Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

3-300x200

Predsednik SD mag. Dejan Židan na zasedanju ministrov PES v Bruslju

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU, ob robu zasedanja pa se je udeležil še srečanja ministrov partnerskih strank iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), kjer so mu kolegi ob tej priložnosti čestitali za izvolitev za novega voditelja slovenskih Socialnih demokratov. Židana je med obiskom v Bruslju sprejel tudi namestnik generalnega sekretarja PES Yonnec Polet, ki mu je prenesel čestitke in pozdrave predsednika PES Sergeja Stanisheva.

2-590x332

F-dvorana-300x200

Srečanje “Evropa zdaj!” – 25 let od odhoda slovenske delegacije s 14. izrednega kongresa ZKJ

Na slovesnosti ob 25. obletnici odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ 22. januarja 1990 so nekdanji delegati obujali spomine na dogodke, ki so po njihovem mnenju pomembni za uveljavljanje socialdemokratske levice in osamosvajanje države. Ocenili so ga kot veliko in pogumno dejanje, ki je odprlo novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je vodil delovno predsedstvo na srečanju v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, je v svojem nagovoru poudaril, da je ZKS, predhodnica SD, s tem tlakovala pot Slovenije v samostojnost in pluralnost.

F-omizje-590x332

 

Vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) in stranke prenoviteljev dr. Ciril Ribičič je dejal, da je prvič po dolgem času dobil občutek, da “nam ni vseeno, kako se obravnava slovenska zgodovina in kakšna vloga se priznava demokratični levici”. Razlog za odhod je bilo večinsko preglasovanje slovenske pobude glede varstva človekovih pravic in za avtonomijo republiških organizacij, je dejal in spomnil, da so takrat za 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu pripravili program, temelječ na evropski kakovosti življenja “Evropa zdaj!”.

F-delegati-590x332

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o pritiskih na ZKS s strani Zveze komunistov Srbije in Jugoslovanske ljudske armade. Načelo demokratičnega centralizma se je v odnosu do slovenskih pogledov po Kučanovih navedbah uporabljalo kot poskus discipliniranja slovenske ZK. To se je, kot je dejal, najbolj drastično pokazalo takrat, ko je bila na hitro sklicana seja centralnega komiteja ZKJ z namenom, da pritisne na vodstvo ZKS, da prepreči sprejem dopolnil k slovenski ustavi. “Pritisk je bil tako močan, da sem odgovoril, da smo slovenski komunisti odgovorni slovenskemu narodu in slovenskemu delavskemu razredu in da smo najprej Slovenci in potem Jugoslovani,” je pojasnil Kučan in zanikal, da so s figo v žepu šli na ta kongres. “Tam smo si zelo prizadevali, da bi sprejeli drugačno usmeritev, ki bi omogočala demokratično razvojno potenco v takratni Jugoslaviji, a to žal ni bilo mogoče,” je dodal nekdanji predsednik RS.

“Naš odhod s 14. kongresa ZKJ je bilo veliko in hrabro dejanje,” je ocenil nekdanji predsednik ZLSD dr. Janez Kocijančič. Zatrdil je, da se niso bali romunskega scenarija in da so odšli zaradi lastnih spoznanj in prepričljivega programa o evropski kvaliteti življenja.

Nekdanja delegatka in predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da je odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ brez dvoma odprl novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda in slovenske levice. Zanjo je ta odhod simbolno pomemben, ker je bilo to po njenem mnenju zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice.

F-BP-590x332

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil eden od mlajših v slovenski delegaciji, je opozoril, da je bilo leto 1990 polno protislovnih, a prelomnih dogodkov, brez katerih velika večina ljudi v četrt stoletja ne bi mogla s tako enotnostjo sprejeti tako usodne odločitve za našo prihodnost – ustanovitev Demosa, odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ, prve demokratične volitve. “Če se potrudimo imeti skupno vizijo prihodnosti, ni tako nepremostljivih razlik med nami, da ne bi skušali ali z njimi živeti ali jih premoščati v skupno dobro,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik države.

Videoposnetek slovesnosti v Cankarjevem domu:

Manjka video

25 let od odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ from Socialni demokration Vimeo.

Socialni-sporazum-300x200

Socialni partnerji parafirali socialni sporazum pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak

Socialni partnerji so pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zdave in enake možnosti, danes parafirali predlog besedila Socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016, ki je ključni element socialnega dialoga, katerega osnovni namen je doseči soglasje med socialnimi partnerji o temeljnih ciljih in rešitvah sistemskih sprememb. Predlog danes parafiranega socialnega sporazuma bodo socialni partnerji v naslednjih dneh obravnavali še na svojih organih, potrditi pa ga mora tudi Vlada Republike Slovenije.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je ob tem izrazila zadovoljstvo in se socialnim partnerjem zahvalila za konstruktivnost pri pogajanjih. “Vseskozi sem verjela, da je dialog edina mogoča in prava pot za iskanje rešitev, ki zadevajo vso Slovenijo. Parafirani socialni sporazum kaže, da smo socialni partnerji in vlada pokazali veliko mero odgovornosti. V pogajanjih nihče od partnerjev ne more doseči vsega, pogajanja zahtevajo sklepanje kompromisov. Vsak od partnerjev zagovarja svoje interese, interese tistih, ki jih zastopa in zato je bila potrebna velika mera odgovornosti in strpnosti vseh, da smo se znali poenotiti na tistih točkah, ki zadevajo naše skupne interese; to je napredek in kakovost na vseh področjih družbenega življenja za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. Zato verjamem, da bo zaupanje, ki smo ga partnerji ustvarili, dobra popotnica tudi za naprej,” je ob zaključku pogajanj povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak.

Socialni sporazum opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve delodajalcev, sindikatov in Vlade Republike Slovenije za izvajanje aktivnosti v letih 2015 – 2016 na različnih področjih, in sicer na področju gospodarskega razvoja, financ, investicij, javnega sektorja, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, na področju trga dela, pravne varnosti, izvajanja evropske kohezijske politike. Temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati tudi v prihodnje, predstavlja prav socialni dialog.

V času samostojne Slovenije sta bila doslej sklenjena le dva socialna sporazuma, in sicer za obdobje 2003 – 2005, v času ministra dr. Vlada Dimovskega, in za obdobje 2007 – 2009. Slovensko vlado je k sklenitvi socialnega sporazuma v juliju 2014 pozval tudi Svet EU.

Picture-5-300x200

Prvo srečanje med mladinskimi organizacijami in platformami ter novim vodstvom SD

Na današnjem srečanju mladinskih organizacij in platform ter novega vodstva Socialnih demokratov smo razpravljali o možnih skupnih pobudah za izboljšanje položaja mladih v Sloveniji. Če želimo, da bi Slovenija postala država uspešnih in skupnost povezanih, moramo najprej upoštevati interese in želje mladih, za to pa je potreben pogovor, smo prepričani v SD. Predsednik SD mag. Dejan Židan je predstavil vizijo stranke – Slovenija enakosti, solidarnosti, dela in znanja. “To vizijo je mogoče doseči le s konkretnimi ukrepi, zato si želimo partnerstva z mladimi oz. družbenimi skupinami, civilno družbo in nevladnimi organizacijami,” je poudaril Židan in dodal, da bodo mladi tisti, ki bodo slovensko družbo vodili čez 20, 30 let. Zato je za Socialne demokrate pomembno vedeti, kaj si mladi želijo.

Delo z mladimi se podpredsedniku SD Janku Vebru zdi izjemno pomembno in nujno. Eno od njegovih prizadevanj bo, da bo gospodarskim družbam poskušal odpirati pot na tuje trge, zato da bi lahko čim več mladih zaposlili doma. “V SD s pomladitvijo in odpiranjem stranke novim ljudem, rešitvam in idejam začrtali prenovo socialne demokracije,” je dodal nekdanji predsednik Mladega foruma, zdaj pa novi glavni tajnik SD Dejan Levanič. Izpostavil je, da se “mora obraz politike v prihodnje spremeniti”. Ker je še veliko težav na raznih področjih, si Socialni demokrati po njegovih besedah želimo z mladimi voditi iskren in konkreten dialog.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je na srečanju izpostavila, da program Jamstvo za mlade daje pozitivne rezultate, saj se je lani zaposlilo več kot 25.700 brezposelnih mladih, starih od 15 do 29 let, kar je za 24 odstotkov več kot v letu 2013. V luči danes parafiranega socialnega sporazuma je menila, da morda rabimo novo družbeno pogodbo za mlade. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl je izpostavil sodelovanje mladih in odločevalcev, saj lahko edino skupaj uresničijo določene zadeve. Predvsem si želi, da današnji dogodek ne bo edini in da bodo mlade vključili tudi v socialni dialog.

Predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne je na srečanju dejal, da imajo namen aktivirati vse mladinske organizacije, da premagajo apatijo, da mladi spet zaživijo in se vključujejo v družbo. V sindikatu Mladi plus pa jih po besedah Matije Dušaka zanimajo zaposlitve za mlade, poštena obravnava prve zaposlitve in podobno. Nekdanji predsednik krovne študentske organizacije Mitja Urbanc pa je prepričan, da le z dialogom lahko načnejo teme, ki so ključne za mlade. Njegov apel je, da se začnejo uresničevati vse tiste v preteklosti dane obljube, da se “mladim da beseda”. Miha Lobnik iz društva Legebitra je izrazil pripravljenost na sodelovanje s stranko SD na več ravneh, predvsem pa pri pripravi zakonodaje.

Videoposnetek celotnega srečanja:

Manjka video

Pobuda ZA mlade – 1. srečanje mladinskih organizacij in platform z vodstvom SD from Socialni demokrati on Vimeo.

NK-SD-za-ohranitev-javnega-šolstva-300x200

“ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo”

Danes je na sedežu stranke v Ljubljani potekala novinarska konferenca Socialnih demokratov z naslovom “ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo!”, na kateri so sodelovali glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanka SD Marija Bačič, nekdanja poslanka SD mag. Majda Potrata in nekdanji šolski minister dr. Jernej Pikalo. Sogovorniki so javnosti predstavili predlog ustavnega dopolnila za zaščito javnega šolstva kot odgovora na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in napovedanih varčevalnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil že posredovan koalicijskim partnerjem, prav tako pa bo predstavljen tudi vsem ostalim parlamentarnim strankam v Državnem zboru, in sicer z namenom, da bi dosegli široko podporo ustavnemu predlogu Socialnih demokratov za ohranitev javnega šolskega sistema v Sloveniji.

Socialni demokrati smo pripravili predlog dopolnitev Ustave RS, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bilo ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Ob tem zagotavljamo, da ne gre za poskus zaobiti nedavno odločbo Ustavnega sodišča. Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želimo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. S tem želimo po besedah mag. Majde Potrata doseči, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom.

Kot je danes povedal glavni tajnik Dejan Levanič “želimo Socialni demokrati odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah.” V SD menimo, da pri tem ne gre za poskus, da bi zaobšli nedavno odločbo ustavnega sodišča, s katero je to Državnemu zboru naložilo, naj v enem letu izenači financiranje javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, kot tudi ne poskus ukinitve financiranja zasebnih šol. Naš predlog v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. “Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev,” je pojasnil Levanič iz zapisanega besedila v obrazložitvi predloga. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Dejan Levanič, smo predlog v četrtek poslali vsem koalicijskim partnerjem, danes pa ga bomo poslali še vsem preostalim parlamentarnim strankam. Upamo na široko podporo, pri čemer bo nedvomno odločilna podpora stranke SMC. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave mora sicer vložiti najmanj 20 poslancev.

V SD smo danes izrazili tudi odločno nasprotovanje varčevalnim rezom v šolstvu, ki jih je pred dnevi predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Po besedah njenega predhodnika dr. Jerneja Pikala se rezi ne izvajajo v pravem času. “Uvajati predlagane stvari sredi šolskega leta je skrajno neodgovorno. So stvari, ki jih lahko delate sredi leta, ampak te zagotovo niso povezane z organizacijo dela z otroki, saj to prej ali slej za sabo potegne širše posledice,” je opozoril Pikalo. Poslanko SD Marijo Bačič pa skrbi ukinitev plačevanja učne pomoči učencem, ki imajo odločbe. Opozorila je, da omenjeni učenci ne bodo končali izobraževanja, v kolikor ne bodo dobili učne pomoči. Tudi sicer je zanjo ukinjanje plačevanja učne pomoči nedopustno in slovensko šolstvo vrača “veliko let nazaj”. Na novinarsko vprašanje, ali bo SD zaradi predlaganih ukrepov zavrnila rebalans proračuna, je Bačičeva odgovorila, da se po njenem mnenju to ne bo zgodilo, da pa je potreben dogovor. Glavni tajnik Dejan Levanič pa k temu dodaja, da stranka SD ne grozi z izstopom iz vlada, sporoča le, da je takšno varčevanje nesprejemljivo.

Videoposnetek celotne novinarske konference:

Novinarska konferenca SD "ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo" from Socialni demokrati on Vimeo.

PREDLOG POBUDE ZA DOPOLNITEV USTAVE

Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Matjaž Han)
Ljubljana, 16. 1. 2015

Državni zbor Republike Slovenije
dr. Milan Brglez, predsednik

PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA DOPOLNITEV USTAVE
REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA

I.

Na podlagi 168. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) predlagamo Državnemu zboru, da začne postopek za dopolnitev Ustave Republike Slovenije, ki je potrebna:

da se vsakomur v Republiki Sloveniji, ne glede na njegov izhodiščni položaj, omogoči dostop do kakovostnega javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se na ustavni ravni prepreči poseg v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;
da se na ustavni ravni nedvoumno izrazi, da je primarna javnofinančna skrb Republike Slovenije zagotavljanje dostopnosti in kakovosti javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se odpravi protiustavnost, ki jo je peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotovila v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Zaradi navedenega predlagamo dopolnitev drugega odstavka 57. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer se besedilo člena dopolni tako, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev.

Predstavnik skupine poslank in poslancev:
Pri obravnavi v Ustavni komisiji in Državnem zboru bo predlog v imenu predlagateljev predstavil in obrazložil g. Matjaž Han.

OBRAZLOŽITEV:

Peterica sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. S tem izkazuje namero razkrojiti široko stopnjo doseženega družbenega konsenza o pomenu sistema kakovostnega in ideološko neobremenjenega šolstva na Slovenskem.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat dosedanje skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi javna mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Država tako izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave Republike Slovenije, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol. Pravica do izbire šole je namreč negativna pravica, ki državam ne nalaga, da finančno podpirajo zasebno šolstvo, hkrati pa podpore zasebnemu šolstvu ne prepovedujejo. Ne nazadnje, to več kot očitno izhaja iz predhodnih odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč, mednarodnih deklaracij in konvencij ter praksa drugih držav.

II.

OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI DRUGEGA ODSTAVKA 57. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

I.

V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) se drugi odstavek 57. člena dopolni tako, da se glasi:

“Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev.”

II.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.

III.

OBRAZLOŽITEV

V Republiki Sloveniji je bilo do sedaj sobivanje javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja usklajeno na način, da je zasebno bogatilo in ne siromašilo javnega. Temu primerno je bil urejen tudi način financiranja, ki je ob primarnem skrbstvu za javno sorazmerno velikodušno podpiral tudi zasebno. Teza o siromašenju javnega na račun zasebnega je v danih okoliščinah matematično dokazljiva. Odločitev peterice sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa ruši vzpostavljeno razmerje in zasebnemu na široko odpira vrata ne le za uveljavljanje ekonomskega interesa, ampak tudi za dosego ideoloških, celo političnih ciljev.

V presoji posledic morebitne izenačitve javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja v financiranju programa iz javnih sredstev so še bolj kot ekonomski pomembni nekateri drugi vidiki. Predlagatelji dopolnitve Ustave menimo, da bi bila izenačitev zasebnega in javnega v neposrednem nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, utemeljenimi na ustavnih določbah o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpeljanimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Med drugimi so to zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.

Ko država vstopi v polje zasebnega in pri tem niti ne razpolaga s sorazmernim vplivom na sprejemanje odločitev, pride do prepleta, ki ustvarja videz, da je državno zasebno, ali v obrazlaganem primeru še huje, da je zasebno državno. Takšna odločitev bi tako sprožila številne pomisleke o laični šoli in o svetovnonazorsko nevtralni šoli. Omenjeno pripoznava tudi Evropska komisija za človekove pravice, ko sprejme stališče, da nobena država nima dolžnosti, poskrbeti za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim prepričanjem.

Razlikovanje v obsegu financiranja osnovnošolskega izobraževanja, iz katerega je razvidno primarno skrbstvo države, da se za ustrezno zagotavljanje dostopnosti in kakovosti osnovnošolskega izobraževanja (izdatneje) financira javne izobraževalne institucije, je utemeljeno ne le na družbenem konsenzu, ampak tudi na nedvoumnih pravnih odločitvah oz. stališčih. Ta so razvidna iz preteklih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč in mednarodnih pravnih aktov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-68/98 zapisalo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo. Iz omenjene argumentacije tako sledi, da Ustavno sodišče v eni izmed svojih prejšnjih odločitev ne izraža nikakršnega dvoma o ustavni dopustnosti razlikovanja med deleži financiranja javnih in zasebnih osnovnošolskih zavodov, celo nasprotno, takšno razlikovanje dopušča in ga prepušča presoji zakonodajalca.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics. To je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja.

Tudi mednarodne deklaracije in konvencije državam ne nalagajo, da finančno podpirajo zasebno osnovnošolsko izobraževanje, je pa res, da ga ne prepovedujejo. Iz tega vidika je mogoče razumeti tudi stališča prej omenjenih institucij ter dejstva, da države praviloma zasebnemu izobraževanju namenjajo nižji delež javnih sredstev kot javnemu izobraževanju.

Peterica sodnikov je z odločitvijo, ki jo je sicer Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti že prepustilo zakonodajalcu, podobno kot to prepuščajo mednarodna sodišča in druge države, tokrat prejudiciralo odgovor na sicer strokovno vprašanje. Ta ne le da ni bil uskajevan s strokovno javnostjo, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, šolajočimi se in njihovimi starši oziroma skrbniki, ampak je z njihovimi, do sedaj izraženimi mnenji celo v nasprotju. Zato je mogoče tokratno odločitev šteti za izraz premoči ene veje oblasti nad drugo.

Predlog dopolnitve Ustave v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev, medtem ko odločitev o sofinanciranju zasebnih šol prepušča, tako kot sedaj, ureditvi z zakonom. Ta namreč skladno z Ustavo dopušča delno financiranje osnovnošolskega izobraževanja zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev, a kot pogoj zahteva izobraževanje po javnoveljavnem programu. Kar je zunaj njega, je interes zasebnika, ki naj za ta del zagotovi lastna sredstva v celoti. Nedvoumno izražena volja zakonodajalca o primarni skrbi za sistem javnih osnovnih šol, ki izhaja iz ustavne ureditve, je hkrati podlaga za razlikovanje obsega financiranja v zasebnih šolah, ki niso del javne mreže šol.

S sprejemom dopolnitve Ustave zakonodajalec tudi odpravlja protiustavnost, ki jo peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotavlja v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Odločitev o vzpostavljanju družbenih, političnih in ekonomskih razmerjih, ki odstopajo od utečenih, mora temeljiti na skrbnem premisleku. Med temi je razprava o vstopanju zasebnega na polje javnega odločujoča za prihodnost te države, pri čemer ne bi smeli spregledati dejstva, da 2. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Slednje je mogoče zagotoviti le z dostopnostjo in kakovostjo javnih storitev, pri čemer ima javno osnovnošolsko izobraževanje posebno in osrednje mesto.

Zato ne smemo dopustiti, da se ob vse bolj okrepljeni težnji po zagotavljanju konkurenčnega okolja javnemu, slednjega siromaši in žali, hiranje pa cinično pospremlja z mislijo, da bo tako dosežena nova kakovost.

IV.

ČLEN USTAVE, KI SE DOPOLNJUJE

57. člen
(izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

PRILOGA:
Podpisi poslank in poslancev

PODPISI POSLANK IN POSLANCEV

 

mdsz-300x200

Ministrstvo pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak postavilo temelje za razvoj socialnega podjetništva

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je sodelovala na posvetu o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije. Posvet je odprl predsednik vlade dr. Miro Cerar, na njem pa sta poleg ministrice sodelovala tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in državni sekretar Tadej Slapnik.

S posvetom se začenja realizacija vladnega projekta “Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije”. Po posvetu bo oblikovana operativna projektna skupina, ki jo bo vodil državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za socialno podjetništvo, Tadej Slapnik. V projektni skupini bodo predstavniki sedmih ključnih ministrstev ter predstavniki sektorjev socialne ekonomije: socialnih podjetij, zadrug, kreativnih industrij, podpornega okolja za socialna podjetja in zadruge, finančnega podpornega okolja in predstavniki institucij znanja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo pristojno ministrstvo za Zakon o socialnem podjetništvu od sprejetja zakona v 2011, s prvim januarjem pa se to področje seli v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. “V treh letih smo orali ledino in postavili temelje za izvajanje popolnoma novega zakona – za področje, ki pred tem ni imelo zakonskih podlag,” je ob tem poudarila ministrica iz vrst SD za to področje dr. Anja Kopač Mrak. V zadnjih deh letih je bilo ustanovljenih 49 socialnih podjetij od skupaj 57 trenutno delujočih. Ministrica je ob tem poudarila, da smo v razmerah, ko je bilo potrebno vse zgraditi od začetka, v razmerah ekonomske krize in skopo omejenih finančnih sredstev oblikovali in poskrbeli za sprejem vseh ključnih podzakonskih in strateških podlag za razvoj socialnega podjetništva. “V skladu z idejo socialnega podjetništva smo se zaupane naloge lotili na odprt način in smo se trudili biti čim bolj dostopni, vključujoči in povezujoči, dovzetni za  informacije  in čim manj stereotipni, obenem pa smo veliko energije vložili tudi v raziskovanje posameznih elementov socialnega podjetništva,” je dodala dr. Anja Kopač Mrak.

V tem obdobju so na ministrstvu pripravili Strategijo razvoja socialnega podjetništva 2013-2016 in Program ukrepov 2014-2015. Slednji  obsega 15 ukrepov in 39 aktivnosti, od katerih jih je 22  finančne narave, ocenjena vrednost programa pa je 12,7 milijonov evrov. S strani ministrstva je bilo že izvedenih pet ukrepov za katere so namenili 860 tisoč evrov. Prvič doslej so v lanskem letu socialnim podjetjem omogočili tudi koriščenje javnih del. “Pri delu s socialnim podjetništvom se stalno odpirajo nova, z njim povezana področja, zato smo hitro doumeli, da nas meje delokroga lastnega ministrstva ne smejo omejevati in zato nam je danes podjetniška realnost veliko bolj domača kot pred izkušnjo socialnega podjetništva,” je še poudarila ministrica dr. Anja Kopač Mrak.

Izjava-Židan-in-Levanič-13-01-2015-300x200

Židan: V SD koaliciji predlagamo pogovore z evropskimi partnerji za poseg v privatizacijski sveženj prejšnje vlade

Čeprav proces privatizacije 15 državnih podjetij poteka že nekaj mesecev, želimo Socialni demokrati to vprašanje znova odpreti na vrhu vladne koalicije. Predsednik SD mag. Dejan Židan je danes v izjavi za medije predlagal, da bi Slovenija pričela pogovore z evropskimi partnerji za morebiten poseg v sveženj 15 podjetij za privatizacijo, ki je bil sprejet v DZ v času prejšnje vlade. O privatizaciji je danes razpravljala tudi Poslanska skupina SD. Socialni demokrati vztrajamo, da je bil seznam 15 podjetij za prodajo “očitno v dogovoru z Evropsko unijo” v DZ sprejet v času, ko je bila Slovenija v veliki krizi.

A je po Židanovem mnenju Slovenija zdaj v drugačnem položaju. Znova imamo gospodarsko rast in zaupanje trgov, število brezposelnih se znižuje, je nanizal. V SD zato vztrajamo pri razmisleku in potrebnih razgovorih z evropskimi partnerji, čeprav se hkrati zavedamo, da enostranske poteze niso zaželene. Drugačne razmere v Sloveniji smo predstavniki SD že predstavili zaveznikom v Evropskem parlamentu, zato razmislek pričakujemo tudi od vladnih partnerjev. Židan sicer pravi, “da ne zaustavljamo prvega privatizacijskega svežnja in da se zavedamo, da mora biti Slovenija kredibilen partner in zato zgolj prosimo le za ponovni razmislek, ker so okoliščine v državi spremenjene.”

Če premier dr. Miro Cerar in finančni minister dr. Dušan Mramor pogovora z evropski partnerji o tem ne bosta začela, pa Židan ne napoveduje konkretnih nadaljnjih potez SD. Zaveda se, da bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih veliko razprave o državnem premoženju. Socialni demokrati bomo pri tem “za razliko od koga drugega” sodelovala z argumenti, ne z diskvalifikacijo sodelujočih v razpravi, je napovedal Židan. Medijem je pojasnil tudi, da v SD še nimamo osnutka strategije za upravljanje z državnimi naložbami, ki jo pripravlja ministrstvo za finance, prav tako je še ne pričakujemo na današnjem koalicijskem vrhu. A v SD želimo, da ministrstvo vsem koalicijskim strankam čim prej pojasni, kaj se dogaja, ker je strategija upravljanja državnega premoženja nujno potrebna.

Pogovor o privatizaciji je pričakovati tudi na srečanjih novega vodstva SD z vodstvi vseh parlamentarnih strank, h katerim jih je predsednik SD Židan uradno povabil že v ponedeljek. Privatizacija je zadnje dni ena najbolj vročih tem na političnem področju. “O ravnanju SD v primeru protestov proti privatizaciji ali predlogu stranke ZL za posvetovalni referendum o privatizaciji pa bomo razpravljali organi stranke,” je pojasnil predsednik SD.

Novi glavnik tajnik SD Dejan Levanič je dejal, da se Socialni demokrati po kongresu vračamo k jasni politiki stranke, ki bo sporočala jasna stališča do pomembnih tem in izpolnjevala pričakovanja ljudi, ki želijo izpolnitev obljub SD. Levanič je poudaril, da smo bili Socialni demokrati v vladah vedno stranka stabilnosti, ki smo vedno vodili dialog. “Ta trenutek nima nobenega smisla govoriti o kakršnikoli nestabilnosti,” je dodal medijem ob vprašanju glede zadnjih razprav glede privatizacije. Prav tako je napovedal, da se bomo Socialni demokrati o najbolj aktualnih političnih temah in novih projektih za izboljšanje stanja v Sloveniji na ekonomsko-socialnih področjih kmalu pogovorili na klavzuri stranke, ki naj bi bila v roku meseca dni.

Novo-vodstvo-SD-300x200

10. Kongresu stranke v Celju: Izvoljeno je bilo novo vodstvo Socialnih demokratov

Delegatke in delegati, zbrani na 10. Kongresu SD v Celju, so predsedniški mandat zaupali mag. Dejanu Židanu, za podpredsednico so izvolili mag. Tanjo Fajon, za podpredsednika stranke Janka Vebra, za glavnega tajnika je bil izvoljen Dejan Levanič, nov predsednik Nadzornega odbora pa je postal dr. Jure Meglič. Ob kritikah v razpravi se novo vodstvo SD zavzema za okrepitev mreže in ponovni vzpon stranke. Med vsebinskimi usmeritvami je odmevala potreba po jasnem stališču o privatizaciji državnih podjetij. Desetega kongresa SD se je poleg gostov udeležilo 286 delegatov. Glasovnico za predsednika stranke jih je oddalo 268, veljavnih glasovnic pa je bilo 263. Židana je kot edinega kandidata za vodilno funkcijo v stranki podprlo 252 delegatov, 11 jih je bilo proti. Židan je stranki sicer predsedoval že od odstopa dr. Igorja Lukšiča tik po evropskih volitvah maja lani. Stranko je popeljal na predčasne državnozborske volitve, na katerih so dobili le šest poslanskih mest, zatem pa še na jesenske lokalne volitve, kjer so zabeležili ugodnejši izid.

V prvi izjavi po izvolitvi je Židan dejal, da si želijo državo, ki bo dobra za vse ljudi, ne le za elito. Vse stranke in druga gibanja pa vabijo, da se jim v tem programu pridružijo. Cilj Socialnih demokratov je, da rastejo, je poudaril. A si ne želijo eksplozivne rasti, pač pa vedno več članov in simpatizerjev, kar je trdna baza in stabilno volilno telo. Njihov racionalni cilj je, da do prihodnjih volitev v DZ ponovno dobijo deset poslancev. Odstopljeni predsednik Lukšič je že pred začetkom kongresa v izjavi za medije dejal, da je Židan že pokazal, da je lahko stranka z njim na čelu v dobrih rokah. Na vprašanje, kako bo sam še sodeloval v stranki, je odgovoril, da “po premisleku”. Mandat predsednika je Židan danes dobil za štiriletno obdobje oz. za čas do naslednjih parlamentarnih volitev. Po strankinem statutu se namreč volitve organov stranke na kongresu opravijo v šestih mesecih po volitvah v DZ. Tako velja tudi za druge vodstvene funkcije in organe stranke.

Če so imeli doslej štiri podpredsednike, so tokrat po novem statutu izvolili samo dva. Evropska poslanka mag. Tanja Fajon je s 142 prejetimi glasovi v tekmi za podpredsedniško mesto premagala nekdanjo kolegico v Evropskem parlamentu mag. Mojco Kleva Kekuš, ki jo je podprlo 133 delegatov. Velenjski župan in tudi dosedanji podpredsednik stranke Bojan Kontič je na glasovanju prejel 135 glasov in tako izgubil podpredsedniški dvoboj z obrambnim ministrom Jankom Vebrom, ki je prejel 141 glasov. Veber je po izvolitvi poudaril, da želi kot podpredsednik predvsem ohranjati zelo tesen kontakt z občinskimi in pokrajinskimi organizacijami. Tudi v vladi in parlamentu lahko jasneje predstavljajo stališče stranke, če sproti komunicirajo z ljudmi, je dejal novi podpredsednik SD. Fajonova pa je izpostavila, da je socialna demokracija v Sloveniji in Evropi v stiski zaradi krize, nezaupanja ljudi, brezposelnosti, strahov, nacionalizmov in socializmov. Tako v evropskem parlamentu kot v Sloveniji si bo prizadevala delati za ljudi, da bi imeli vsi enake možnosti in dostojno življenje, je napovedala. Židan je ob tesnih izidih podpredsedniških volitev poudaril, da so za ti mesti kandidirali izjemno močni kandidati, obenem pa izjavil, da bi stranka morda lahko razmislila tudi o tem, ali je bila odločitev, da zmanjša število podpredsednikov s štiri na dva, pravilna.

Z današnjim kongresom se po treh mandatih oz. skoraj desetih letih s funkcije glavnega tajnika SD poslavlja pomemben oblikovalec strankarske politike Uroš Jauševec. Za njegovega naslednika so delegati z 227 glasovi izvolili Dejana Levaniča, ki je močno premagal protikandidata Branka Verdeva. Levanič je že napovedal, da se bo po izvolitvi na to funkcijo najpozneje s 1. februarjem poslovil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako je napovedal sanacijo finančnega poslovanja stranke. Dolgove bodo odpravili korak za korakom, je dejal novi glavni taknik SD v izjavi za medije. Poleg tega nameravajo okrepiti mrežo stranke po vsej Sloveniji, predvsem v urbanih središčih, in politiko stranke opredeliti bolj jasno. To od njega pričakuje tudi Židan. Predsednik SD še pričakuje, da bodo posodobili delovanje stranke – tako, da bo bolj slišan glas članov, pa tudi tako, da bo stranka lažje sprejemala ideje civilne družbe. Židan si želi tudi več komunikacije s sorodnimi strankami v EU. Napovedal je, da se bodo v mesecu dni sestali na klavzuri, na kateri bodo jasno definirali nadaljnjo pot SD. Člani kongresa so izvolili tudi novo sestavo Predsedstva in nov Nadzorni odbor stranke, za predsednika nadzornega odbora pa so izvolili dr. Jureta Megliča.

Med razpravo na kongresu je bilo slišati tudi več pozivov proti privatizaciji in k jasnemu stališču stranke pri tej temi. Židan je v zvezi s tem dejal, da v SD ne pristajajo več na razpravo o razprodaji državnega premoženja, pristajajo pa na razpravo o strategiji upravljanja premoženja. Ob tem je zagotovil, da koalicija ni ogrožena, saj je to stališče skladno s koalicijsko pogodbo. “V državi smo z razprodajo končali,” je v izjavi za medije dejal predsednik SD.

Galerija fotografij 10. Kongresa SD: http://skrci.me/6rp3o

10-Kongres-SD-logo-300x200

10. Kongres Socialnih demokratov bo v Celju volil novo vodstvo stranke

Socialni demokrati se v zadnjem tednu intenzivno pripravljamo na 10. Kongres, ki bo v soboto, 10. januarja 2015 v Modri dvorani Celjskega sejma v Celju. Na volilnem kongresu bo 294 delegatk in delegatov izvolilo novo vodstvo stranke Socialnih demokratov ter članice in člane kolektivnih organov Predsedstva SD in Nadzornega odbora stranke.

Predlagani dnevni red kongresa:

1. Otvoritev
2. Sprejem poslovnika in izvolitev organov kongresa
3. Razprava in sprejem poročila o delu SD 2012-2015
4. Volitve individualnih funkcij in organov SD
5. Razglasitev rezultatov volitev
6. Zaključek

V nadaljevanju objavljamo liste kandidatk in kandidatov za voljene funkcije v stranki SD:

10. Kongres SD – kandidatne liste za voljene funkcije

poslanska-skupina-300x200

Izjava PS SD ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol

Socialni demokrati obžalujemo odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča, ki zahteva, da se zasebno šolstvo v celoti financira iz javnih sredstev. Menimo, da s tem pet sodnikov Ustavnega sodišča ni načelo le temeljev kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja, ampak je zamajalo socialno državo kot tako.

Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da je pet sodnikov obšlo dosedanjo sodno prakso Ustavnega sodišča in odločitve nekaterih nadnacionalnih institucij. Spomnimo, da je Ustavno sodišče enkrat že nedvoumno navedlo, da razlikovanje v deležu financiranja javnih in zasebnih šol, ni ustavno sporno. V odločbi št. U-I-68/98 z dne 22. 11. 2001 je namreč navedlo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics, ko je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja. Stališču, da država ni dolžna subvencionirati zasebnih izobraževalnih institucij, je pritrdila tudi Evropska komisija za človekove pravice z utemeljitvijo, da ni mogoče zahtevati javnofinančne podpore države izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim verovanjem oziroma prepričanjem, nobena država pa take dolžnosti nima.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Na ta način država izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol.

Rezultati tega so merljivi in kažejo, da je slovenska šola uspešna šola tudi v mednarodnem pogledu. Odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča pa občutljiv sistem prepušča prosti presoji zasebnih interesov.