Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Šest prioritet moderne socialne demokracije za Slovenijo, med njimi tudi projekt nadzorovane legalizacije konoplje

Predsednik SD mag. Dejan Židan in glavni tajnik stranke Dejan Levanič sta danes skupaj z gosti na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila šest prioritet moderne socialne demokracije, da bo lahko Slovenija dobra za vse ljudi. Na prvo mesto dajemo projekt “Nov začetek”, v katerem se zavzemamo tudi za odpis dolgov najranljivejšim državlajnkam in državljanom, danes pa v sklopu teme “Male napredne stvari” odpiramo razpravo o legalizaciji konoplje. Zavzemamo se za nadzorovano in razumno uporabo konoplje, v razumnem zakonskem okviru.

Socialni demokrati šest projektov, za katere smo ustanovili tudi delovne skupine, predstavljamo tudi na posodobljeni spletni strani SD, na podstrani Legalizator.si pa danes odpiramo razpravo o legalizaciji konoplje. Židan je na novinarski konferenci predstavil tudi druge prioritete socialne demokracije v prihodnjih letih. Po njegovih besedah v SD želimo, da bi jih med drugim posvojile tudi koalicijske partnerice, pa tudi ostale stranke, ki želijo dobor državi in vsem njenim ljudem. “Naša ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak tako že zelo aktivno dela na družbenem dogovoru med podjetji, bankami, občinami in državo, da bi med drugim odpisali dolgove najranljivejšim,” je spomnil Židan.

Prioritete SD 1

Socialni demokrati med prioritete uvrščamo tudi zavzemanje za socialni dialog o dogovoru za novo, preprosto in pošteno delovno, gospodarsko in davčno zakonodajo. Napovedujemo tudi budno spremljanje procesa privatizacije in zavzemanje za javno šolstvo in zdravstvo. Kot je dodal predsednik Židan, Svet SD za zdravje pripravlja tudi izhodišča za zdravstveno reformo, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Med prioritetami izpostavljamo še zavzemanje za “nov poslovni ekosistem”, ki bo dober za delavce in posel, je povedal Židan. V SD med svoje projekte uvrščamo tudi zavzemanje za aktivno slovensko zunanjo politiko, ki bo prevzemala odgovornost za svetovni mir in brezkompromisno promovirala spoštovanje človekovih pravic.

Prioritete SD 2

Glavni tajnik SD Dejan Levanič je na novinarski konferenci poudaril, da si Socialni demokrati želimo spremembe v miselnosti, ne tekmovanja z drugimi strankami. Prav danes je tudi stranka ZL predstavila prvi korak, s katerim namerava urediti proizvodnjo, predelavo in uporabo konoplje v industrijske, medicinske in rekreativne namene. Kot je ob tem pripomnil predsednik SD Židan, je konkurenca idej vedno dobrodošla, v drugih strankah pa ne vidijo nasprotnikov, pač pa partnerje, s katerimi lahko nekatere projekte skupaj izpeljejo. Pri projektu konoplje si v SD želimo jasno in transparentno javno razpravo, ki bo določila okvire zakona o legalizaciji konoplje.

Po besedah Levaniča ne bo nič narobe, da si za oblikovanje zakonskega okvira, pri katerem v SD želimo čim večji konsenz, vzamemo tudi pol leta. V okviru razumnega zakonskega okvirja po našem mnenju pomeni, da se to vprašanje uredi tako, da bo možna nadzorovana uporaba na način, da bodo od tega ekonomske koristi in koristi v zdravstvu. Socialni demokrati si želimo, da bi pri tej temi odpravili tabuje. Zato je proces dogovarjanja pri oblikovanju zakona po našem mnenju izjemno pomemben.

Celotno novinarsko konferenco s predstavitvijo prioritet SD in projekta Legalizator si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev šestih prioritet moderne socialne demokracije za Slovenijo from Socialni demokrati on Vimeo.

Židan: Prodaja Žita škodljiva gospodarska poteza za državo

Predsednik SD in minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan je današnji podpis pogodbe o prodaji Žita označil za škodljivo gospodarsko potezo. Vprašal se je, ali so v pogodbo vključene zaveze, med drugim, da ne bo prišlo do selitve proizvodnje. “V SD obžalujemo, da nam koalicijske partnerice niso prisluhnile glede možnosti posega v prvi privatizacijski sveženj,” je poudaril Židan.

Predsednik SD Židan se sprašuje, ali so v pogodbi o prodaji 51,55 odstotka delnic Žita hrvaški Podravki vključeni tudi zavezi, da se bodo ohranjale pravice delavcev in da se bo vlagal denar v tehnološki razvoj. “Žito je eden od pomembnih gradnikov slovenske žitne verige, v katero je država vložila kar nekaj denarja,” je Židan poudaril na novinarski konferenci, na kateri je predstavil šest prioritet stranke Socialnih demokratov. Minister Židan je sicer že večkrat povedal, da je nasprotnik prodaje Žita. Danes je spomnil, da smo si v SD prizadevali prepričati koalicijski partnerici SMC in DeSUS, da poskušajo poseči v prvi privatizacijski sveženj, v katerega je vključeno tudi Žito. Konzorcij prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga je danes s Podravko podpisal pogodbo o prodaji 51,55 odstotka delnic prehrambene družbe Žito.

Koalicijski partnerji bodo na popoldanskem srečanju razpravljali tudi klasifikaciji podjetij. Po Židanovih besedah obstaja upanje, da se bo koalicija o klasifikaciji uskladila. “V SD vztrajamo, da strateških podjetij, kot je denimo Luka Koper, država ne sme prodati,” je povedal predsednik SD, ki na novinarski konferenci še ni želel podrobneje pojasniti za ostala podjetja, ki naj bi še ostala v državni lasti. Koalicija bo danes razpravljala tudi o nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.

Minister Židan z evropskimi kolegi na Svetu EU tudi o GSO in medenem zajtrku

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta EU za ribištvo in kmetijstvo. Na njem so ministri razpravljali o predlogu uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter obravnavali skupne sklepe Sveta za udeležbo držav članic EU na 11. zasedanju Foruma Združenih narodov za gozdove, ki bo maja v New Yorku. V okviru točke »razno« so se seznanili s stanjem priprave poročila o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla mleka ali mlečnih izdelkov in nekaterih vrst mesa, nepredelane hrane in izdelkov z eno samo sestavino. Seznanili so se tudi z informacijo glede svetovne razstave EXPO, ki se s 1. majem začenja v Milanu, ter z informacijo Komisije o sodelovanju Evropske komisije in Evropske investicijske banke na področju finančnih instrumentov za financiranje kmetijstva in razvoja podeželja.

Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri najprej obravnavali vsebino s področja ribištva. Države članice so skušale doseči splošni pristop glede predloga uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju. Gre za prvi predlog večletnega načrta upravljanja staležev, ki je podan v skladu z novo uredbo o skupni ribiški politiki, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2014. Predlog uredbe sicer slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. Je pa predlog uredbe za slovensko ribištvo pomemben s horizontalnega vidika priprave predlogov večletnih načrtov upravljanja staležev v Sredozemlju oziroma Severnem Jadranu.

V sprejetje – brez razprave – so bili dani skupni sklepi Sveta za udeležbo držav članic EU na 11. zasedanju Foruma Združenih narodov za gozdove (New York, 4.–15. maj 2015). Slovenija ocenjuje, da so v sklepe vključena glavna sporočila, ki so bila izpostavljena v okviru dosedanjih razprav o tej temi; gre za zavezo, da bo v prihodnosti posebno pozornost treba nameniti problematiki krčitve in degradacije gozdov na globalni ravni kot tudi nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini ter prizadevanja za bolj učinkovit prihodnji mednarodni sporazum o gozdovih, ki bo bolj ciljno naravnan ter tudi stroškovno učinkovit.

V okviru točke »razno« so se ministri seznanili s stanjem priprave Poročila o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla mleka ali mlečnih izdelkov, nekaterih vrst mesa, nepredelane hrane in izdelkov z eno samo sestavino. Komisija s pripravo tega poročila zamuja med drugim zaradi konstituiranja nove Komisije v letu 2014 in s tem novih prioritet delovnega programa Komisije, kot tudi zaradi političnega vidika tega vprašanja. Večina ministrov, ki so se javili k razpravi, se je zavzela za označevanje na obvezni osnovi. Minister mag. Židan je v razpravi poudaril, da je navedba države izvora ali kraja porekla še posebej pomembna z vidika informiranja potrošnika, zato Slovenija podpira vse napore v smeri označevanja in sledljivosti živil. O tem v Sloveniji poteka veliko pogovorov tako s potrošniki kot tudi kmetovalci. Ta naša prizadevanja so tudi v skladu z načelom kratkih verig in »pravico potrošnikov vedeti«.

Ministri so se v nadaljevanju seznanili z informacijo italijanske delegacije glede svetovne razstave EXPO, ki se s 1. majem začenja v Milanu. Evropska komisija pa je podala informacijo o sodelovanju Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) na področju finančnih instrumentov za financiranje kmetijstva in razvoja podeželja.

Ob robu zasedanja se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z madžarskim ministrom Sandorjem Fazekasem, kateremu se je zahvalil za podporo aktivnostim Slovenije pri projektu Evropski medeni zajtrk. Madžarska je Evropski medeni zajtrk izvedla že v lanskem letu, na isti dan kot Slovenija, v 67 osnovnih šolah, letos pa ga je izvedla že drugič. Minister Židan je madžarskega kolega povabil na dogodek, ki ga na svetovni razstavi EXPO v Milanu 20. maja organizira MKGP na temo pomena čebelarstva oz. pobude za razglasitev svetovnega dne čebel pri OZN. Madžarska je na ta dogodek povabljena kot častna država, ki promovira pomen čebel in izvaja aktivnosti kot je Evropski medeni zajtrk ipd. Ministra sta na srečanju govorila tudi o vprašanju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izmenjala sta informacije o aktivnostih na področju priprave nacionalnih predpisov, povezanih s prenosom direktive glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju. Dogovorila sta se, da skupaj pozoveta koordinatorje teh področij v posameznih državah k medsebojnemu sodelovanju in izmenjavi informacij o pripravi nacionalne zakonodaje.

Poslansko vprašanje Katičeve za premiera Cerarja: “Ali vlada načrtuje spremembo dohodninske lestvice tako, da bo razbremenila srednji razred?”

Poslansko vprašanje poslanke Socialnih demokratov Andreje Katič, ki ga je na današnji redni aprilski seji Državnega zbora zastavila predsedniku vlade:

“Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi!

V naši družbi so se uveljavile prevelike socialne razlike in neenakosti, ki vodijo družbeni razvoj v napačno smer. Kriza ta razmerja še poglablja. Neoliberalni in nekonservativni gospodarski modeli za svoj obstoj potrebujejo razlike v potencialih, iz katerih črpajo moč in kratkoročne koristi, zato je logična njihova težnja po ustvarjanju večjih razlik med ljudmi.

Socialni demokrati take razvojne logike ne moremo sprejeti. Verjamemo, da tako menijo tudi naši koalicijski partnerji. Prepričani smo, da je gospodarski razvoj povezan predvsem z ljudmi in z njihovo aktivno participacijo. Uspešna gospodarstva so po našem tista, ki so sposobna vključiti v svoje procese čim več ljudi, njihovih ustvarjalnih potencialov in znanj. Srednji razred je gonilna sila razvoja, zato ga je nujno potrebno krepiti. V Sloveniji pa smo storili ravno nasprotno. Leta 2007 uvedena davčna reforma je zmanjšala javnofinančne prilive za 900 milijonov evrov letno.

Po oceni nekaterih ekonomistov je najbolj obremenila prav srednji razred. Ta je bil na udaru tudi po spremembi socialne zakonodaje po sprejemu ZUJF. Prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Slovenija je na poti gospodarskega okrevanja. Seveda so zahteve in pričakovanja večja od realnih možnosti, pa vendar Socialni demokrati menimo, da je prišlo obdobje, ko morajo rezultati gospodarskega okrevanja vplivati tudi na blaginjo ljudi.

Potrebujemo nov družbeni dogovor, ki mora temeljiti na obljubi, da bomo jutri vsi skupaj živeli bolje, da bo ta domovina varna, pravična, solidarna, močna, povezana, prodorna, ustvarjalna. Vzpostaviti moramo mehanizme, ki bodo zagotavljali investiranje dobička tudi v kakovost življenja državljank in državljanov. Socialni demokrati menimo, da je v zasledovanju tega cilja potrebna tudi sprememba dohodninske lestvice, saj obstoječi način ni pravičen. Potreben je nov dohodninski razred, ki bo razbremenil srednji sloj. Učinek bo dvojen. Večji priliv v proračun in povečana domača potrošnja. Končna posledica bo večja gospodarska rast. Možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice smo napovedali tudi v koalicijskem sporazumu.

Spoštovani predsednik vlade, Socialni demokrati vas sprašujemo ali je med ukrepi, ki so predvideni za razbremenitev gospodarstva na eni in dviga potrošnji na drugi strani tudi sprememba dohodninske lestvice tako, da se razbremeni srednji razred?”

Odgovor predsednka vlade dr. Mira Cerarja:

“Spoštovana poslanka!

Naj najprej kar takoj odgovorim na vprašanje, ki ste ga na koncu postavili. Konkretni ukrepi glede dohodninske lestvice, torej ali se bo ta spremenila, da se bo razbremenil srednji razred, še niso oblikovani. Je pa to ena od, kot ste rekli, zavesti Vlade, da se ta možna sprememba prouči in uveljavi, če ne bomo našli boljših tovrstnih ukrepov, ki bodo zagotovili ravno to o čemer ste govorili. In naj tukaj rečem nekaj, da ne bo nobenega dvoma. Ne samo SD, pa še kakšna druga stranka, tudi SMC in verjetno še kdo si izrazito želi in prizadeva, da bi seveda v našo državo nazaj prišlo nekaj več blagostanja tudi za vse tiste, ki so danes revni, ponižani, razžaljeni torej brez nekih zadostnih sredstev.

In to je popolnoma jasno, da je, jaz mislim neprimerno, da si kdorkoli od nas prilašča nek primat v prizadevanju za to, kajti jaz mislim, da je večina nas tukaj danes zelo jasno že zdavnaj dojela, da je ključni problem naše družbe ravno v tem, zato si pa želimo iz krize, da bomo lahko ljudem dali delo, da jim bomo dali torej zaposlitve, da bodo lahko sami v čim večji meri z delom si zagotovili človeka dostojno življenje, da bo tudi plača lahko večja, da bodo transferji ustrezni in da bomo pomagali tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo sami delati, si zagotoviti sredstev in to mislim, da je nekaj temeljnih usmeritev cele Vlade ne samo ene stranke, ampak tudi ostalih in to moram tukaj poudariti tudi pred državljani, da bo stvar popolnoma jasna.

Sedaj seveda, v preteklosti je bilo zelo veliko ukrepov, ki so na področju davščin, davčne politike, davčnega sistema pripeljali do izredne kompleksnosti, netransparentnosti, porušena je bila enakomerna in pravična porazdelitev davčnega bremena, pojavili so se glede sistema izpolnjevanja davčnih obveznosti izjemno visokih administrativnih stroških tako pri davčnih zavezancih kot tudi pri nadzornih organih.

Tega se zavedamo in zato bomo glede na to pripravili ukrepe, ki bodo sledili ciljem sodobnega trenda razvoja davčnih sistemov. To pa pomeni, da bomo se usmerili v razširitev davčnih osnov z zmanjševanjem števila izjem, kar pomeni, prvič, večja nevtralnost davčnega sistema, drugič boljšo preglednost, tretjič enostavnost in manjše administrativno breme tako na strani zavezancev kot na strani nadzornih institucij. S tem bodo zagotovljeni tudi potrebni dodatni javnofinančni prihodki, kar bo pripomoglo k temu, da bo Vlada na novo določila porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela.

Tako se bo, kot sem že dejal, v tem okviru in s tem namenom ponovno proučila tudi veljavna dohodninska lestvica. Vlada se namreč zaveda, da je na prihodkovni strani pomembno, da se zagotovi učinkovit in prijazen davčni sistem, kar lahko Slovenijo dokončno popelje iz krize in na pot okrevanja, ob tem pa bo, kot sem rekel, zagotovljena tudi blaginja prebivalstva in kakovostna raven socialne države.

Vlada bo pripravila spremembe na področju plačevanja javnih dajatev, ki bodo po eni strani zagotavljali stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke, po drugi strani bodo poskušale zagotoviti izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja, predvsem tudi z že omenjeno odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem davčnih bremen, hkrati in ne nazadnje pa bomo s predlogi sprememb povečali tudi horizontalno pravičnost sistema javnih dajatev za odpravo ugotovljenih anomalij obstoječega sistema in preprečevanje možnosti izogibanja plačilu javnim dajatvam.

Res je, da so ključni ekonomski kazalniki in kazalniki na trgu dela pričeli kazati in odražati spodbudnejše stanje in postopen izhod Slovenije iz primeža gospodarske in finančne krize, ampak zavedati se moramo, da je situacija še vedno razmeroma negotova, težka in zato s te poti ne smemo izstopati, ne smemo narediti nobene velike napake. Mi se bomo predvsem osredotočili na ukrepe, ki bodo izboljšali, kot sem že rekel, konkurenčnost, dvignili produktivnost gospodarstva, zavarovanjem obstoječih delovnih mest in za ustvarjanjem novih delovnih mest. Imamo pa še kar nekaj drugih ukrepov na voljo glede konsolidacije javnih financ in ostalih dejavnikov.”

Ministrica Kopač Mrak: “Osnutek sistema odpisa dolgov socialno najšibkejšim v nekaj tednih.”

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v odgovoru na poslansko vprašanje danes v DZ povedala, da bo osnutek družbenega dogovora, s katerim bi odpisali dolgove tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, pripravljen v nekaj tednih. Pri tem po njenih besedah ne bo šlo za zakonsko obvezen odpis, ampak za odpis na podlagi dogovora. Po besedah ministrice iz vrst SD v pogovorih za pripravo omenjenega družbenega dogovora sodelujejo še preostala ministrstva, občine, podjetja, humanitarne in nekatere druge organizacije, s katerimi skušajo najti najbolj primerne rešitve.

Odgovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak na poslansko vprašanje v celoti:

“Slovenija končno okreva. Finančni minister dr. Dušan Mramor je ob robu spomladanskega srečanja IMF in Svetovne banke v Združenih državah Amerike celo razložil, da je Slovenija spet uspešna. Imamo gospodarsko rast, število zaposlenih se je v marcu povečalo kot že dolgo ne. V enem letu se je brezposelnost znižala za 8600 ljudi. Kljub optimizmu pa je kriza, ki smo jo imeli v Sloveniji šest, sedem let, globoko prizadela preveč ljudi. Brezposelnost in trajno nizki prihodki so mnoge med nami potisnili v začarani krog dolgov in neplačanih računov. Mnogi so se ujeli v past oderuških obresti. Danes zaradi tega izgubljajo vse; dom, družino, upanje v prihodnost in zaupanje v skupnost.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato že od februarja naprej pripravljamo celovit paket pomoči za najšibkejše. S podjetji, občinami, humanitarnimi organizacijami in vlado želimo skleniti dogovor o pomoči, ne govorimo o zakonski prisili, ampak o dogovoru. Pogovarjamo se o odpisu dolga, spremembi zakona o izvržbi in pomoči ljudem pri deložacijah. O pomoči smo se pogovarjali s predsednikom vlade in ministrstvi, vlada projekt podpira. Pogovarjali smo se s humanitarnimi organizacijami, ki že zdaj dopolnjujejo sistemsko pomoč in pomagajo tudi tistim, ki žal izpadejo iz sistema pomoči. Prav te dni pa na to temo sestankujemo s podjetji, za katere verjamemo, da so družbeno odgovorna.

Vemo, da nekatera podjetja dolgove že odpisujejo. Vendar zdaj govorimo o enkratnem, simboličnem odpisu dolgov, ki bi ljudem omogočil, da se malo razbremenijo in zadihajo in na nek način simbolično končajo brezup in krizo. Pomoč v obliki odpisa dolga državljankam in državljanom bi bila dogovor, dobra volja podjetij, katerega cilj je dobrobit prebivalstva Republike Slovenije. Nikakor ne želimo, da bi ljudje dobro voljo podjetij, humanitarnih organizacij pa tudi vlade in občin, izkoriščali. Zato govorimo o odpisu dolgov, ki so z vidika upnika praktično neizterljivi, vendar ljudi bremenijo. Kot so nam svetovali na Računskem sodišču, bi lahko odpisali dolgove, za katere je že bila izvedena izvržba, vendar ni bila uspešna. Vsakršna nova izterjava ali izvržba, pa bi upnikom povzročila dodatne stroške.

Za izvedbo teh ukrepov bomo določili jasne kriterije. Določili bomo presečni datum odpisa. Šlo bi za enkraten odpis. In ponavljam, dogovor, nobene prisile. Odpis dolgov v Sloveniji ne more biti tak, kot je na Hrvaškem. To smo preverili. Prav tako to ne bo zakonska prisila. Zato ne bomo podprli predlaganega zakona Združene levice. ‎V Sloveniji nekateri že odpisujejo dolgove. Prav tako v Sloveniji že obstaja možnost osebnega stečaja. Poznamo začaran krog revščine, v katerega so mnogi ujeti. Zato poleg odpisa dolga, ljudem ponujamo roko, da stopijo ven iz kroga. Intenzivno iščemo nove programe socialne aktivacije ljudi. Pri tem sodelujemo tudi z avstrijskimi kolegi, ki so bili na tem področju zelo uspešni. Za 26 odstotkov so zmanjšali dolgotrajno brezposelnost. Velik del denarja iz nove finančne perspektive bomo zato namenili za programe socialne aktivacije. Res bi radi ljudi spodbudili, motivirali, da bi se aktivno vključili v procese dela. Tudi če najprej pomagali soljudem, recimo upokojencem. S tem bi dobili voljo do dela, boljšo samopodobo in bi zato lažje iskali prvo, plačano delo.

Del paketa pomoči bo tudi pomoč pri deložacijah. Na ministrstvu smo že napisali letak o pravicah ljudi. Deložacij bi bilo namreč veliko manj, če bi ljudje poznali svoje pravice in ukrepali pravočasno. S Stanovanjskim skladom, Ministrstvom za javno upravo, ministrstvom za obrambo, pravzaprav s celotno vlado pripravljamo aktivacijo praznih državnih stanovanj in uporabo zasilnih bivalnih enot. Verjamemo, da si tudi banke želijo povrniti zaupanje komitentov in pomagati najrevnejšim. Banke so namreč v zadnjih letih tudi s spornim dodeljevanjem posojil tajkunom veliko izgubile, poleg denarne izgube so tudi ob zaupanje ljudi. Davkoplačevalci smo jim z milijardnimi ukrepi že večkrat pomagali. Zato so zdaj na vrsti bankirji in bi bilo prav, da ponudijo pomoč najšibkejšim. Naj bankirji brez fige v žepu z reprogrami pomagajo tudi najrevnejšim.

Banke še vedno za avtomatičen vpogled na račune tudi prejemnikom socialne pomoči, ki je načeloma nedotakljiva, zaračunavajo od 26 do 35 evrov. ‎Z ministrstvom za pravosodje zato že pripravljamo popravke  zakona o izvržbi, ki bo to omejil. Za vse to je potreben dogovor, zato potrebujemo še malo časa. Vendar upamo, da se bomo s podjetji, občinami, humanitarnimi organizacijami dokončno dogovorili čim prej, v nekaj tednih. Za konec še upam, da bo imela vlada pri pomoči najšibkejšim tudi podporo vas poslancev in poslank Državnega zbora. Naredimo nekaj za ljudi. Ne bomo rešili vseh stisk, te moči nimamo, lahko pa pomagamo vsaj nekaterim in tako tudi simbolično končamo to krizo.”

Kopač Mrak: “Pri sociali in družinah ne bo sistemskega varčevanja.”

“Vlada v osnutkih nacionalnega reformnega programa (NRP) 2015-2016 in programa stabilnosti ne izpostavlja le pomena konsolidacije javnih financ, temveč tudi položaj ljudi,” je ob robu seje ESS dejala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. “V trajne varčevalne ukrepe ne more brez analiz preiti noben ukrep s področja sociale in družine,” je dodala ministrica iz vrst SD.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani poudarila, da razume oster odziv sindikatov na napoved zamenjave kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi, pri tem pa zatrdila, da se vlada trudi za to, da bodo imeli od gospodarske rasti korist vsi. “Razmislek o tem, na kakšen način konsolidirati javne finance, seveda nikakor ne bo šel samo na račun ljudi, predvsem pa ne na račun najbolj socialno ogroženih,” je napovedala.

V trajne sistemske ukrepe se brez analiz in mednarodnih primerjav ne sme spremeniti nobenega varčevalnega ukrepa na področju socialne in družinske politike, je predstavila stališče ministrstva. Sama pa je, kot je povedala, razumna in ve, da ne gre pričakovati, da bodo ukrepi odpravljeni jutri in da se lahko nekatere tudi podaljša. Kot je še dejala Kopač Mrakova, je sicer že odločeno, da bo prihodnje leto prišlo do uskladitve minimalnega osebnega dohodka, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči, z 269 na 288 evrov. “To je velika stvar, ki je že dogovorjena, ostale stvari pa še niso,” je pristavila.

Po njenih besedah je nujna tudi sprostitev varčevanja pri ukrepih, ki so denimo vezani na otroške dodatke, preživnine, saj se je položaj družin v Sloveniji poslabšal. Na področju pokojnin se ji poraja predvsem vprašanje valorizacije letnega regresa. Zaveda se tudi, da odsotnost valorizacije pokojnin znižuje njihovo realno vrednost, zato se je zavezala, da bodo skušali nekaj narediti tudi za to veliko skupino ljudi. Ob tem pa je opozorila, da je uskladitev socialnih transferjev finančno veliko nižji strošek kot uskladitev pokojnin. Prvi naj bi znašal okoli osem milijonov evrov, drugi pa med 25 in 33 milijonov evrov.

Ministrica je pojasnila še, da bo usklajevanje s socialnimi partnerji in poslanci letos prvič potekalo o obeh dokumentih, saj si vlada želi čim širšega družbenega soglasja. Vlada bo zdaj “zelo intenzivirala” pogajanja, konkretni ukrepi pa bodo znani v 14 dneh, je sklenila. Dokumenta mora namreč Ljubljana v Bruselj poslati do konca meseca.

Tanja Strniša v Bruslju predstavila projekt EU medeni zajtrk

V Evropskem parlamentu je ta teden potekala seja Odbora za kmetijstvo in podeželje, na kateri je Slovenija evropskim poslancem predstavila slovensko čebelarstvo, projekt EU medeni zajtrk ter pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel. Člane odbora je v imenu Vlade RS nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša. Še pred zasedanjem odbora pa je v Evropskem parlamentu potekala predstavitev EU medenega zajtrka, ki so ga pripravili slovenski evropski poslanci, med njimi tudi Tanja Fajon, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Državna sekretarka Strniša je v nagovoru evropskim poslancem na Odboru za kmetijstvo in podeželje izpostavila, da je čebelarstvo pomemben del slovenskega kmetijstva, zato smo to pomembno panogo s sistemsko zastavljenimi koraki umestili v strateški okvir kmetijstva. Podpore v čebelarstvu so razvojno zasnovane in se odražajo na več ravneh – od tistih na nivoju EU, do onih, ki jih financiramo iz državnega proračuna, v tem smislu je še posebej pomembno financiranje javne svetovalne službe v čebelarstvu ter izvajanje rejskega programa in strokovnih nalog. Še pred začasno prepovedjo na ravni EU je uvedla tudi nacionalno prepoved uporabe neonikotinoidov za razkuževanje semena koruze.

Predstavitev-medenega-zajtrka-590x332

Državna sekretarka Strniša je v nadaljevanju svojega nagovora evropskim poslancem predstavila primer dobre prakse na področju izobraževanja in ozaveščanja o pomenu čebelarstva – to je projekt medeni zajtrk. Slovenija ga je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pričela izvajati v vrtcih in osnovnih šolah že v letu 2006. Tej izobraževalno-promocijski akciji se vsako leto pridružujejo novi deležniki, tako iz vseh vej oblasti, kot tudi iz drugih institucij ter zasebnih podjetij. Pobudo za evropski medeni zajtrk je Slovenija marca lani predstavila tudi na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, kjer jo je toplo pozdravilo večje število držav članic in tudi tedanji komisar za kmetijstvo Ciolos. Evropski medeni zajtrk tako presega okvire Slovenije, npr. na Madžarskem so ga tako izvedli že lani, letos so ga te dni izvedli že drugič.

Slovenija pa je pred evropske poslance prišla tudi s pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel, katerega predlagateljica je Čebelarska zveza Slovenije, pobudo pa podpira tudi Vlada RS. Predlagani datum 20. maj je rojstni dan pionirja modernega čebelarstva Antona Janše, mesec maj pa nenazadnje simbolizira tudi razcvet narave. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in opomniti ljudi, kako je od čebel in ostalih malih, krhkih bitij – opraševalcev odvisna tudi globalna prehranska varnost.

Člane Odbora EP za kmetijstvo in podeželje so v nadaljevanju zasedanja nagovorili še Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (v namen podpore pobudi za Svetovni dan čebel je namreč v Bruselj prišlo 100 slovenskih čebelarjev), slovenska evropska poslanca Franc Bogovič in Lojze Peterle, sledila pa je razprava članov odbora na temo pomena čebelarstva. Predsednik Odbora za kmetijstvo in podeželje Evropskega parlamenta Czesłav Adam Siekierski je pozdravil obe slovenski pobudi in Slovenijo podprl pri njenih prizadevanjih. Govorcem in razpravljalcem, od katerih je večina še posebej podprla slovenski pobudi. Izrazito podporo obema pobudama je izrazila tudi predstavnica nevladne organizacije Bee-Life, ki je sodelovala na seji odbora. Vsem je bila skupna misel, da so čebele nedvomno izjemno pomembna bitja za zagotavljanje zdrave in kakovostne hrane ter nenazadnje življenja na Zemlji. Zatorej jih moramo tako na nivoju EU kot globalno varovati in ohranjati ter posvečati ozaveščanju o njihovem pomenu izjemno pozornost.

Državna sekretarka mag. Strniša se je ob koncu razprave iskreno zahvalila vsem sodelujočim govorcem in razpravljalcem za besede podpore in na posebno vprašanje litovskega poslanca pojasnila, da Slovenija že pripravlja zakon, s katerim bo na podlagi nedavno sprejete evropske direktive glede možnosti držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje GSO, lahko uveljavila prepoved gojenja GSO.

Židan zavrnil namige medijev: “Tehnično sredstvo OVS, s katerim naj bi prisluškovali SDH, je v že več let tujini!”

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki začasno vodi tudi obrambni resor, je na podlagi poročanja Planet TV, da naj bi obveščevalno-varnostna služba (OVS) MORS prisluškovala Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), takoj govoril z direktorjem OVS Gorazdom Rednakom. “Povedal mi je, da je tehnično sredstvo, o katerem je bilo govora v prispevku, že pet let v tujini,” je Židan povedal medijem.

Sredstvo, ki je namenjeno za zaščito lastnih sil, je ministrstvo za obrambo kupilo leta 2007 za potrebe Slovenske vojske in že pet let ni v Sloveniji, saj se uporablja za zaščito naših enot v mednarodnih operacijah in misijah. Tako ta služba tovrstnih sredstev v Sloveniji ni mogla uporabiti, je glede pogovora z Rednakom v izjavi novinarjem ob robu seje vlade pojasnil Židan. Dodal je, da je uporaba tega sredstva pod nadzorom komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki lahko tudi preveri, da omenjena služba tovrstnih sredstev v Sloveniji ni mogla uporabiti.

Na vprašanje, ali bo nekdanji obrambni minister Veber, ki ga je DZ razrešil prav zaradi naročila analize posledic prodaje Telekoma OVS, ostal podpredsednik stranke SD in poslanec, če bi bil morda sprožen kazenski pregon zoper njega, pa je Židan odgovoril, da na hipotetična vprašanja ne želi odgovarjati. Če ima kdo kakršen koli podatek, ki govori o sumu kaznivega dejanja, je po njegovih besedah dolžan, da ta podatek takoj predloži s pričami pristojnim institucijam. “Želja, da se posamezni ljudje, tudi politiki, očrnijo, je namreč v Sloveniji preveč,” meni Židan in poziva, naj se ne govori o splošnih obtožbah.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je bil bolj oster. Na vprašanje, ali bo Veber, če se bodo s tem začeli ukvarjati organi pregona, še poslanec in podpredsednik SD, je odvrnil: “Kaj pa če to ni res in je le medijski spin? Ste vi lahko še novinar?” Če bodo zadeve prišle na sodišče, se z njimi, kot zagotavlja, ne bo ukvarjal, pač pa bo za to odgovarjal posameznik. Po njegovem mnenju pa bi bilo dobro, da se zgodba okoli Vebra, ki poteka že mesec dni, počasi konča.

Katič: V SD podpiramo predlog za vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS

Socialni demokrati odločno podpiramo predlog za spremembo oz. dopolnitev 70. člena Ustave RS, da se zagotovi univerzalen dostop do pitne vode. V Sloveniji marsikje potekajo zaključna dela na investicijah za oskrbo pitne vode, kar priča o dobrem črpanju kohezijskih sredstev. Nedopustno je, da bi na drugi strani dopustili možnost, da se virov pitne vode polastijo privatni interesi. Ti so glede na slabe praske številnih evropskih držav pustošili po kvaliteti in dostopnosti do vode ter sledjo občutno podražili.

Zaradi velikih zaslužkarskih apetitov, spretno zamaskiranih pod pojmi: liberalizacije, proste trgovine, konkurenčnosti, spodbujanja gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest, krepitve notranjega trga smo primorani in dolžni, ne samo na zakonski, temveč tudi ustavni ravni jasno in nedvoumno določiti meje, ki se jih ne sme prestopiti, še posebej če vemo, da bo boj za energente v naslednjih letih zamenjal boj za pitno vodo.

Ker je Slovenija država bogata z vodnimi viri, je še toliko bolj zanimiva za tiste, ki bi si na račun naših danosti v svoje denarnice želeli pospraviti velike dobičke. To terja ukrepanje in najvišjo pravno zaščito – zaščito do pitne vode na Ustavni ravni. Sprememba Ustave bo poleg zaščite vode in vodnih virov dala tudi jasen signal, da Slovenija ni supermarket, v katerem se lahko z denarjem kupi kar si kdo zaželi.

Ne glede na to, da imamo trenutno v Sloveniji dobro področno zakonodajo, pa je to moč spreminjati z navadno večino, tako je potreba po ustavni zaščiti pitne vode še toliko večja. Zagovarjamo univerzalno dostopnost do pitne vode, neprofitno dejavnost upravljanja z vodnimi viri ter podpiramo preventivno vlogo, ki jo nosi tovrstna namera. Verjamemo, da bo pobuda spremembe Ustave presegla polje politike ter postala vse-družbena zaveza.

Židan: Vlada je potrdila osnutek programa stabilnosti, pogajanja se nadaljujejo

“Vlada je potrdila osnutek programa stabilnosti, ki ga bo posredovala socialnim partnerjem in zatem ga bomo s pripombami na vladi spet obravnavali 29. aprila,” je po seji vlade povedal minister in predsednik SD mag. Dejan Židan. Kateri varčevalni ukrepi se bodo podaljšali, Židan medijem ni razkril, saj gre le za okvirne številke, o posameznih ukrepih pa bodo pogovore še nadaljevali.

Predsednik SD in minister za kmetijstvo Židan ugotavlja, da zdaj “celotna koalicija razmišlja tudi socialno in o ljudeh”. Seveda pa je treba nadaljevati javnofinančno konsolidacijo in zasledovati zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,4 odstotka BDP, je v izjavi novinarjem povedal Židan. Po njegovih besedah so pozorni na dvoje: kaj narediti za povečanje prihodkov v državni proračun in na kateri točki s strukturnimi ukrepi znižati odhodke.

Židan verjame v končni kompromis, ki bo koristen za državo in državljane. Podrobnosti osnutka programa stabilnosti medijem ni pojasnil. Na seji vlade so namreč, kot je povedal, sprejeli okvirne številke v osnutku, ki prihaja tudi v javno razpravo. O posameznih ukrepih pa bodo pogovore nadaljevali v prihodnjih dneh. “Ne bi bilo korektno, da bi posamezni ministri ali posamezne stranke govorili o tem, kako potekajo pogajanja na vladi,” je v izjavi za medije sklenil Židan.

Dopolnjeni program stabilnosti mora vlada skupaj z nacionalnim reformnim programom v sklopu evropskega semestra usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik do konca meseca poslati Evropski komisiji. Z osnutkom nacionalnega reformnega programa se že seznanjajo odbori DZ, nato pa se ga bodo lotili tudi socialni partnerji. V dopolnjenem programu stabilnosti bodo navedeni podrobnejši javnofinančni učinki načrtovanih ukrepov in projekcije za letos in naslednja leta. Tudi o osnutku tega dokumenta bodo spregovorili na Ekonomsko-socialnem svetu.