Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Državni sekretar MORS Miloš Bizjak na Japonskem o izzivih nacionalnega sistema varstva pred nesrečami

Tretja svetovna konferenca Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč (WCDRR – World Conference on Disaster Risk Reduction) v Sendaiju na Japonskem je potekala v luči sprejemanja Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015: obvladovanje tveganj za dosego odpornosti, ki bo nadgradil Hjoški akcijski okvir za obdobje 2005–2015 ter začrtal politične in strokovne smernice v prihodnjem petnajstletnem obdobju. Vodja slovenske delegacije, državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak, je na konferenci v okviru plenarnega zasedanja predstavil poglede in izzive Slovenije v prizadevanjih za povečanje stopnje obvladovanja tveganj za nesreče. V nadaljevanju se je udeležil tudi ministrske okrogle mize na temo Mednarodno sodelovanje v podporo Hjoškemu akcijskemu okviru po letu 2015. Na konferenci so poleg Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015 sprejeli tudi politično deklaracijo (Sendai Declaration), katere namen je obnoviti in okrepiti politično zavezanost krepitvi zmanjšanja tveganja nesreč.

Kot je na plenarnem zasedanju povzel mag. Miloš Bizjak, je Slovenija zaradi raznolikosti pokrajine izpostavljena številnim tveganjem in zato se je razvil razvejan sitem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki združuje različne deležnike in temelji na velikem številu prostovoljcev, kot so gasilci, gorski reševalci, ipd. Kljub več dolgoletnim izkušnjam pa novi izzivi, ki so vse bolj večplastni, zahtevajo vedno nove pristope in visoko stopnjo zavedanja, da je zmanjševanje tveganj za nesreče in njihovo obvladovanje naša skupna odgovornost, je poudaril državni sekretar. V nadaljevanju je izpostavil velika pričakovanja glede novega bolj ciljno usmerjenega Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015, ki bo začrtal prednostne naloge in celovit nadzor na vseh ravneh delovanja, kar bo omogočalo učinkovito izrabo razpoložljivih resursev in usmerjenost v rezultate.

Za dosego ciljev je po njegovih besedah treba vzpostaviti učinkovitejši sistem vlaganja v odpornost na nesreče in obvladovanje tveganj, pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo nov Hjoški akcijski okvir po letu 2015 veliko pozornost namenil prav trajnostnemu razvoju. Kot je na konferenci še povedal državni sekretar, Slovenija podpira prizadevanja EU in njeno aktivno vlogo pri implementaciji novega akcijskega okvira ter pripravljenost za odprt dialog z vsemi partnerji in deležniki, pa tudi sodelovanje držav v okviru različnih regionalnih pobud in mehanizmov, ki spodbujajo souporabo zmogljivosti pri obvladovanju nesreč. Prav tako bo Slovenija začrtane smernice ustrezno vključila v Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ministri iz vrst SD najbolje ocenjeni v vladnem semaforju časnika Delo

Od imenovanja dvanajste slovenske vlade je minilo pol leta. In če je prvih sto dni čas, ko se ministri šele uvajajo, je šest mesecev obdobje, ko bi prvi rezultati dela že morali biti vidni. Da ne bi ostalo zgolj pri lepih besedah in v predal odloženih smelih načrtih, so se v uredništvu Dela odločili, da bodo delo vladne ekipe premiera dr. Mira Cerarja, z njim vred, budno spremljali in redno ocenjevali. S tem namenom so določili ključne izzive, pred katerimi se je na začetku mandata znašel vsak posamezni minister, in popisali obljube, ki so jih, predvsem na ministrskih zaslišanjih, pa tudi sicer, izrekli člani vlade, njihove bistvene uspehe in spodrsljaje pa lahko zdaj spremljate v interaktivni grafiki spletnega Dela. Pri ocenjevanju dela posameznih ministrov so si pri Delu za kriterij zastavili predvsem učinkovitost pri spopadanju s ključnimi izzivi resorja in izpolnjevanju zastavljenih obljub. Bolj kot ministrske sposobnosti in retorične spretnosti so torej pomembni konkretni ukrepi, izpeljani v času mandata.

V vladnem semaforju časnika Delo je tako med ministri najbolje ocenjena dr. Anja Kopač Mrak, kar lahko pripišemu njeni reformi študentskega dela in sprejetju socialnega sporazuma ter velikem številu ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti. Minister mag. Dejan Židan vodi kmetijski resor v skladu z obljubami, ki jih je dal na zaslišanju v DZ pred prevzemom funkcije, pri nekaterih obljubah pa minister prehiteva celo svojo napovedano časovnico. V primeru obrambnega ministrstva se je lahko Janko Veber oprl na izkušnje dr. Ljubice Jelušič, ki je vodila resor obrambe v vladi Boruta Pahorja in nadaljeval delo v smeri začrtanih ciljev na obrambnem ter sistemu zaščite in reševanja. Zato ne preseneča, da na vladnem semaforju dosegajo ministri iz vrst SD najboljše ocene med vsemi.

Povezava do Delovega vladnega semaforja: http://skrci.me/063Ml

Ministrica Kopač Mrak na posvetu o ekonomski demokraciji

V ponedeljek, 16. marca 2015, je v prostorih Vlade Republike Slovenije potekal posvet z naslovom “S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja”, namenjen predvsem seznanitvi posameznih izzivov na področju ekonomske demokracije v Sloveniji. Posveta so se poleg ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak udeležili tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Metod Dragonja. Udeležba na tako visoki ravni, daje upanja, da se bodo stvari tudi na področju razvoja ekonomske demokracije končale začele premikati. Največji izziv pred katerim smo se znašli je stabilizacija poslovnega okolja in kako zagotoviti rast slovenskih podjetij. Socialni demokrati menimo, da mora rast temeljiti na znanju, inovacijah, sposobnih ljudeh in napredni infrastrukturi.

Potreba po podpori alternativnim konceptom ekonomskega in družbenega razvoja, ki bi temeljil na večji enakosti in demokratičnosti je bila prepoznana tudi s strani vlade. Tako so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred dvema tednoma ustanovili strokovni svet za razvoj ekonomske demokracije, s ciljem priprave predloga celovite strategije razvoja različnih vidikov sodobne delavske participacije oz. organizacijske participacije zaposlenih kot nosilcev človeškega kapitala v eri znanja in analiziranja stanja na posameznih področjih v praksi ter priprave pobud in predlogov ustreznih aktivnosti za spodbujanje hitrejšega razvoja človeškega kapitala v Sloveniji.

Ekonomska demokracija z razvitim sistemom organizacijske participacije zaposlenih – s sodelovanjem delavcev pri upravljanju podjetij, udeležbi delavcev pri rezultatih poslovanja in širšega notranjega lastništva zaposlenih – ni le všečna besedna zveza. V obdobju še vedno relativno visoke brezposelnosti, še posebej brezposelnosti mladih je lahko prav način ustvarjanja bolj trajnostno naravnanih in dostojnih delovnih mest prepotreben korak. Takšne pobude ne smejo predstavljati zamujene priložnosti, ampak resno zavezanost Slovenije k zagonu gospodarstva in socialni koheziji. Če hočemo uresničiti razvojne potenciale Slovenije, je bistveno zagotovilo dostojne prihodnosti državljank in državljanov, saj so ljudje ključna razvojna priložnost Slovenije.

Minister Židan EU komisarju za zdravje in varno hrano Andriukaitisu opisal slovenske skrbi glede trgovinskega sporazuma z ZDA

Kmetijski ministri EU so na Svetu EU v Bruslju razpravljali o ekološki pridelavi, stanju na trgu mleka ter izvajanju in možnostih za poenostavitev skupne kmetijske politike. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je ob robu zasedanja sestal z evropskim komisarjem za zdravje in varno hrano Vytenisom Andriukaitisom, s katerim je med drugim govoril o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), dveh konferencah, ki bosta konec meseca avgusta v Sloveniji, o zaščiti medonosnih čebel in spodbujanju beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru, ter o aktualnih dosjejih v obravnavi. “Opisal sem svoje in splošno razumevanje v Sloveniji, da je kmetijstvo v defenzivni vlogi, ne pričakujemo neke koristi od tega sporazuma, vidimo pa tveganja,” je povedal Židan o pogovoru s komisarjem o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, znanem po kratici TTIP.

Slovenija v razpravi o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA na področju kmetijstva in varne hrane izpostavlja, da se ne smejo zniževati standardi v EU glede varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov. Zavzema se tudi za ohranitev uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja, ter za upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev.

Prav tako se Slovenija zavzema za to, da se ne bo omejevala možnost odločanja članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki. Komisar Andriukaitis je dal po Židanovih besedah zelo trdno zavezo, da na teh področjih ne sme biti odstopanj od standardov EU. Minister ga je povabil na obisk v Slovenijo, saj želi, da enako zagotovi vsem, ki so v Sloveniji na tem področju zelo zaskrbljeni. “Moja izkušnja z EU je, da je bolje biti dvakrat zaskrbljen kot kakšnega področja ne opazovati,” je pri tem izpostavil minister Židan.

Po Židanovih besedah je jasno, da je glavni namen ZDA na področju kmetijstva pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z EU zagotoviti izvoz koruze in soje ter mesa. EU je v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado dosegla, da nekateri kritični kmetijski proizvodi niso del sporazuma, za nekatere pa veljajo kvote. “Pričakujemo, da bo podobno, če sporazum sploh bo, tudi z Ameriko,” je poudaril Židan. Kmetijski minister je še pojasnil, da so določili osebo, ki bo operativno odgovorna za zaščito slovenskih kmetijskih interesov pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu z ZDA, ter napovedal pripravo zakona, ki bo omogočil izvzetje Slovenije že v fazi registracije.

Druga tema, o kateri sta razpravljala slovenski minister Židan in evropski komisar Andriukaitis, je bila biovarnost. Gre za uporabo ukrepov na področju živinoreje, ki zmanjšajo zmožnost prenosa bolezni. To sodi v sklop prizadevanj v Evropi, da se zmanjša uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji in tako zavaruje ta zdravila za ljudi, je pojasnil minister.

 

Kmetijski minister Židan je sicer ob zasedanju ministrov EU v Bruslju medijem pojasnil, da so Evropski komisiji posredovali več dokumentov v podporo svojim argumentom glede zaščite terana. Med njimi sta zakon o vinu iz leta 1970 in strokovna študija iz leta 2014, ki dokazuje, da so slovenske trditve strokovno argumentirane in povsem točne, je povedal Židan. Na formalni ravni se glede terana ne dogaja nič novega, na neformalni pa Slovenija vseskozi utemeljuje svoje stališče, da je teran zaščiten v evropskem pravnem redu, je pojasnil minister in znova izpostavil, da od Evropske komisije pričakuje zaščito. Slovenija je po njegovih besedah komisiji poslala zakon o vinu iz leta 1970, ki je slovenski, a je bil del jugoslovanskega pravnega reda, iz katerega se jasno vidi, kako je teran zaščiten v Sloveniji.

Posredovala je tudi strokovno študijo iz leta 2014, sicer pripravljeno v sodelovanju s Hrvaško, ki dokazuje, da so slovenske trditve glede terana strokovno argumentirane in povsem točne, je poudaril minister. Izpostavil je tudi, da je bil teran tema pogovorov ob njegovem nedavnem obisku v Parizu, pri čemer je Francija obljubila vso tehnično in politično podporo pri varovanju evropskega pravnega reda. Na vprašanje, kdaj je Slovenija posredovala te dokumente, je minister odgovoril, da se trudijo, da vsak teden pošljejo kakšen pomemben dokument Evropski komisiji, da ne pozabi, da je za Slovenijo teran zelo pomemben.

Obrambni minister Veber na uradnem obisku gostil azerbajdžanskega kolega Hasanova

Minister za obrambo Janko Veber na uradnem obisku v Sloveniji gostil azerbajdžanskega obrambnega ministra Zakirja Hasanova. Z Azerbajdžanom ima Slovenija zelo dobre gospodarske odnose, obojestranski interesi so glede razvoja transporta in logistike, med vojskama pa največ sodelujemo na področju izobraževanja in usposabljanja, predvsem glede gorskega bojevanja, vojaške zgodovine ter energetske in kibernetske varnosti, skupne aktivnosti pa bodo tudi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Poleg tega imamo skupnega heroja, partizana Mihajla. Ministra sta precej pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju. Strinjala sta se, da je to sodelovanje odlično in bi ga bilo dobro še izboljšati. Teme pogovorov so bile tudi krepitev političnih stikov, procesi transformacije in razvoja obrambnega in vojaškega sistema v Azerbajdžanu ter oblike sodelovanja in partnerstva te države z integracijami v evroatlantskem prostoru, sodelovanje oboroženih sil obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah ter izmenjava pogledov na trenutne varnostne razmere v regiji in širše.

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Azerbajdžanom na obrambnem in vojaškem področju se vztrajno povečuje že od leta 2008. Dvostranski sporazum o obrambnem sodelovanju, ki je pravni temelj nadaljnjega sodelovanja, je bil podpisan marca 2011. Med glavnimi področji sodelovanja sta izobraževanje in usposabljanje, predvsem usposabljanje za gorsko bojevanje in jezikovno izobraževanje. Častniki azerbajdžanskih oboroženih sil so se že do zdaj usposabljali v 132. gorskem polku Slovenske vojske ter v Centru za jezikovno usposabljanje Ajševica. Sodelovanje poteka tudi na področjih vojaške zgodovine in kibernetske varnosti. Minister Veber je kot možnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja izpostavil obrambno industrijo, s čimer se je strinjal tudi azerbajdžanski minister, saj Azerbajdžan veliko vlaga v razvoj svoje vojske. Nekaj besed sta namenila tudi pomenu zagotavljanja energetske varnosti ter razvoju transporta in logistike, kjer so prav tako možnosti za sodelovanje med državama. Izpostavila pa sta tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja z ITF.

 

Z Azerbajdžanom imamo skupnega heroja, to je azerbajdžanski narodni heroj in slovenski partizan Mehdi Husejnzadeh – Mihajlo, ki je padel v borbi med partizani in nemškimi silami leta 1944 v Vitovljah pri Šempasu, pokopali pa so ga v Čepovanu. Mihajlo je bil rojen 22. 12. 1918 v Novhani pri Bakuju, avgusta 1941 je bil vpoklican v Rdečo armado, po končanem šolanju na pehotni častniški šoli v Tbilisiju je bil 1942 kot poročnik poslan na fronto, sodeloval je tudi v bitki za Stalingrad, konec avgusta 1942 pa je bil pri Kalaču na Donu ranjen in ujet. V Berlinu je nato delal kot prevajalec in naslednje leto postal obveščevalec v azerbajdžanski diviziji nemške vojske, nato pa je s turkestansko divizijo nemške vojske prišel v Videm. Iz nemške vojske mu je uspelo pobegniti in se nato pridružiti italijanskim partizanom, borcem 9. korpusa. Padel je pod streli nemške vojske v Vitovljah pri Šempasu. Zato je delegacija, iz MORS je bil v njej generalni sekretar mag. Boris Balant, položila venca na njegovem grobu v Čepovanu in ob spomeniku v Šepasu, kjer ima naš partizan Mihajlo tudi spominsko sobo.

Poslanec SD Nemec pozval predsednika Sveta za radiodifuzijo RS k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega TV in radijskega signala v delih Slovenije

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je predsedniku Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije dr. Dejanu Jelovcu poslal odprto pismo, v katerem ga poziva k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega televizijskega in radijskega signala na določenih območjih Slovenije, kot npr. Breginjski kot, kjer je bila v mesecu februarju na obisku Poslanska skupina SD in bila s strani tamkajšnjih prebivalcev zaprošena za pomoč pri reševanju tega problema.

Pismo poslanca SD predsedniku Sveta za radiodifuzijo RS:

Pismo Matjaža Nemca predsedniku Sveta za radiodifuzijo 13-03-2015

Predsednik SD na zboru članstva v Ljubljani

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na zboru članstva v Ljubljani poudaril vlogo stranke v vladi. Židan je tudi prepričan, da se socialna demokracija v Sloveniji ponovno prebuja, njeno srce pa naj “bije v Ljubljani”. Sicer pa je predsednik Židan na srečanju v kavarni SEM izpostavil vlogo Socialnih demokratov v vladi in ključne projekte v prihodnje. Še zlasti je poudaril vztrajanje pri jasni razmejitvi javnega in zasebnega ter zavzemanje za ljudi. Po njegovem prepričanju se je SD od vseh strank v koaliciji najbolj jasno opredelila do javnega in zasebnega. Spomnil je na izjavo ministra za finance dr. Dušana Mramorja, ki je v zvezi s prejemanjem honorarjev opozoril, da smo zdaj v tržni ekonomiji, ne več v komunizmu. A po Židanovem mnenju je težava, ker vsi ne razumejo, kaj je tržni sistem. “To v nobenem primeru ni to, da delaš v varnem naročju države. V naročju države se izšolaš, koristiš dopust, bolniško na račun države kot zaposlen v javnem sektorju, potem pa znanje, ki ga dobiš kot javni uslužbenec, prodajaš za svoj žep,” je ponazoril predsednik SD. Tako imajo po njegovih besedah pravico in dolžnost, da v praksi zahtevajo ločitev javnega in zasebnega tako v šolstvu kot v zdravstvu. Podprl je delo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc oz. njeno zagotavljanje denarja za zdravstvene ustanove ter ocenil, da je ministrica eden od branikov javnega zdravstva v Sloveniji.

FullSizeRender-4-590x332

 

Predsednik SD je izpostavil še ravnanje z državnim premoženjem, s katerim po njegovih besedah ne more upravljati nek finančni lobi. “Naša borba za to, da je upravljanje bolj pregledno, ni vedno vidna. Verjetno zato, ker smo kot partner vedno strašno pošteni,” je ocenil. Če ne bi bilo SD v tej vladi, po Židanovih besedah tudi ne bi bilo “ne duha ne sluha” o znižanju prejemkov na Družbi za upravljanje slabih terjatev. Tako vztrajajo tudi pri oceni pravilnega vrednotenja slabih terjatev.

Vloge SD v vladi se je dotaknila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Ljudem bo treba po njenem prepričanju povedati, kako močan blok je SD v vladi. “Nisem si mislila, da bo kdaj tako težko braniti pravice ljudi, kot je v tem trenutku s to vlado, če bi to vedela, morda ne bi prevzela te vloge, a morda tudi zato na ministrstvu trdo delamo in urejamo zadeve v korist ljudi, ki so v socialno najtežjih situacijah ter iščejo zaposlitev,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

Predsednik SD Dejan Židan se je med nagovorom članstvu ostro odzval na policijske preiskave, s katerimi smo se po njegovem mnenju približali policijski državi. Demokracija ima po Židanovih besedah svoja načela. “Nismo se odločili za samostojno Slovenijo zato, da bomo živeli v policijski državi,” je poudaril in se s tem odzval na sredine policijske preiskave poslanke in predsednice ZaAB mag. Alenke Bratušek zaradi njene kandidature za evropsko komisarko v času, ko je vodila vlado. V DZ so vstopili ljudje s pištolami in ovirali delo DZ, brez najave so vstopili tudi v prostore vlade, je spomnil Židan. V SD po njegovih besedah pričakujejo odziv pristojnih institucij, tudi vlade in DZ.

Tanja Fajon: Razumevanje evropskih gostov o nujnosti, da Luka Koper ostane v lasti države

“Pristanišča po Evropi se soočajo z različnimi problemi. V Evropskem parlamentu bomo kmalu nadaljevali obravnavo predloga uredbe o organizaciji dela evropskih pristanišč, ki naj bi izboljšala konkurenčnost, a obenem zagotovila boljše delovne pogoje zaposlenih,” je na konferenci v Kopru dejala evropska poslanka mag. Tanja Fajon (S&D/SD). Slednje je bilo tudi povod za današnje delovno srečanje s predstavniki sindikatov štirih evropskih pristanišč v Luki Koper.

“Luka Koper je za Slovenijo strateškega pomena, beleži dobre rezultate in ima jasno izdelano vizijo. Drugi tir je in mora biti zato prioriteta naše države. Pričakujem, da ga bomo uresničili in da model javno-zasebnega partnerstva, ki je potreben za financiranje izgradnje drugega tira, ne bo posegel v lastniški delež naše države. Škodljivo bi bilo razmišljati o kakršnikoli možnosti prodaje. Luka Koper je in mora ostati v lasti države,” je dejala Fajonova.

S tem se je strinjal tudi poročevalec Evropskega parlamenta o uredbi o evropskih pristaniščih Nemec Knut Fleckenstein (S&D/SD), pobudnik današnjega srečanja. Med že tretjim obiskom Luke Koper je poudaril izjemne dosežke in razvojne načrte pristanišča. “Nujno je okrepiti čezmejno sodelovanje za zaščito in izboljšanje pogojev zaposlenih v pristaniščih, pa je poročevalec odločno podprl pozive sindikatov.

“Ohraniti je potrebno visoke standarde zaščite zdravja in varnosti. Razumem in polno podpiram skrbi in prizadevanja zaposlenih po nujnosti preprečevanja socialnega dumpinga in potrebi po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. V pristanišču Koper so razmere danes veliko boljše, zaposleni so izurjeni za različna opravila, a strmeti moramo, da te še izboljšamo,” pa je še dejala evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Poročevalec Evropskega parlamenta Nemec Knut Fleckenstein je k današnjemu pogovoru s predstavniki sindikatov iz pristanišč Koper, Reka, Trst in Hamburg danes v Kopru pritegnil še poslanska kolega Tonina Piculo (Hrvaška) in Isabello de Monte (Italija). Skupni dogovor je bil, da bodo tovrstno sodelovanje nadaljevali in prihodnje srečanje organizirali v kakem od sosednjih severno jadranskih pristanišč.

Andreja Katič: Stališče SD o priporočilu glede vloge Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov

Spoštovane in spoštovani,

ni ravno pogosto, da se poslanke in poslanci poenotimo ter podamo skupno zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. A v primeru javno objavljenih očitkov na račun Banke Slovenije je bilo drugače. Tokrat je moralo biti drugače. Očitki, ki so bili izraženi na račun centralne banke v zvezi z njeno vlogo pri sanaciji bančnega sistema v letih 2013 in 2014 so bili namreč tako hudi, da niso nikomur dali možnost skrivanja za floskulami o neodvisnosti institucije ali tako imenovanih bančnih tajnostih.

Bolj kot enotnost pa skupen nastop poslank in poslancev izraža zadrego in nemoč političnih odločevalcev. Zadrego nas vseh, ki smo soodločali v postopkih sanacije bančnega sistema, potisnjeni ob zid z opozorili vsakokratnega finančnega ministra ter domačih in mednarodnih finančnih institucij, da druge možnosti ni. Obstajale naj bi zgolj drage in še dražje. Odločitve so bile tako pogosto sprejete v časovni stiski, temeljile pa so pretežno na zaupanju v presojo tistih, za katere naj bi veljala dogma o nezmotljivosti na finančnem področju. A zmoto je nedavno ugotovilo računsko sodišče, ko je kot enega izmed večjih grehov opredelilo delovanje DUTB, očitki Banki Slovenije pa so omajali zaupanje tudi v preteklo delovanje osrednje finančne institucije.

Politična nemoč pa izvira iz razmerij med Banko Slovenije ter zakonodajalno in izvršilno oblastjo. Položaj centralne banke je utemeljen na 152. členu Ustave, ki določa njeno samostojnost, a jo hkrati uokviri z neposredno odgovornostjo državnemu zboru. Dokaj natančna razmejitev med samostojnostjo in odgovornostjo je v področnem zakonu o Banki Slovenije ohlapnejša. Definicijo, da so banka in njeni organi neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, bi tako veljalo vnovič proučiti, tudi iz vidika ustreznosti nadzorstvenih mehanizmov nad njenim delovanjem.

V preteklih dneh smo bili od visokih predstavnikov Evropske komisije deležni klicev k obrambi neodvisnosti Banke Slovenije. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo jim prisluhnili, a jih ne razumemo kot zahtevo po odstopu od namer po razčiščenju vseh okoliščin v zvezi s sanacijo bančnega sistema. To bi moralo biti tudi v interesu Evropske komisije, ki je imela pri izvajanju stresnih testov več kot le opazovalno vlogo. Ne nazadnje, ne glede na to, da na prenekatero vprašanje, na katero bomo opozorili v razpravi, Banka Slovenije do sedaj ni podala ustreznih pojasnil, vendarle velja ugotoviti, da v dosedanjem poteku procesa konstruktivno sodeluje.

A skrb bruseljskega citya je v določeni meri mogoče pojasniti z učinki razkritja vseh okoliščin na postopke prodaje državnega premoženja, ki so v teku. Eno izmed bolj zaželenih podjetij je NKBM, ki jo je država dokapitalizirala s preko 800 mio €, s prodajo pa naj bi prejela slabih 200 mio €. V čigavem interesu je danes, ko so banke prekapitalizirane, ko sedijo na denarju, nastopati z argumenti, da je sanacija bančnega sistema dokaz nujnosti takojšnje prodaje sedaj nadvse dobro stoječih bank?

Spoštovane in spoštovani,

Socialni demokrati smo v mesecih pred medijskim razkritjem nepravilnosti v zvezi s sanacijo bančnega sistema opozarjali na čudna naključja, povezana z opravljenimi stres testi, ki so bili podlaga za dokapitalizacijo bančnega sistema. A so bili empirični dokazi o ustvarjanju doktrine šoka, v kateri so bili pripravljeni nastavki za privatizacijski cunami poslednjega državnega premoženja, pospremljeni zgolj s ciničnimi nasmeški in poslani v ropotarnico teorij zarot. Spomnimo zgolj na napačne makroekonomske predpostavke. Zgrešenost napovedi Evropske komisije in izvajalcev stres testov zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo ni primerljiva niti s tisto, ljudskemu vedenju bolj poznano, o snežnem metežu stoletja, ki naj bi zajel Slovenijo skoraj usodnega petka, sicer 6. februarja. Upamo, da smo se iz neposrečene metode napovedovanja prihodnosti vendarle kaj naučili in bomo ta nauk na napakah koristno, v prid nas vseh, obrnili že pri omejitvi vpliva vedeževalskih tehnik na zakon o fiskalnem pravilu.

Spoštovane in spoštovani,

bančna sanacija ima svojo ceno, ki jo plačujejo državljanke in državljani te države. Zloraba finančnih mehanizmov, ko se je skrb za družbeno odgovornost umikala sli po brezsramnem bogatenju posameznic in posameznikov, je na rob in čez njega pahnila množico ljudi. Ti nosijo imena in priimke, po zaslugi medijev je drobec njihovih zgodb predstavljen nam vsem. V poslanski skupini Socialnih demokratov pa pričakujemo, da bodo za to pristojni organi postregli tudi z imeni in priimki vseh tistih, ki so se predajali hedonskemu užitkarstvu ob zavedanju, da zanj na oltarju egoistično žrtvujejo usodo celotne nacije.

Ta teden smo se lahko seznanili z informacijo o nepreklicnem koncu komunizma. Brezrazredne gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah, kot komunizem opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, res že dolgo ni več. Nasledila ga je namreč tržna ekonomija, kjer samopoklicana elita kuje dobičke na račun siromašenja vsega, kar je javno, družbeno, le-to nato opredeli kot neučinkovito, kot rešitev pa ponudi razprodajo.

Spoštovane in spoštovani, slej ko prej bo tudi takšno miselnost povozil čas.

Minister Veber zadovoljen z delovanjem mobilne vojaške bolnišnice Role 2 na Jesenicah

Minister za obrambo Janko Veber si je skupaj z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc ogledal potek gradnje novega urgentnega centra jeseniške bolnišnice in oskrbo bolnikov v mobilni vojaški bolnišnici Role 2. Oba sta zelo zadovoljna z njenim delovanjem. Kot je že javnosti znano kohezijska sredstva pokrijejo 85 odstotkov investicije v nov urgentni center. A se je pokazalo, da so potrebna nekatera dodatna dela, ki veljajo za tako imenovane neupravičene stroške. Teh je nekaj čez milijon evrov in jih je treba zagotoviti iz državnega proračuna. Ministrica je obljubila, da se bo zanje maksimalno potrudila in da bo nov urgentni center odprt najkasneje 1. novembra. Dotlej pa bo urgenca Splošne bolnišnice Jesenice potekala v mobilni vojaški bolnišnici Role 2.

Obrambni minister Janko Veber je navdušen nad strokovnostjo osebja, ki je z veliko vnemo vključilo Role 2 v sistem zdravljenja. “Gre za zelo zahtevno medicinsko opremo, ki je kot kaže primerna in ustreza vsem standardom. Za nas je to dobra preizkušnja, da lahko tudi v izrednih razmerah, ki bi se lahko zgodile v Sloveniji, odpravimo težave oziroma rešujemo življenja,” je poudaril. Izpostavil je dobro sodelovanje med vojsko in javnim zdravstvom, ki se kaže tudi pri helikopterski nujni medicinski pomoči. Prepričan je, da ta deluje zelo dobro. Denarja zanjo, kot zagotavlja, ne bo zmanjkalo.

Aktiven je dogovor z zavarovalnico, potekajo pa tudi dogovori o dolgoročnem financiranju prek državnega proračuna. “Slovenija je ujela rok, da lahko tudi po direktivi EU izvajamo to dejavnost z javnimi zrakoplovi, želimo pa jo še naprej razvijati,” je dejal Veber in dodal, da je usmeritev ministrstva za obrambo zagotavljanje dvonamenskosti opreme, ki je najracionalnejša in najučinkovitejša.