Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Svet-ministrov-EU-za-kmetijstvo-in-ribištvo-300x200

Minister Židan na zasedanju ministrskega Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na prvem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Latvije. S strani Slovenije se zasedanja udeležuje minister in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan. Zasedanje so ministri začeli s predstavitvijo prednostnih nalog predsedstva ter nato z vsebinami s področja ribištva, nadaljevali pa s točkami s področja kmetijstva.

Prvo zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli s predstavitvijo polletnega delovnega programa predsedujoče Svetu EU Latvije, nadaljevali pa so z vsebino s področja ribištva. Na popoldanskem delu zasedanja pa so ministri obravnavali vsebine s področja kmetijstva, in sicer so obravnavali poročilo Komisije ter opravili razpravo o stanju in sprejetih dodatnih ukrepih zaradi posledic vpliva ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov ter, v okviru točk razno, razpravljali o prihodnosti sektorja sladkorja ter o uvedbi dodatnih tržnih ukrepov v mlečnem sektorju.

Minister mag. Dejan Židan se je ob robu obiska v Bruslju srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jim je predstavil aktualne informacije in prednostne naloge MKGP.

Več podrobnosti o zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo ter o programu predsedovanja Latvije Svetu EU si lahko preberete na spletni povezavi:http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7862/

Židan-izjava-09-10-2014-300x200

Odziv predsednika SD ob rezultatih parlamentarnih volitev v Grčiji

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov mag. Dejana Židana se je v ponedeljek, 26. januarja 2015, dan po razglasitvi rezultatov, odzval z izjavo za javnost v zvezi z volitvami v Grčiji:

“Sporočilo grških volilvk in volivcev je bilo jasno – dovolj tako ostrih varčevalnih ukrepov in diktata evropske trojke. Takšno voljo ljudstva bo potrebno spoštovati, a ostaja skrb, kdo bo odplačal grške dolgove? Osebno sicer pozdravljam rezultat grških volitev in zmago leve stranke Siriza, a slovenski Socialni demokrati hkrati pričakujemo proevropsko napredno grško vlado, ki se bo borila proti korupciji, davčnim oazam in utajam davkov ter bo sposobna konstruktivnega dialoga z vsemi strankami in evropskimi partnerji. Upam, da najverjetnješi novi premier Aleksis Cipras ljudem ni dajal iluzornih obljub, saj si teh Grčija ne more privoščiti. Skrajni čas je za poštene in verodostojne politike.”

Matjaž-Han-v-DZ-1-300x200

Poslansko vprašanje vodje PS SD Matjaža Hana

Matjaž Han, vodja Poslanske skupine SD:Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Zadnje mesece smo priče pozitivnemu trendu gospodarske rasti, ugodnim ocenam bonitetnih hiš, imamo spodbudno rast zaposlovanja in relativno dober dostop do denarja. Pod črto, Slovenija vendarle okreva. Žal pa to okrevanje zaenkrat v manjši meri občutijo naše državljanke in državljani, delavke in delavci, socialno ogroženi. Tako so pred Vlado številni izzivi.

Pričakujemo, da bo Vlada svoje delo pospešila in po začetni fazi interventnega ukrepanja vse svoje napore usmerila v pospeševanje gospodarske rasti in za nas, Socialne demokrate, pomembno – povečanje zaposlenosti. Socialni demokrati ostajamo in bomo ostali trdno zavezani k težnjam, da moramo pospešiti nujne spremembe kot predpogoj za nadaljevanje in krepitev okrevanja. Pri tem izpostavljamo prioritete po točno določenem vrstnem redu, in sicer: prvič, okrepitev rasti in zaposlenosti, drugič, pomoč socialno šibkim za ohranitev socialne povezanosti družbe in šele nato, javnofinančna konsolidacija. Zato vas v luči teh dejstev, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem naslednje:

Kako bo Vlada ukrepala, da se okrepi gospodarstvo? Kaj bo storila, da se končno zaženejo pomembne investicije, kot je drugi tir, modernizacija železnic, izgradnja in nadaljevanje hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, pa tudi začetek tretje razvojne osi?

Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Res je, drži, da so rezultati in trendi zaenkrat spodbudni. Vsi vemo, da Slovenija beleži precej veliko gospodarsko rast, daleč nad pričakovanji. Vemo, da je brezposelnost končno po dolgem času padla – januarja pod 10%. Tako denimo je v primerjavi z lanskim januarjem med nami več kot 25.200 ljudi, ki so aktivni. In to so zelo ugodni pokazatelji. Prej sem omenil, da nam tuje bonitetne hiše zvišujejo ocene, s tem postajamo gospodarsko in sicer zanimivo investicijsko okolje, torej, uvrščamo se že v krog držav z nizkim tveganjem.

Gospodarska rast je napovedana tudi za naprej. Seveda mora država storiti vse, in na tem bo Vlada intenzivno delala, da teh procesov ne ogrožamo, pač pa jih spodbujamo in to bomo tudi naredili. Seveda je tudi za Vlado ključno, če govorimo predvsem o gospodarsko-socialnem področju, da okrepi, skratka, ohranja in krepi gospodarsko rast, da še naprej zmanjšuje brezposelnost in da izkorišča svoje, torej naše, slovenske, prednosti. Slovenija ima les, tu je ogromno možnosti, ki se nam glede na pretekla obdobja kažejo. Slovenija ima vodo, Slovenija ima ugoden geostrateški položaj in kot pravite, upravičeno, izkoristiti ga mora končno že po vseh načrtih v preteklosti, v smeri modernizacije železnic, vključno z gradnjo drugega tira.

Seveda bo Vlada tudi natančno proučila možnosti za razvoj 3. razvojne osi in naredila tisto, kar bo le mogoče v tem mandatu, glede na stanje, kot ga kaže dokumentacija. In seveda bo država izvedla tudi številne druge projekte. Obsežen seznam projektov smo prijavili v t.i. Junckerjev paket, ti so javno dostopni. In vsi ti projekti so tisti, s katerimi bo Vlada pokazala, da bo aktivna, da bo gradila, da bo ustvarjala. Na drugi strani pa bomo seveda gradili tudi na ta način, da bomo povečevali zaposlenost, socialno varnost in ostalo.

Tako bi lahko rekli, da bomo predvsem na eni strani izboljšali poslovno okolje, dostop do finančnih virov in bolj internacionalizirali, torej odprli Slovenijo, tako da bomo odpravili številne administrativne ovire in da si bomo še nadalje prizadevali za zmanjševanje sive ekonomije, tu prizadevanja že kar uspešno potekajo. Še naprej bomo seveda storili, delali vse, da privabimo neposredne tuje investicije in zato je tako pomembno, da smo si zvišali tudi rang teh bonitetnih hiš in torej postali država, ki je za to bolj privlačna. Seveda pa gre tukaj še za spodbujanje znanj, tehnologij in vsega tega, kar sodi zraven.

Drugič bi lahko rekli, zagon investicij. Omenil sem že Junkerjev paket. Jasno, da bomo morali iskati tudi tuje investitorje, morda tudi pri infrastrukturnih podjetjih. To je še stvar ocene. Lahko zagotovim, da pristojna ministrstva, kajti gre za medresorske projekte, tukaj intenzivno delajo. Tako se denimo intenzivno proučujejo možnosti, kako bomo nadgradili železniški križ, torej ga ustvarili in nadgradili. Tu se tudi pogovarjamo s sosednjimi državami, za katere je ta projekt zanimiv, govorim o srednji Evropi, pa tudi s tistimi oddaljenimi državami, ki bodo lahko preko Luke Koper prihajali preko Slovenije v srednjo Evropo in tudi do nas samih. In naj omenim še to, da smo že do zdaj izjemno izboljšali črpanje evropskih sredstev. Tako denimo smo napredovali na 10. mesto, v zadnjem obdobju, v zadnjih mesecih pa smo celo v samem vrhu črpanja evropskih sredstev, za kar nam je priznanje izrekla tudi evropska komisarka na nedavnem obisku v Sloveniji, komisarka za to področje.

Naj omenim še, da imamo tudi proračun strukturiran tako, da bomo spodbujali investicije in denimo s projektom za energetsko prenovo stavb, ki se pravzaprav že odvija in se bo zdaj intenziviral, dosegli številne učinke.

3-300x200

Predsednik SD mag. Dejan Židan na zasedanju ministrov PES v Bruslju

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU, ob robu zasedanja pa se je udeležil še srečanja ministrov partnerskih strank iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), kjer so mu kolegi ob tej priložnosti čestitali za izvolitev za novega voditelja slovenskih Socialnih demokratov. Židana je med obiskom v Bruslju sprejel tudi namestnik generalnega sekretarja PES Yonnec Polet, ki mu je prenesel čestitke in pozdrave predsednika PES Sergeja Stanisheva.

2-590x332

F-dvorana-300x200

Srečanje “Evropa zdaj!” – 25 let od odhoda slovenske delegacije s 14. izrednega kongresa ZKJ

Na slovesnosti ob 25. obletnici odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ 22. januarja 1990 so nekdanji delegati obujali spomine na dogodke, ki so po njihovem mnenju pomembni za uveljavljanje socialdemokratske levice in osamosvajanje države. Ocenili so ga kot veliko in pogumno dejanje, ki je odprlo novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je vodil delovno predsedstvo na srečanju v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, je v svojem nagovoru poudaril, da je ZKS, predhodnica SD, s tem tlakovala pot Slovenije v samostojnost in pluralnost.

F-omizje-590x332

 

Vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) in stranke prenoviteljev dr. Ciril Ribičič je dejal, da je prvič po dolgem času dobil občutek, da “nam ni vseeno, kako se obravnava slovenska zgodovina in kakšna vloga se priznava demokratični levici”. Razlog za odhod je bilo večinsko preglasovanje slovenske pobude glede varstva človekovih pravic in za avtonomijo republiških organizacij, je dejal in spomnil, da so takrat za 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu pripravili program, temelječ na evropski kakovosti življenja “Evropa zdaj!”.

F-delegati-590x332

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o pritiskih na ZKS s strani Zveze komunistov Srbije in Jugoslovanske ljudske armade. Načelo demokratičnega centralizma se je v odnosu do slovenskih pogledov po Kučanovih navedbah uporabljalo kot poskus discipliniranja slovenske ZK. To se je, kot je dejal, najbolj drastično pokazalo takrat, ko je bila na hitro sklicana seja centralnega komiteja ZKJ z namenom, da pritisne na vodstvo ZKS, da prepreči sprejem dopolnil k slovenski ustavi. “Pritisk je bil tako močan, da sem odgovoril, da smo slovenski komunisti odgovorni slovenskemu narodu in slovenskemu delavskemu razredu in da smo najprej Slovenci in potem Jugoslovani,” je pojasnil Kučan in zanikal, da so s figo v žepu šli na ta kongres. “Tam smo si zelo prizadevali, da bi sprejeli drugačno usmeritev, ki bi omogočala demokratično razvojno potenco v takratni Jugoslaviji, a to žal ni bilo mogoče,” je dodal nekdanji predsednik RS.

“Naš odhod s 14. kongresa ZKJ je bilo veliko in hrabro dejanje,” je ocenil nekdanji predsednik ZLSD dr. Janez Kocijančič. Zatrdil je, da se niso bali romunskega scenarija in da so odšli zaradi lastnih spoznanj in prepričljivega programa o evropski kvaliteti življenja.

Nekdanja delegatka in predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da je odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ brez dvoma odprl novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda in slovenske levice. Zanjo je ta odhod simbolno pomemben, ker je bilo to po njenem mnenju zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice.

F-BP-590x332

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil eden od mlajših v slovenski delegaciji, je opozoril, da je bilo leto 1990 polno protislovnih, a prelomnih dogodkov, brez katerih velika večina ljudi v četrt stoletja ne bi mogla s tako enotnostjo sprejeti tako usodne odločitve za našo prihodnost – ustanovitev Demosa, odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ, prve demokratične volitve. “Če se potrudimo imeti skupno vizijo prihodnosti, ni tako nepremostljivih razlik med nami, da ne bi skušali ali z njimi živeti ali jih premoščati v skupno dobro,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik države.

Videoposnetek slovesnosti v Cankarjevem domu:

Manjka video

25 let od odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ from Socialni demokration Vimeo.

Socialni-sporazum-300x200

Socialni partnerji parafirali socialni sporazum pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak

Socialni partnerji so pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zdave in enake možnosti, danes parafirali predlog besedila Socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016, ki je ključni element socialnega dialoga, katerega osnovni namen je doseči soglasje med socialnimi partnerji o temeljnih ciljih in rešitvah sistemskih sprememb. Predlog danes parafiranega socialnega sporazuma bodo socialni partnerji v naslednjih dneh obravnavali še na svojih organih, potrditi pa ga mora tudi Vlada Republike Slovenije.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je ob tem izrazila zadovoljstvo in se socialnim partnerjem zahvalila za konstruktivnost pri pogajanjih. “Vseskozi sem verjela, da je dialog edina mogoča in prava pot za iskanje rešitev, ki zadevajo vso Slovenijo. Parafirani socialni sporazum kaže, da smo socialni partnerji in vlada pokazali veliko mero odgovornosti. V pogajanjih nihče od partnerjev ne more doseči vsega, pogajanja zahtevajo sklepanje kompromisov. Vsak od partnerjev zagovarja svoje interese, interese tistih, ki jih zastopa in zato je bila potrebna velika mera odgovornosti in strpnosti vseh, da smo se znali poenotiti na tistih točkah, ki zadevajo naše skupne interese; to je napredek in kakovost na vseh področjih družbenega življenja za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. Zato verjamem, da bo zaupanje, ki smo ga partnerji ustvarili, dobra popotnica tudi za naprej,” je ob zaključku pogajanj povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak.

Socialni sporazum opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve delodajalcev, sindikatov in Vlade Republike Slovenije za izvajanje aktivnosti v letih 2015 – 2016 na različnih področjih, in sicer na področju gospodarskega razvoja, financ, investicij, javnega sektorja, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, na področju trga dela, pravne varnosti, izvajanja evropske kohezijske politike. Temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati tudi v prihodnje, predstavlja prav socialni dialog.

V času samostojne Slovenije sta bila doslej sklenjena le dva socialna sporazuma, in sicer za obdobje 2003 – 2005, v času ministra dr. Vlada Dimovskega, in za obdobje 2007 – 2009. Slovensko vlado je k sklenitvi socialnega sporazuma v juliju 2014 pozval tudi Svet EU.

Picture-5-300x200

Prvo srečanje med mladinskimi organizacijami in platformami ter novim vodstvom SD

Na današnjem srečanju mladinskih organizacij in platform ter novega vodstva Socialnih demokratov smo razpravljali o možnih skupnih pobudah za izboljšanje položaja mladih v Sloveniji. Če želimo, da bi Slovenija postala država uspešnih in skupnost povezanih, moramo najprej upoštevati interese in želje mladih, za to pa je potreben pogovor, smo prepričani v SD. Predsednik SD mag. Dejan Židan je predstavil vizijo stranke – Slovenija enakosti, solidarnosti, dela in znanja. “To vizijo je mogoče doseči le s konkretnimi ukrepi, zato si želimo partnerstva z mladimi oz. družbenimi skupinami, civilno družbo in nevladnimi organizacijami,” je poudaril Židan in dodal, da bodo mladi tisti, ki bodo slovensko družbo vodili čez 20, 30 let. Zato je za Socialne demokrate pomembno vedeti, kaj si mladi želijo.

Delo z mladimi se podpredsedniku SD Janku Vebru zdi izjemno pomembno in nujno. Eno od njegovih prizadevanj bo, da bo gospodarskim družbam poskušal odpirati pot na tuje trge, zato da bi lahko čim več mladih zaposlili doma. “V SD s pomladitvijo in odpiranjem stranke novim ljudem, rešitvam in idejam začrtali prenovo socialne demokracije,” je dodal nekdanji predsednik Mladega foruma, zdaj pa novi glavni tajnik SD Dejan Levanič. Izpostavil je, da se “mora obraz politike v prihodnje spremeniti”. Ker je še veliko težav na raznih področjih, si Socialni demokrati po njegovih besedah želimo z mladimi voditi iskren in konkreten dialog.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je na srečanju izpostavila, da program Jamstvo za mlade daje pozitivne rezultate, saj se je lani zaposlilo več kot 25.700 brezposelnih mladih, starih od 15 do 29 let, kar je za 24 odstotkov več kot v letu 2013. V luči danes parafiranega socialnega sporazuma je menila, da morda rabimo novo družbeno pogodbo za mlade. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl je izpostavil sodelovanje mladih in odločevalcev, saj lahko edino skupaj uresničijo določene zadeve. Predvsem si želi, da današnji dogodek ne bo edini in da bodo mlade vključili tudi v socialni dialog.

Predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne je na srečanju dejal, da imajo namen aktivirati vse mladinske organizacije, da premagajo apatijo, da mladi spet zaživijo in se vključujejo v družbo. V sindikatu Mladi plus pa jih po besedah Matije Dušaka zanimajo zaposlitve za mlade, poštena obravnava prve zaposlitve in podobno. Nekdanji predsednik krovne študentske organizacije Mitja Urbanc pa je prepričan, da le z dialogom lahko načnejo teme, ki so ključne za mlade. Njegov apel je, da se začnejo uresničevati vse tiste v preteklosti dane obljube, da se “mladim da beseda”. Miha Lobnik iz društva Legebitra je izrazil pripravljenost na sodelovanje s stranko SD na več ravneh, predvsem pa pri pripravi zakonodaje.

Videoposnetek celotnega srečanja:

Manjka video

Pobuda ZA mlade – 1. srečanje mladinskih organizacij in platform z vodstvom SD from Socialni demokrati on Vimeo.

NK-SD-za-ohranitev-javnega-šolstva-300x200

“ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo”

Danes je na sedežu stranke v Ljubljani potekala novinarska konferenca Socialnih demokratov z naslovom “ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo!”, na kateri so sodelovali glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanka SD Marija Bačič, nekdanja poslanka SD mag. Majda Potrata in nekdanji šolski minister dr. Jernej Pikalo. Sogovorniki so javnosti predstavili predlog ustavnega dopolnila za zaščito javnega šolstva kot odgovora na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in napovedanih varčevalnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil že posredovan koalicijskim partnerjem, prav tako pa bo predstavljen tudi vsem ostalim parlamentarnim strankam v Državnem zboru, in sicer z namenom, da bi dosegli široko podporo ustavnemu predlogu Socialnih demokratov za ohranitev javnega šolskega sistema v Sloveniji.

Socialni demokrati smo pripravili predlog dopolnitev Ustave RS, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bilo ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Ob tem zagotavljamo, da ne gre za poskus zaobiti nedavno odločbo Ustavnega sodišča. Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želimo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. S tem želimo po besedah mag. Majde Potrata doseči, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom.

Kot je danes povedal glavni tajnik Dejan Levanič “želimo Socialni demokrati odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah.” V SD menimo, da pri tem ne gre za poskus, da bi zaobšli nedavno odločbo ustavnega sodišča, s katero je to Državnemu zboru naložilo, naj v enem letu izenači financiranje javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, kot tudi ne poskus ukinitve financiranja zasebnih šol. Naš predlog v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. “Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev,” je pojasnil Levanič iz zapisanega besedila v obrazložitvi predloga. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Dejan Levanič, smo predlog v četrtek poslali vsem koalicijskim partnerjem, danes pa ga bomo poslali še vsem preostalim parlamentarnim strankam. Upamo na široko podporo, pri čemer bo nedvomno odločilna podpora stranke SMC. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave mora sicer vložiti najmanj 20 poslancev.

V SD smo danes izrazili tudi odločno nasprotovanje varčevalnim rezom v šolstvu, ki jih je pred dnevi predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Po besedah njenega predhodnika dr. Jerneja Pikala se rezi ne izvajajo v pravem času. “Uvajati predlagane stvari sredi šolskega leta je skrajno neodgovorno. So stvari, ki jih lahko delate sredi leta, ampak te zagotovo niso povezane z organizacijo dela z otroki, saj to prej ali slej za sabo potegne širše posledice,” je opozoril Pikalo. Poslanko SD Marijo Bačič pa skrbi ukinitev plačevanja učne pomoči učencem, ki imajo odločbe. Opozorila je, da omenjeni učenci ne bodo končali izobraževanja, v kolikor ne bodo dobili učne pomoči. Tudi sicer je zanjo ukinjanje plačevanja učne pomoči nedopustno in slovensko šolstvo vrača “veliko let nazaj”. Na novinarsko vprašanje, ali bo SD zaradi predlaganih ukrepov zavrnila rebalans proračuna, je Bačičeva odgovorila, da se po njenem mnenju to ne bo zgodilo, da pa je potreben dogovor. Glavni tajnik Dejan Levanič pa k temu dodaja, da stranka SD ne grozi z izstopom iz vlada, sporoča le, da je takšno varčevanje nesprejemljivo.

Videoposnetek celotne novinarske konference:

Novinarska konferenca SD "ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo" from Socialni demokrati on Vimeo.

PREDLOG POBUDE ZA DOPOLNITEV USTAVE

Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Matjaž Han)
Ljubljana, 16. 1. 2015

Državni zbor Republike Slovenije
dr. Milan Brglez, predsednik

PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA DOPOLNITEV USTAVE
REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA

I.

Na podlagi 168. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) predlagamo Državnemu zboru, da začne postopek za dopolnitev Ustave Republike Slovenije, ki je potrebna:

da se vsakomur v Republiki Sloveniji, ne glede na njegov izhodiščni položaj, omogoči dostop do kakovostnega javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se na ustavni ravni prepreči poseg v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;
da se na ustavni ravni nedvoumno izrazi, da je primarna javnofinančna skrb Republike Slovenije zagotavljanje dostopnosti in kakovosti javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se odpravi protiustavnost, ki jo je peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotovila v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Zaradi navedenega predlagamo dopolnitev drugega odstavka 57. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer se besedilo člena dopolni tako, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev.

Predstavnik skupine poslank in poslancev:
Pri obravnavi v Ustavni komisiji in Državnem zboru bo predlog v imenu predlagateljev predstavil in obrazložil g. Matjaž Han.

OBRAZLOŽITEV:

Peterica sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. S tem izkazuje namero razkrojiti široko stopnjo doseženega družbenega konsenza o pomenu sistema kakovostnega in ideološko neobremenjenega šolstva na Slovenskem.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat dosedanje skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi javna mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Država tako izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave Republike Slovenije, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol. Pravica do izbire šole je namreč negativna pravica, ki državam ne nalaga, da finančno podpirajo zasebno šolstvo, hkrati pa podpore zasebnemu šolstvu ne prepovedujejo. Ne nazadnje, to več kot očitno izhaja iz predhodnih odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč, mednarodnih deklaracij in konvencij ter praksa drugih držav.

II.

OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI DRUGEGA ODSTAVKA 57. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

I.

V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) se drugi odstavek 57. člena dopolni tako, da se glasi:

“Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev.”

II.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.

III.

OBRAZLOŽITEV

V Republiki Sloveniji je bilo do sedaj sobivanje javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja usklajeno na način, da je zasebno bogatilo in ne siromašilo javnega. Temu primerno je bil urejen tudi način financiranja, ki je ob primarnem skrbstvu za javno sorazmerno velikodušno podpiral tudi zasebno. Teza o siromašenju javnega na račun zasebnega je v danih okoliščinah matematično dokazljiva. Odločitev peterice sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa ruši vzpostavljeno razmerje in zasebnemu na široko odpira vrata ne le za uveljavljanje ekonomskega interesa, ampak tudi za dosego ideoloških, celo političnih ciljev.

V presoji posledic morebitne izenačitve javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja v financiranju programa iz javnih sredstev so še bolj kot ekonomski pomembni nekateri drugi vidiki. Predlagatelji dopolnitve Ustave menimo, da bi bila izenačitev zasebnega in javnega v neposrednem nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, utemeljenimi na ustavnih določbah o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpeljanimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Med drugimi so to zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.

Ko država vstopi v polje zasebnega in pri tem niti ne razpolaga s sorazmernim vplivom na sprejemanje odločitev, pride do prepleta, ki ustvarja videz, da je državno zasebno, ali v obrazlaganem primeru še huje, da je zasebno državno. Takšna odločitev bi tako sprožila številne pomisleke o laični šoli in o svetovnonazorsko nevtralni šoli. Omenjeno pripoznava tudi Evropska komisija za človekove pravice, ko sprejme stališče, da nobena država nima dolžnosti, poskrbeti za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim prepričanjem.

Razlikovanje v obsegu financiranja osnovnošolskega izobraževanja, iz katerega je razvidno primarno skrbstvo države, da se za ustrezno zagotavljanje dostopnosti in kakovosti osnovnošolskega izobraževanja (izdatneje) financira javne izobraževalne institucije, je utemeljeno ne le na družbenem konsenzu, ampak tudi na nedvoumnih pravnih odločitvah oz. stališčih. Ta so razvidna iz preteklih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč in mednarodnih pravnih aktov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-68/98 zapisalo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo. Iz omenjene argumentacije tako sledi, da Ustavno sodišče v eni izmed svojih prejšnjih odločitev ne izraža nikakršnega dvoma o ustavni dopustnosti razlikovanja med deleži financiranja javnih in zasebnih osnovnošolskih zavodov, celo nasprotno, takšno razlikovanje dopušča in ga prepušča presoji zakonodajalca.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics. To je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja.

Tudi mednarodne deklaracije in konvencije državam ne nalagajo, da finančno podpirajo zasebno osnovnošolsko izobraževanje, je pa res, da ga ne prepovedujejo. Iz tega vidika je mogoče razumeti tudi stališča prej omenjenih institucij ter dejstva, da države praviloma zasebnemu izobraževanju namenjajo nižji delež javnih sredstev kot javnemu izobraževanju.

Peterica sodnikov je z odločitvijo, ki jo je sicer Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti že prepustilo zakonodajalcu, podobno kot to prepuščajo mednarodna sodišča in druge države, tokrat prejudiciralo odgovor na sicer strokovno vprašanje. Ta ne le da ni bil uskajevan s strokovno javnostjo, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, šolajočimi se in njihovimi starši oziroma skrbniki, ampak je z njihovimi, do sedaj izraženimi mnenji celo v nasprotju. Zato je mogoče tokratno odločitev šteti za izraz premoči ene veje oblasti nad drugo.

Predlog dopolnitve Ustave v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev, medtem ko odločitev o sofinanciranju zasebnih šol prepušča, tako kot sedaj, ureditvi z zakonom. Ta namreč skladno z Ustavo dopušča delno financiranje osnovnošolskega izobraževanja zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev, a kot pogoj zahteva izobraževanje po javnoveljavnem programu. Kar je zunaj njega, je interes zasebnika, ki naj za ta del zagotovi lastna sredstva v celoti. Nedvoumno izražena volja zakonodajalca o primarni skrbi za sistem javnih osnovnih šol, ki izhaja iz ustavne ureditve, je hkrati podlaga za razlikovanje obsega financiranja v zasebnih šolah, ki niso del javne mreže šol.

S sprejemom dopolnitve Ustave zakonodajalec tudi odpravlja protiustavnost, ki jo peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotavlja v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Odločitev o vzpostavljanju družbenih, političnih in ekonomskih razmerjih, ki odstopajo od utečenih, mora temeljiti na skrbnem premisleku. Med temi je razprava o vstopanju zasebnega na polje javnega odločujoča za prihodnost te države, pri čemer ne bi smeli spregledati dejstva, da 2. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Slednje je mogoče zagotoviti le z dostopnostjo in kakovostjo javnih storitev, pri čemer ima javno osnovnošolsko izobraževanje posebno in osrednje mesto.

Zato ne smemo dopustiti, da se ob vse bolj okrepljeni težnji po zagotavljanju konkurenčnega okolja javnemu, slednjega siromaši in žali, hiranje pa cinično pospremlja z mislijo, da bo tako dosežena nova kakovost.

IV.

ČLEN USTAVE, KI SE DOPOLNJUJE

57. člen
(izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

PRILOGA:
Podpisi poslank in poslancev

PODPISI POSLANK IN POSLANCEV

 

mdsz-300x200

Ministrstvo pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak postavilo temelje za razvoj socialnega podjetništva

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je sodelovala na posvetu o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije. Posvet je odprl predsednik vlade dr. Miro Cerar, na njem pa sta poleg ministrice sodelovala tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in državni sekretar Tadej Slapnik.

S posvetom se začenja realizacija vladnega projekta “Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije”. Po posvetu bo oblikovana operativna projektna skupina, ki jo bo vodil državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za socialno podjetništvo, Tadej Slapnik. V projektni skupini bodo predstavniki sedmih ključnih ministrstev ter predstavniki sektorjev socialne ekonomije: socialnih podjetij, zadrug, kreativnih industrij, podpornega okolja za socialna podjetja in zadruge, finančnega podpornega okolja in predstavniki institucij znanja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo pristojno ministrstvo za Zakon o socialnem podjetništvu od sprejetja zakona v 2011, s prvim januarjem pa se to področje seli v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. “V treh letih smo orali ledino in postavili temelje za izvajanje popolnoma novega zakona – za področje, ki pred tem ni imelo zakonskih podlag,” je ob tem poudarila ministrica iz vrst SD za to področje dr. Anja Kopač Mrak. V zadnjih deh letih je bilo ustanovljenih 49 socialnih podjetij od skupaj 57 trenutno delujočih. Ministrica je ob tem poudarila, da smo v razmerah, ko je bilo potrebno vse zgraditi od začetka, v razmerah ekonomske krize in skopo omejenih finančnih sredstev oblikovali in poskrbeli za sprejem vseh ključnih podzakonskih in strateških podlag za razvoj socialnega podjetništva. “V skladu z idejo socialnega podjetništva smo se zaupane naloge lotili na odprt način in smo se trudili biti čim bolj dostopni, vključujoči in povezujoči, dovzetni za  informacije  in čim manj stereotipni, obenem pa smo veliko energije vložili tudi v raziskovanje posameznih elementov socialnega podjetništva,” je dodala dr. Anja Kopač Mrak.

V tem obdobju so na ministrstvu pripravili Strategijo razvoja socialnega podjetništva 2013-2016 in Program ukrepov 2014-2015. Slednji  obsega 15 ukrepov in 39 aktivnosti, od katerih jih je 22  finančne narave, ocenjena vrednost programa pa je 12,7 milijonov evrov. S strani ministrstva je bilo že izvedenih pet ukrepov za katere so namenili 860 tisoč evrov. Prvič doslej so v lanskem letu socialnim podjetjem omogočili tudi koriščenje javnih del. “Pri delu s socialnim podjetništvom se stalno odpirajo nova, z njim povezana področja, zato smo hitro doumeli, da nas meje delokroga lastnega ministrstva ne smejo omejevati in zato nam je danes podjetniška realnost veliko bolj domača kot pred izkušnjo socialnega podjetništva,” je še poudarila ministrica dr. Anja Kopač Mrak.

Izjava-Židan-in-Levanič-13-01-2015-300x200

Židan: V SD koaliciji predlagamo pogovore z evropskimi partnerji za poseg v privatizacijski sveženj prejšnje vlade

Čeprav proces privatizacije 15 državnih podjetij poteka že nekaj mesecev, želimo Socialni demokrati to vprašanje znova odpreti na vrhu vladne koalicije. Predsednik SD mag. Dejan Židan je danes v izjavi za medije predlagal, da bi Slovenija pričela pogovore z evropskimi partnerji za morebiten poseg v sveženj 15 podjetij za privatizacijo, ki je bil sprejet v DZ v času prejšnje vlade. O privatizaciji je danes razpravljala tudi Poslanska skupina SD. Socialni demokrati vztrajamo, da je bil seznam 15 podjetij za prodajo “očitno v dogovoru z Evropsko unijo” v DZ sprejet v času, ko je bila Slovenija v veliki krizi.

A je po Židanovem mnenju Slovenija zdaj v drugačnem položaju. Znova imamo gospodarsko rast in zaupanje trgov, število brezposelnih se znižuje, je nanizal. V SD zato vztrajamo pri razmisleku in potrebnih razgovorih z evropskimi partnerji, čeprav se hkrati zavedamo, da enostranske poteze niso zaželene. Drugačne razmere v Sloveniji smo predstavniki SD že predstavili zaveznikom v Evropskem parlamentu, zato razmislek pričakujemo tudi od vladnih partnerjev. Židan sicer pravi, “da ne zaustavljamo prvega privatizacijskega svežnja in da se zavedamo, da mora biti Slovenija kredibilen partner in zato zgolj prosimo le za ponovni razmislek, ker so okoliščine v državi spremenjene.”

Če premier dr. Miro Cerar in finančni minister dr. Dušan Mramor pogovora z evropski partnerji o tem ne bosta začela, pa Židan ne napoveduje konkretnih nadaljnjih potez SD. Zaveda se, da bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih veliko razprave o državnem premoženju. Socialni demokrati bomo pri tem “za razliko od koga drugega” sodelovala z argumenti, ne z diskvalifikacijo sodelujočih v razpravi, je napovedal Židan. Medijem je pojasnil tudi, da v SD še nimamo osnutka strategije za upravljanje z državnimi naložbami, ki jo pripravlja ministrstvo za finance, prav tako je še ne pričakujemo na današnjem koalicijskem vrhu. A v SD želimo, da ministrstvo vsem koalicijskim strankam čim prej pojasni, kaj se dogaja, ker je strategija upravljanja državnega premoženja nujno potrebna.

Pogovor o privatizaciji je pričakovati tudi na srečanjih novega vodstva SD z vodstvi vseh parlamentarnih strank, h katerim jih je predsednik SD Židan uradno povabil že v ponedeljek. Privatizacija je zadnje dni ena najbolj vročih tem na političnem področju. “O ravnanju SD v primeru protestov proti privatizaciji ali predlogu stranke ZL za posvetovalni referendum o privatizaciji pa bomo razpravljali organi stranke,” je pojasnil predsednik SD.

Novi glavnik tajnik SD Dejan Levanič je dejal, da se Socialni demokrati po kongresu vračamo k jasni politiki stranke, ki bo sporočala jasna stališča do pomembnih tem in izpolnjevala pričakovanja ljudi, ki želijo izpolnitev obljub SD. Levanič je poudaril, da smo bili Socialni demokrati v vladah vedno stranka stabilnosti, ki smo vedno vodili dialog. “Ta trenutek nima nobenega smisla govoriti o kakršnikoli nestabilnosti,” je dodal medijem ob vprašanju glede zadnjih razprav glede privatizacije. Prav tako je napovedal, da se bomo Socialni demokrati o najbolj aktualnih političnih temah in novih projektih za izboljšanje stanja v Sloveniji na ekonomsko-socialnih področjih kmalu pogovorili na klavzuri stranke, ki naj bi bila v roku meseca dni.