Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Ministrica Kopač Mrak na Hajdini: “Brezposelnost v podravski regiji padla za 4,3 odstotke.”

V sredo, 18. marca, je na Hajdini potekala okrogla miza z naslovom Zaposlovanje mladih – izziv in priložnost za lokalno okolje. Na okrogli mizi so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl, predsednik Kluba ptujskih študentov Aleš Meglič, direktor podjetja Intera Peter Ladič in vodja kadrovske službe podjetja Talum Darja Vodušek Vtič. Ministrica Kopač Mrak je izpostavila ključna problema, ki vplivata na brezposelnost mladih, in sicer, pomanjkanje delovnih izkušenj ter neskladja na trgu dela zaradi visoko izobraženega kadra. Poudarila je, da je implementacija ukrepov Jamstvo za mlade dobra, saj se je brezposelnost v podravski regiji zmanjšala za 4,3%. V Sloveniji bi bilo nujno vpeljati sistem vajeništva kot ga imajo v Avstriji.

Poudarila je, da je bilo v zadnjih dveh letih 157 milijonov namenjenih zaposlovanju mladih. Ukrepi kot so usposabljanje na delovnem mestu, Prvi izziv, oprostitev plačila prispevkov, so bili zelo uspešni. Sodelujoči so izpostavili problem volonterskega pripravništva. Vlada je že sprejela sklep, da volonterskega pripravništva ne podpira. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) gre za posebno obliko dela, ki je določena v področnih zakonih (izobraževanje, zdravstvo…). Za učinkovito ureditev instituta bi bile nujne tudi spremembe v področnih zakonih. Zato je vlada pozvala vsa pristojna ministrstva, naj spremenijo zakonodajo in preverijo, ali so obvezna pripravništva sploh potrebna, medtem ko bo ministrstvo za delo pripravilo programe za plačana pripravništva v bodoče.

 

Darja Vodušek Vtič iz podjetja Talum je povedala, da so spodbude za delodajalca in razpisi dobrodošli, da pa je ključnega pomena pri zaposlovanju, prav potreba po delu. Svetovala je, da bi morali mladi že pred končanim študijem, že v srednji šoli iskati zaposlitve. V njihovem podjetju se veliko poslužujejo kadrovskega štipendiranja, ki se je izkazalo za zelo uspešno. Peter Ladič iz podjetja Intera je izpostavil problem tudi v sistemu izobraževanja. Kader, ki ga potrebujejo v njihovem podjetju velikokrat ne dohaja novim tehnologijam, ki jih uporabljajo v njihovem podjetju, saj jih izobraževalni sistem tega ni naučil.

Predsednik MSS Tin Kampl in predsednik Kluba ptujskih študentov Aleš Meglič sta izpostavila, da si mladi želijo varnih in zanesljivih oblik dela, ki jim služijo kot orodje za osamosvajanje in preživetje. Mladi so z leti postali tudi bolj fleksibilnejši pri iskanju zaposlitve, saj jih veliko išče možnost tudi izven kraja bivanja, oz. celo v tujini. Pozdravila sta tudi reforme študentskega dela, po katerem vsako delo šteje in se tudi študentsko delo prizna kot formalne delovne izkušnje. Problem brezposelnosti mladih je medsektorski, zato bi se bilo potrebno povezati tudi z ministrstvom za visoko šolstvo in sprejeti dolgoročno strategijo, oz. načrt glede potreb po zaposlovanju na trgu dela.

Židan med delovnim obiskom v Novi Gorici o novi finančni perspektivi

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v sredo, 18. marca, mudil na delovnem obisku v Novi Gorici. Na javni tribuni v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica na Trg Edvarda Kardelja je beseda tekla o možnostih izkoriščanja lesa in razvoja lesno predelovalne industrije na Goriškem. Sogovorniki so iskali odgovor na vprašanje, kakšno pomoč lahko pričakujejo od države tisti, ki svojo prihodnost vidijo na področju izkoriščanja in predelave lesa. Minister Židan je zbranim na tribuni predstavil tudi novosti, ki jih na področju kmetijstva prinaša nova finančna perspektiva. Po javni tribuni se je predsednik SD Židan udeležil še srečanja s članstvom v Novi Gorici.

Državni sekretar MORS Miloš Bizjak na Japonskem o izzivih nacionalnega sistema varstva pred nesrečami

Tretja svetovna konferenca Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč (WCDRR – World Conference on Disaster Risk Reduction) v Sendaiju na Japonskem je potekala v luči sprejemanja Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015: obvladovanje tveganj za dosego odpornosti, ki bo nadgradil Hjoški akcijski okvir za obdobje 2005–2015 ter začrtal politične in strokovne smernice v prihodnjem petnajstletnem obdobju. Vodja slovenske delegacije, državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak, je na konferenci v okviru plenarnega zasedanja predstavil poglede in izzive Slovenije v prizadevanjih za povečanje stopnje obvladovanja tveganj za nesreče. V nadaljevanju se je udeležil tudi ministrske okrogle mize na temo Mednarodno sodelovanje v podporo Hjoškemu akcijskemu okviru po letu 2015. Na konferenci so poleg Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015 sprejeli tudi politično deklaracijo (Sendai Declaration), katere namen je obnoviti in okrepiti politično zavezanost krepitvi zmanjšanja tveganja nesreč.

Kot je na plenarnem zasedanju povzel mag. Miloš Bizjak, je Slovenija zaradi raznolikosti pokrajine izpostavljena številnim tveganjem in zato se je razvil razvejan sitem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki združuje različne deležnike in temelji na velikem številu prostovoljcev, kot so gasilci, gorski reševalci, ipd. Kljub več dolgoletnim izkušnjam pa novi izzivi, ki so vse bolj večplastni, zahtevajo vedno nove pristope in visoko stopnjo zavedanja, da je zmanjševanje tveganj za nesreče in njihovo obvladovanje naša skupna odgovornost, je poudaril državni sekretar. V nadaljevanju je izpostavil velika pričakovanja glede novega bolj ciljno usmerjenega Hjoškega akcijskega okvira po letu 2015, ki bo začrtal prednostne naloge in celovit nadzor na vseh ravneh delovanja, kar bo omogočalo učinkovito izrabo razpoložljivih resursev in usmerjenost v rezultate.

Za dosego ciljev je po njegovih besedah treba vzpostaviti učinkovitejši sistem vlaganja v odpornost na nesreče in obvladovanje tveganj, pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo nov Hjoški akcijski okvir po letu 2015 veliko pozornost namenil prav trajnostnemu razvoju. Kot je na konferenci še povedal državni sekretar, Slovenija podpira prizadevanja EU in njeno aktivno vlogo pri implementaciji novega akcijskega okvira ter pripravljenost za odprt dialog z vsemi partnerji in deležniki, pa tudi sodelovanje držav v okviru različnih regionalnih pobud in mehanizmov, ki spodbujajo souporabo zmogljivosti pri obvladovanju nesreč. Prav tako bo Slovenija začrtane smernice ustrezno vključila v Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ministri iz vrst SD najbolje ocenjeni v vladnem semaforju časnika Delo

Od imenovanja dvanajste slovenske vlade je minilo pol leta. In če je prvih sto dni čas, ko se ministri šele uvajajo, je šest mesecev obdobje, ko bi prvi rezultati dela že morali biti vidni. Da ne bi ostalo zgolj pri lepih besedah in v predal odloženih smelih načrtih, so se v uredništvu Dela odločili, da bodo delo vladne ekipe premiera dr. Mira Cerarja, z njim vred, budno spremljali in redno ocenjevali. S tem namenom so določili ključne izzive, pred katerimi se je na začetku mandata znašel vsak posamezni minister, in popisali obljube, ki so jih, predvsem na ministrskih zaslišanjih, pa tudi sicer, izrekli člani vlade, njihove bistvene uspehe in spodrsljaje pa lahko zdaj spremljate v interaktivni grafiki spletnega Dela. Pri ocenjevanju dela posameznih ministrov so si pri Delu za kriterij zastavili predvsem učinkovitost pri spopadanju s ključnimi izzivi resorja in izpolnjevanju zastavljenih obljub. Bolj kot ministrske sposobnosti in retorične spretnosti so torej pomembni konkretni ukrepi, izpeljani v času mandata.

V vladnem semaforju časnika Delo je tako med ministri najbolje ocenjena dr. Anja Kopač Mrak, kar lahko pripišemu njeni reformi študentskega dela in sprejetju socialnega sporazuma ter velikem številu ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti. Minister mag. Dejan Židan vodi kmetijski resor v skladu z obljubami, ki jih je dal na zaslišanju v DZ pred prevzemom funkcije, pri nekaterih obljubah pa minister prehiteva celo svojo napovedano časovnico. V primeru obrambnega ministrstva se je lahko Janko Veber oprl na izkušnje dr. Ljubice Jelušič, ki je vodila resor obrambe v vladi Boruta Pahorja in nadaljeval delo v smeri začrtanih ciljev na obrambnem ter sistemu zaščite in reševanja. Zato ne preseneča, da na vladnem semaforju dosegajo ministri iz vrst SD najboljše ocene med vsemi.

Povezava do Delovega vladnega semaforja: http://skrci.me/063Ml

Ministrica Kopač Mrak na posvetu o ekonomski demokraciji

V ponedeljek, 16. marca 2015, je v prostorih Vlade Republike Slovenije potekal posvet z naslovom “S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja”, namenjen predvsem seznanitvi posameznih izzivov na področju ekonomske demokracije v Sloveniji. Posveta so se poleg ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak udeležili tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Metod Dragonja. Udeležba na tako visoki ravni, daje upanja, da se bodo stvari tudi na področju razvoja ekonomske demokracije končale začele premikati. Največji izziv pred katerim smo se znašli je stabilizacija poslovnega okolja in kako zagotoviti rast slovenskih podjetij. Socialni demokrati menimo, da mora rast temeljiti na znanju, inovacijah, sposobnih ljudeh in napredni infrastrukturi.

Potreba po podpori alternativnim konceptom ekonomskega in družbenega razvoja, ki bi temeljil na večji enakosti in demokratičnosti je bila prepoznana tudi s strani vlade. Tako so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred dvema tednoma ustanovili strokovni svet za razvoj ekonomske demokracije, s ciljem priprave predloga celovite strategije razvoja različnih vidikov sodobne delavske participacije oz. organizacijske participacije zaposlenih kot nosilcev človeškega kapitala v eri znanja in analiziranja stanja na posameznih področjih v praksi ter priprave pobud in predlogov ustreznih aktivnosti za spodbujanje hitrejšega razvoja človeškega kapitala v Sloveniji.

Ekonomska demokracija z razvitim sistemom organizacijske participacije zaposlenih – s sodelovanjem delavcev pri upravljanju podjetij, udeležbi delavcev pri rezultatih poslovanja in širšega notranjega lastništva zaposlenih – ni le všečna besedna zveza. V obdobju še vedno relativno visoke brezposelnosti, še posebej brezposelnosti mladih je lahko prav način ustvarjanja bolj trajnostno naravnanih in dostojnih delovnih mest prepotreben korak. Takšne pobude ne smejo predstavljati zamujene priložnosti, ampak resno zavezanost Slovenije k zagonu gospodarstva in socialni koheziji. Če hočemo uresničiti razvojne potenciale Slovenije, je bistveno zagotovilo dostojne prihodnosti državljank in državljanov, saj so ljudje ključna razvojna priložnost Slovenije.

Minister Židan EU komisarju za zdravje in varno hrano Andriukaitisu opisal slovenske skrbi glede trgovinskega sporazuma z ZDA

Kmetijski ministri EU so na Svetu EU v Bruslju razpravljali o ekološki pridelavi, stanju na trgu mleka ter izvajanju in možnostih za poenostavitev skupne kmetijske politike. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je ob robu zasedanja sestal z evropskim komisarjem za zdravje in varno hrano Vytenisom Andriukaitisom, s katerim je med drugim govoril o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), dveh konferencah, ki bosta konec meseca avgusta v Sloveniji, o zaščiti medonosnih čebel in spodbujanju beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru, ter o aktualnih dosjejih v obravnavi. “Opisal sem svoje in splošno razumevanje v Sloveniji, da je kmetijstvo v defenzivni vlogi, ne pričakujemo neke koristi od tega sporazuma, vidimo pa tveganja,” je povedal Židan o pogovoru s komisarjem o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, znanem po kratici TTIP.

Slovenija v razpravi o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA na področju kmetijstva in varne hrane izpostavlja, da se ne smejo zniževati standardi v EU glede varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov. Zavzema se tudi za ohranitev uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja, ter za upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev.

Prav tako se Slovenija zavzema za to, da se ne bo omejevala možnost odločanja članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki. Komisar Andriukaitis je dal po Židanovih besedah zelo trdno zavezo, da na teh področjih ne sme biti odstopanj od standardov EU. Minister ga je povabil na obisk v Slovenijo, saj želi, da enako zagotovi vsem, ki so v Sloveniji na tem področju zelo zaskrbljeni. “Moja izkušnja z EU je, da je bolje biti dvakrat zaskrbljen kot kakšnega področja ne opazovati,” je pri tem izpostavil minister Židan.

Po Židanovih besedah je jasno, da je glavni namen ZDA na področju kmetijstva pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z EU zagotoviti izvoz koruze in soje ter mesa. EU je v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado dosegla, da nekateri kritični kmetijski proizvodi niso del sporazuma, za nekatere pa veljajo kvote. “Pričakujemo, da bo podobno, če sporazum sploh bo, tudi z Ameriko,” je poudaril Židan. Kmetijski minister je še pojasnil, da so določili osebo, ki bo operativno odgovorna za zaščito slovenskih kmetijskih interesov pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu z ZDA, ter napovedal pripravo zakona, ki bo omogočil izvzetje Slovenije že v fazi registracije.

Druga tema, o kateri sta razpravljala slovenski minister Židan in evropski komisar Andriukaitis, je bila biovarnost. Gre za uporabo ukrepov na področju živinoreje, ki zmanjšajo zmožnost prenosa bolezni. To sodi v sklop prizadevanj v Evropi, da se zmanjša uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji in tako zavaruje ta zdravila za ljudi, je pojasnil minister.

 

Kmetijski minister Židan je sicer ob zasedanju ministrov EU v Bruslju medijem pojasnil, da so Evropski komisiji posredovali več dokumentov v podporo svojim argumentom glede zaščite terana. Med njimi sta zakon o vinu iz leta 1970 in strokovna študija iz leta 2014, ki dokazuje, da so slovenske trditve strokovno argumentirane in povsem točne, je povedal Židan. Na formalni ravni se glede terana ne dogaja nič novega, na neformalni pa Slovenija vseskozi utemeljuje svoje stališče, da je teran zaščiten v evropskem pravnem redu, je pojasnil minister in znova izpostavil, da od Evropske komisije pričakuje zaščito. Slovenija je po njegovih besedah komisiji poslala zakon o vinu iz leta 1970, ki je slovenski, a je bil del jugoslovanskega pravnega reda, iz katerega se jasno vidi, kako je teran zaščiten v Sloveniji.

Posredovala je tudi strokovno študijo iz leta 2014, sicer pripravljeno v sodelovanju s Hrvaško, ki dokazuje, da so slovenske trditve glede terana strokovno argumentirane in povsem točne, je poudaril minister. Izpostavil je tudi, da je bil teran tema pogovorov ob njegovem nedavnem obisku v Parizu, pri čemer je Francija obljubila vso tehnično in politično podporo pri varovanju evropskega pravnega reda. Na vprašanje, kdaj je Slovenija posredovala te dokumente, je minister odgovoril, da se trudijo, da vsak teden pošljejo kakšen pomemben dokument Evropski komisiji, da ne pozabi, da je za Slovenijo teran zelo pomemben.

Obrambni minister Veber na uradnem obisku gostil azerbajdžanskega kolega Hasanova

Minister za obrambo Janko Veber na uradnem obisku v Sloveniji gostil azerbajdžanskega obrambnega ministra Zakirja Hasanova. Z Azerbajdžanom ima Slovenija zelo dobre gospodarske odnose, obojestranski interesi so glede razvoja transporta in logistike, med vojskama pa največ sodelujemo na področju izobraževanja in usposabljanja, predvsem glede gorskega bojevanja, vojaške zgodovine ter energetske in kibernetske varnosti, skupne aktivnosti pa bodo tudi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Poleg tega imamo skupnega heroja, partizana Mihajla. Ministra sta precej pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju. Strinjala sta se, da je to sodelovanje odlično in bi ga bilo dobro še izboljšati. Teme pogovorov so bile tudi krepitev političnih stikov, procesi transformacije in razvoja obrambnega in vojaškega sistema v Azerbajdžanu ter oblike sodelovanja in partnerstva te države z integracijami v evroatlantskem prostoru, sodelovanje oboroženih sil obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah ter izmenjava pogledov na trenutne varnostne razmere v regiji in širše.

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Azerbajdžanom na obrambnem in vojaškem področju se vztrajno povečuje že od leta 2008. Dvostranski sporazum o obrambnem sodelovanju, ki je pravni temelj nadaljnjega sodelovanja, je bil podpisan marca 2011. Med glavnimi področji sodelovanja sta izobraževanje in usposabljanje, predvsem usposabljanje za gorsko bojevanje in jezikovno izobraževanje. Častniki azerbajdžanskih oboroženih sil so se že do zdaj usposabljali v 132. gorskem polku Slovenske vojske ter v Centru za jezikovno usposabljanje Ajševica. Sodelovanje poteka tudi na področjih vojaške zgodovine in kibernetske varnosti. Minister Veber je kot možnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja izpostavil obrambno industrijo, s čimer se je strinjal tudi azerbajdžanski minister, saj Azerbajdžan veliko vlaga v razvoj svoje vojske. Nekaj besed sta namenila tudi pomenu zagotavljanja energetske varnosti ter razvoju transporta in logistike, kjer so prav tako možnosti za sodelovanje med državama. Izpostavila pa sta tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja z ITF.

 

Z Azerbajdžanom imamo skupnega heroja, to je azerbajdžanski narodni heroj in slovenski partizan Mehdi Husejnzadeh – Mihajlo, ki je padel v borbi med partizani in nemškimi silami leta 1944 v Vitovljah pri Šempasu, pokopali pa so ga v Čepovanu. Mihajlo je bil rojen 22. 12. 1918 v Novhani pri Bakuju, avgusta 1941 je bil vpoklican v Rdečo armado, po končanem šolanju na pehotni častniški šoli v Tbilisiju je bil 1942 kot poročnik poslan na fronto, sodeloval je tudi v bitki za Stalingrad, konec avgusta 1942 pa je bil pri Kalaču na Donu ranjen in ujet. V Berlinu je nato delal kot prevajalec in naslednje leto postal obveščevalec v azerbajdžanski diviziji nemške vojske, nato pa je s turkestansko divizijo nemške vojske prišel v Videm. Iz nemške vojske mu je uspelo pobegniti in se nato pridružiti italijanskim partizanom, borcem 9. korpusa. Padel je pod streli nemške vojske v Vitovljah pri Šempasu. Zato je delegacija, iz MORS je bil v njej generalni sekretar mag. Boris Balant, položila venca na njegovem grobu v Čepovanu in ob spomeniku v Šepasu, kjer ima naš partizan Mihajlo tudi spominsko sobo.

Poslanec SD Nemec pozval predsednika Sveta za radiodifuzijo RS k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega TV in radijskega signala v delih Slovenije

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je predsedniku Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije dr. Dejanu Jelovcu poslal odprto pismo, v katerem ga poziva k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega televizijskega in radijskega signala na določenih območjih Slovenije, kot npr. Breginjski kot, kjer je bila v mesecu februarju na obisku Poslanska skupina SD in bila s strani tamkajšnjih prebivalcev zaprošena za pomoč pri reševanju tega problema.

Pismo poslanca SD predsedniku Sveta za radiodifuzijo RS:

Pismo Matjaža Nemca predsedniku Sveta za radiodifuzijo 13-03-2015

Predsednik SD na zboru članstva v Ljubljani

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na zboru članstva v Ljubljani poudaril vlogo stranke v vladi. Židan je tudi prepričan, da se socialna demokracija v Sloveniji ponovno prebuja, njeno srce pa naj “bije v Ljubljani”. Sicer pa je predsednik Židan na srečanju v kavarni SEM izpostavil vlogo Socialnih demokratov v vladi in ključne projekte v prihodnje. Še zlasti je poudaril vztrajanje pri jasni razmejitvi javnega in zasebnega ter zavzemanje za ljudi. Po njegovem prepričanju se je SD od vseh strank v koaliciji najbolj jasno opredelila do javnega in zasebnega. Spomnil je na izjavo ministra za finance dr. Dušana Mramorja, ki je v zvezi s prejemanjem honorarjev opozoril, da smo zdaj v tržni ekonomiji, ne več v komunizmu. A po Židanovem mnenju je težava, ker vsi ne razumejo, kaj je tržni sistem. “To v nobenem primeru ni to, da delaš v varnem naročju države. V naročju države se izšolaš, koristiš dopust, bolniško na račun države kot zaposlen v javnem sektorju, potem pa znanje, ki ga dobiš kot javni uslužbenec, prodajaš za svoj žep,” je ponazoril predsednik SD. Tako imajo po njegovih besedah pravico in dolžnost, da v praksi zahtevajo ločitev javnega in zasebnega tako v šolstvu kot v zdravstvu. Podprl je delo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc oz. njeno zagotavljanje denarja za zdravstvene ustanove ter ocenil, da je ministrica eden od branikov javnega zdravstva v Sloveniji.

FullSizeRender-4-590x332

 

Predsednik SD je izpostavil še ravnanje z državnim premoženjem, s katerim po njegovih besedah ne more upravljati nek finančni lobi. “Naša borba za to, da je upravljanje bolj pregledno, ni vedno vidna. Verjetno zato, ker smo kot partner vedno strašno pošteni,” je ocenil. Če ne bi bilo SD v tej vladi, po Židanovih besedah tudi ne bi bilo “ne duha ne sluha” o znižanju prejemkov na Družbi za upravljanje slabih terjatev. Tako vztrajajo tudi pri oceni pravilnega vrednotenja slabih terjatev.

Vloge SD v vladi se je dotaknila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Ljudem bo treba po njenem prepričanju povedati, kako močan blok je SD v vladi. “Nisem si mislila, da bo kdaj tako težko braniti pravice ljudi, kot je v tem trenutku s to vlado, če bi to vedela, morda ne bi prevzela te vloge, a morda tudi zato na ministrstvu trdo delamo in urejamo zadeve v korist ljudi, ki so v socialno najtežjih situacijah ter iščejo zaposlitev,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

Predsednik SD Dejan Židan se je med nagovorom članstvu ostro odzval na policijske preiskave, s katerimi smo se po njegovem mnenju približali policijski državi. Demokracija ima po Židanovih besedah svoja načela. “Nismo se odločili za samostojno Slovenijo zato, da bomo živeli v policijski državi,” je poudaril in se s tem odzval na sredine policijske preiskave poslanke in predsednice ZaAB mag. Alenke Bratušek zaradi njene kandidature za evropsko komisarko v času, ko je vodila vlado. V DZ so vstopili ljudje s pištolami in ovirali delo DZ, brez najave so vstopili tudi v prostore vlade, je spomnil Židan. V SD po njegovih besedah pričakujejo odziv pristojnih institucij, tudi vlade in DZ.

Tanja Fajon: Razumevanje evropskih gostov o nujnosti, da Luka Koper ostane v lasti države

“Pristanišča po Evropi se soočajo z različnimi problemi. V Evropskem parlamentu bomo kmalu nadaljevali obravnavo predloga uredbe o organizaciji dela evropskih pristanišč, ki naj bi izboljšala konkurenčnost, a obenem zagotovila boljše delovne pogoje zaposlenih,” je na konferenci v Kopru dejala evropska poslanka mag. Tanja Fajon (S&D/SD). Slednje je bilo tudi povod za današnje delovno srečanje s predstavniki sindikatov štirih evropskih pristanišč v Luki Koper.

“Luka Koper je za Slovenijo strateškega pomena, beleži dobre rezultate in ima jasno izdelano vizijo. Drugi tir je in mora biti zato prioriteta naše države. Pričakujem, da ga bomo uresničili in da model javno-zasebnega partnerstva, ki je potreben za financiranje izgradnje drugega tira, ne bo posegel v lastniški delež naše države. Škodljivo bi bilo razmišljati o kakršnikoli možnosti prodaje. Luka Koper je in mora ostati v lasti države,” je dejala Fajonova.

S tem se je strinjal tudi poročevalec Evropskega parlamenta o uredbi o evropskih pristaniščih Nemec Knut Fleckenstein (S&D/SD), pobudnik današnjega srečanja. Med že tretjim obiskom Luke Koper je poudaril izjemne dosežke in razvojne načrte pristanišča. “Nujno je okrepiti čezmejno sodelovanje za zaščito in izboljšanje pogojev zaposlenih v pristaniščih, pa je poročevalec odločno podprl pozive sindikatov.

“Ohraniti je potrebno visoke standarde zaščite zdravja in varnosti. Razumem in polno podpiram skrbi in prizadevanja zaposlenih po nujnosti preprečevanja socialnega dumpinga in potrebi po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. V pristanišču Koper so razmere danes veliko boljše, zaposleni so izurjeni za različna opravila, a strmeti moramo, da te še izboljšamo,” pa je še dejala evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Poročevalec Evropskega parlamenta Nemec Knut Fleckenstein je k današnjemu pogovoru s predstavniki sindikatov iz pristanišč Koper, Reka, Trst in Hamburg danes v Kopru pritegnil še poslanska kolega Tonina Piculo (Hrvaška) in Isabello de Monte (Italija). Skupni dogovor je bil, da bodo tovrstno sodelovanje nadaljevali in prihodnje srečanje organizirali v kakem od sosednjih severno jadranskih pristanišč.