Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Janko Veber na zasedanju obrambnih ministrov EU v Rigi

Obrambni-ministri-iz-vrst-PES-300x200

Pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU so se posebej srečali obrambna ministrica in ministri iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in namestnik generalnega sekretarja PES Giacomo Filibeck. S kolegi iz sestrskih strank, obrambnih ministrov iz vrst PES je dvanajst (Avstrija, Danska, Estonija, Francija, Hrvaška, Italija (ministrica Roberta Pinotti), Litva, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Švedska in Slovenija), se je minister in podpredsednik SD Janko Veber dogovarjali o temah, ki so sledile na popoldanskem zasedanju ministrov. Na samem zasedanju ministrov so v središču razprave bile priprave na junijski Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval tudi področje varnosti in obrambe. V nadaljevanju zasedanja so si ministri izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Spričo slednjega so pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP.

Razprava v okviru zasedanja na temo priprav na junijski Evropski svet je bila  namenjena izmenjavi stališč o ključnih vprašanjih, ki naj bi jih le-ta obravnaval ter kakšne usmeritve se pričakuje od voditeljev držav in vlad, ki se bodo junijskega dogodka udeležili. V tej luči so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal decembra 2013. Ta področja so: izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti in krepitev evropske obrambne industrije (EDA).

V času od decembrskega Evropskega sveta do danes pa so se, poleg sprememb strateškega okvirja, v katerem sedaj deluje EU (kriza v Ukrajini, krepitev ISIL-a  ter širitev dimenzije sodelovanja s partnerji), spremembe zgodile tudi na evropskem političnem parketu (imenovanje nove Evropske komisije, novega predsednika Evropskega sveta in nove  Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko), kar zagotovo daje določene nove elemente k oblikovanju vsebin za junijsko zasedanje Evropskega sveta. Ministri so se zato dogovorili, da bodo voditelji držav in vlad takrat največ pozornosti namenili oblikovanju zunanje-politične strategije, ki bo v luči omenjenih sprememb definirala prioritete oziroma politična vprašanja skupnega razumevanja elementov zunanje, varnostne in obrambne politike EU ter njenega celovitega izvajanja. Pozornost pa bodo namenili tudi finančni dimenziji oz. potrebi po nadaljnji zaustavitvi padanja izdatkov za obrambo, industrijski politiki EU ter sodelovanju s partnerji.

V okviru zasedanja na temo hibridnega delovanja/vojskovanja in strateškega komuniciranja so ministri izmenjali mnenja o okrepitvi celostnega pristopa pri soočanju Unije s hibridnim delovanjem/vojskovanjem v njeni neposredni soseščini, katere so glavne kritične točke, kako okrepiti odvračanje ter izboljšati uporabo notranjih in zunanjih instrumentov EU za krepitev varnosti držav članic ter načinih za krepitev sodelovanja med EU in Natom. Slednje je izjemnega pomena tudi na področju strateškega komuniciranja, ki nastaja kot odgovor na rusko propagandno kampanjo (ki se asimetrično odziva na zahodno ekonomsko silo) in poziva EU k akciji. EU se tovrstni grožnji lahko zoperstavi z oblikovanjem ustreznega političnega, ekonomskega in družbenega okolja, v katerem ruska propagandna dejavnost ne bo dosegla takšnega učinka, kot bi ga sicer, v kolikor bi se del prebivalstva počutil zapostavljenega in izkoriščanega. Zavzemamo se, da EU omenjene možnosti v čim večji meri izkoristi.

Zadnje zasedanje je bilo namenjeno informiranju ministrov o poteku aktualnih operacij in misij SVOP. Ob tem je bila v tematskem kontekstu hitrega odzivanja EU opravljena tudi razprava o potencialni uporabi bojnih skupin EU (EUBG) na različnih kriznih žariščih.  Kljub temu, da je bila v zadnjem času pozornost svetovne javnosti usmerjena predvsem v dogajanja v Ukrajini, se je potrebno zavedati, da se soočamo s precedenčno širokim in nepredvidljivim spektrom varnostnih izzivov na različnih geografskih območjih, pri čemer se grožnje pojavljajo tudi v južni soseščini EU, vključno z nedokončanimi stabilizacijskimi procesi v naši sredini. Zato nikakor ne gre pozabiti na Zahodni Balkan, ki zajema elemente tveganja tako vzhodne kot tudi južne varnostne dimenzije. Ministri so se strinjali, da moramo ostati budni in sposobni odzivanja na vsakovrstne izzive ne glede na geografski izvor.

Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak obžaluje, da GZS ne bo podpisal socialnega sporazuma

Anja-Kopač-Mrak-v-DZ-300x200

Čeprav Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo podpisala socialnega sporazuma 2015-2016, je sporazum pomemben, meni ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki sicer obžaluje, da GZS sporazuma ne bo podpisal. Na ministrstvu pa ne glede na to verjamejo, da bo sporazum dobra popotnica za čas sprejemanja reform. Kot so poudarili na ministrstvu, GZS ni sodeloval v pogajanjih za socialni sporazum, v katerih bi lahko vsebinsko prispeval k uresničevanju svojih interesov. “Socialni sporazum bi bil tako dopolnjen tudi z njihovimi predlogi in takšnega bi verjetno podpisali,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

“Dokument je zaveza podpisnikov, štiri delodajalska združenja, sedem sindikalnih central in vlada so se z njim zavezali, da bodo storili vse za boljše življenje državljanov, za njihovo socialno in ekonomsko varnost,” je dodala ministrica za delo. “Zaupanje, ki smo ga med pogajanji med seboj ustvarili vlada in socialni partnerji, je dobra popotnica za čas, ko bodo drug pri drugem iskali soglasje za spremembe delovne zakonodaje, zdravstvenega sistema, pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema v javnem sektorju,” je prepričana ministrica Kopač Mrak.

Upravni odbor GZS je namreč v sredo sklenil, da ne pristopi k podpisu socialnega sporazuma 2015-2016. V začetku meseca so sporazum z vlado sklenile vse reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije. Sklep je bil na seji sprejet soglasno, gospodarstveniki pa o predlaganem sklepu niso niti razpravljali.

Predlog SD za ustavno spremembo glede financiranja javnega šolstva vložen v proceduro DZ

Predlog SD za ustavno spremembo glede financiranja javnega šolstva vložen v proceduro DZ

NK SD-DeSUS-ZL-ZaAB o ustavni pobudi

Poslanci Socialnih demokratov, stranke DeSUS, Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek so danes v parlamentarno proceduro vložili predlog ustavnih sprememb, s katerim želijo postaviti jasno mejo med javnim in zasebnim šolstvom, je v današnji izjavi za medije pojasnil vodja poslancev SD Matjaž Han. Obžalujejo, da nimajo podpore SMC, a upajo, da bodo njihovi argumenti v razpravi pretehtali. Han upa, da bodo v razpravi na ustavni komisiji uspeli doseči tolikšen konsenz, da bo sprememba ustave sprejeta.

Skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo PS SD Matjažem Hanom je v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za dopolnitev 57. člena ustave. Predlagajo, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. Han je na skupni novinarski konferenci izpostavil, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja financiranja javnih in zasebnih šol iz proračuna porušila vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim in zasebnemu šolstvu na široko odprla vrata za uvajanje ekonomskega interesa ter ekonomsko in drugo politično doseganje ciljev.

Kot pravi, nimajo zamer do zasebnega šolstva in mu s predlogom za spremembo ustave ne želijo ničesar oporekati, a so prepričani, da javnega in zasebnega šolstva ne gre dajati v isti koš. S tem predlogom bi po njegovih besedah zagotovili enako financiranje kot doslej, zakonodajalca pa bi zavezali, da skrbi za javno šolstvo. Skrbi jih namreč, da bi se zasebno šolstvo širilo na račun mreže javnih šol.

Po oceni poslanke DeSUS Marije Kotnik Poropat je slovensko šolstvo dobro organizirano in so zasebne šole nepotrebne. Luka Mesec iz ZL pa je poudaril, da so se za podporo predlogu spremembe ustave odločili, ker želijo stopiti skupaj v bran javnemu, brezplačnemu, vsem dostopnemu in laičnemu šolstvu. Zadnja odločitev ustavnega sodišča je po oceni Meseca ustvarila nevaren precedens, zato želijo v ustavo vnesti točnejšo definicijo. S tem želijo preprečiti, da bi “v časih, ko povsod v javnem sektorju varčujejo, na široko odpirali vrata zasebnim šolam”. Želijo stopiti v bran razmejitvi med javnim in zasebnim šolstvom, pa tudi laičnemu šolstvu. Laično in javno šolstvo je temelj vseh razsvetljenskih družb, je poudaril Mesec.

Podpise podpore k predlogu so prispevali tudi poslanci ZaAB. Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer je v izjavi medijem pojasnil, da so s svojimi glasovi želeli pomagati ustavnemu sodišču. Spomnil je, da je ustavno sodišče o tem vprašanju odločalo že dvakrat in se tokrat izreklo drugače kot prvič. To po mnenju Möderndorferja pomeni, da ima tudi sodišče težave z razumevanjem ustave, zato je po njegovem prepričanju čas za bolj jasno opredelitev v ustavi.

Videoposnetek celotne novinarske konference strank SD-DeSUS-ZL-ZaAB:

Novinarska konferenca strank SD – DeSUS – ZL – ZaAB o ustavni pobudi za ohranitev javnega šolstva from Socialni demokrati on Vimeo.

Odprto pismo poslanca Matjaža Nemca tržaškemu časniku Il Piccolo kot odziv na nedavne zavajujoče objave časnika

Matjaž-Nemec-300x200

Poslanec SD Matjaž Nemec je v sredo, 18. februarja 2015, tržaškemu časniku Il Piccolo poslal odprto pismo z naslovom “Iz brezna preteklosti za prihodnost sožitja” kot odziv na nedavne objave časnika Il Piccolo, ki je fotografije, iztrgane iz različnih zgodovinskih momentov, izrabil v drugačnem vsebinskem kontekstu. Njegovo pismo si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani,

oglašam se kot poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in pripadam mladi generaciji iz začetka osemdesetih let, ki je odraščala v obmejnem okolju, odprtem za številna povezovanja tako na športnem kot kulturnem področju, ki so stkala mnoge pristne prijateljske vezi. Te niso poznale jezika sovražnosti ali nestrpnosti. Govorile so o lepši prihodnosti, o spravi in prijateljstvu, o sobivanju in obogatitvi naših odnosov, o tem, da v različnosti vidimo pestrost, v spravi prihodnost in v sobivanju priložnost. Ne glede na različen jezik, kulturo, politične in družbene momente so nas mlade povezovale vezi, ki so bile močnejše ob političnih pogledov in zgodovinskih razhajanj, ki so nam jih prevečkrat vsiljevali, da bi trdo in ostro zarezala med nas. Mladi smo znali sobivati v iskanju skupnih dejavnosti in interesov, ki so nas zbliževala. Te iskrene vezi so bile večje od težav, ki jih je politika za svoj lasten interes poveličevala, jih hranila s prikrito netoleranco, revanšizmom in obujanjem pretekle zgodovine, a ne zato, da bi dosegla pomiritev, temveč zato, da bi zadovoljila lastne interese. Mladi smo na pretekla dogajanja gledali z drugačnimi očmi.

Dogodki v preteklosti niso prizanesli našim krajem in mnogim, ki živimo ob meji so zadajali mnogo bolečine, občutkov krivice in krivde. Občutkov izgube in nespoštovanja. Veliko je bilo takih, ki niso zmogli, znali ali vedeli, da lahko edino s spravo v naše kraje vrnemo optimizem in pričakovanje lepše prihodnosti za oba naroda. Danes so drugačni časi, živimo v evropski skupnosti, ko so meje postale nepomembne in iskanja skupnih interesov eksistenčna nuja. Prijateljstvo ob meji naj bo bolj kot kdajkoli prej modus vivendi našega časa in prikrito oporekanje spravi naj zamre kot zavajajoč odmev tiste politike, ki ni hotela ali znala prisluhniti tistim, ki si žele sožitja in pomiritve. Resnično pomiritev bomo dosegli korak za korakom in z odločnim razumevanjem zmot in grozot na način, da smo se iz njih marsikaj naučili. Temne plati naše zgodovine ne smemo pozabiti, vendar se moramo naučiti odpustiti in se iz nje, z veliko mero posluha za vse žrtve, tudi učiti.

Vprašanje, ki si ga moramo postaviti vsi, danes, na tem mestu: ali bomo dovolili, da si nas temačni dogodki zgodovine podredijo in iz nas naredijo poslušno in krotko žrtev, katera je zmožna govoriti le v jeziku preteklosti ali pa si bomo z veličino, ki jo premoreta volja in moč, drznili pogledati v lepšo prihodnost, se dvigniti nad preteklost in v želji po

lepši prihodnosti sobivati v prijazni sedanjosti? Na to vprašaje smo si tisti, ki živimo ob meji v veliki večini že odgovorili. Še več, odgovora nam ni bilo potrebno iskati, saj je že v nas samih: želimo živeti v sobivanju, sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju. Korak za korakom smo ljudje ob meji presegli primež nestrpnosti. Zmogli smo ne samo pridigati, temveč z dejanji pokazati, da se prava veličina človeka rodi iz odpuščanja in sprave.

Zato je prav, da smo politiki, mediji in vsi, ki ustvarjamo javno mnenje, prvi branik pred vsemi dejanji, besedami, namigi in manipulacijami, ki krepijo nestrpnost. To moramo izkoreniniti. To smo dolžni narediti, ne samo za nas, temveč za naše zanamce.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan gost v TV Odmevih

Dejan-Židan-in-Slavko-Bobovnik-300x200

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v sredo zvečer, 18. februarja 2015, na povabilo nacionalne medijske hiše udeležil pogovora v oddaji Odmevi na TV Slovenija, kjer sta z novinarjem Slavkom Bobovnikom spregovorila o aktualno-političnih temah, sumih sporne dokapitalizacije slovenskih bank v povezavi z Banko Slovenije ter o resornih zadevah s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Videoposnetek pogovora predsednika SD in kmetijskega ministra v Odmevih si lahko ogledate na spletni povezavi: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174320682

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak preverja možnost odpisa dolgov državljanom

Ministrica-Anja-Kopač-Mrak-300x200

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst Socialnih demokratov dr. Anja Kopač Mrak preverja, če je odpis dolgov, kot so se ga lotili na Hrvaškem, v Sloveniji mogoč. “Gre za odpis zastaranih računov – za elektriko, komunalo, tudi odpis nekaterih bančnih obveznosti, najrevnejšim. Govorimo torej o dolgovih, ki so praktično neizterljivi, vendar ljudi bremenijo, podjetjem zaradi izterjav povzročajo dodatne stroške in sodiščem nalagajo dodatno delo,” pojasnjuje ministrica. Odpis dolgov bo mogoč le v sodelovanju finančnega ministrstva, občin, podjetij in bank.

Ministrica Kopač Mrak poudarja: “V projekt želimo vključiti tudi banke, saj smo jih davkoplačevalci pred kratkim reševali z milijardnimi finančnimi injekcijami. In če smo pomagali bankirjem, je zdaj čas, da bankirji ponudijo roko  najšibkejšim.” Z nekaterimi župani in podjetji se je ministrica že pogovarjala. Sogovornikom se je ideja zdela zanimiva.

Ministrica Anja Kopač Mrak se zaveda, da hrvaški model odpisa dolgov, o katerem se je zadnje čase veliko govorilo, za Slovenijo ni sprejemljiv. Slovenija je namreč v drugačnem položaju. Instrument odpisa že pozna, nekatera podjetja po določenem času ljudem že odpisujejo dolgove, prav tako v Sloveniji že imamo instrument osebnega stečaja, česar na Hrvaškem ne poznajo. Odpis dolgov je ideja, ki se preverja, zato o kriterijih odpisa še ni mogoče govoriti.

Predsednika SD in DeSUS krepita sodelovanje pri projektih v korist vseh generacij

Srečanje-vodstev-SD-in-DeSUS-300x200

Socialni demokrati nadaljujemo posvete s parlamentarnimi strankami, ki jih je predsednik stranke mag. Dejan Židan napovedal, ko je 10. januarja na 10. Kongresu SD tudi uradno prevzel vajeti stranke. Tokrat sta se srečali vodstvi SD in stranke DeSUS. Slovenija gre spet po poti uspešnih evropskih držav, je pa zdaj čas, da imajo od gospodarske rasti in izboljšanja konkurenčnosti korist tudi ljudje, sta se na današnjem sestanku strinjala predsednik SD Dejan Židan in predsednik DeSUS Karl Erjavec. Podobna stališča si stranki delita tudi glede sprememb ustave glede javnega šolstva.

Židan je v izjavi za medije po sestanku izrazil zadovoljstvo nad skupnimi stališči, ki jih SD deli s stranko DeSUS. Med drugim se je Erjavcu zahvalil za podporo pobudi za spremembo ustave glede javnega šolstva, ki jo bodo sopodpisniki pobude za dopolnitev 57. člena Ustave Republike Slovenije predstavili v sredo v prostorih DZ, in pojasnil, da imajo za zdaj 26 podpisov, ki že omogočajo začetek postopka za spremembo ustave. Ga pa čudi, da k pobudi še ni pristopila SMC. Predsednik DeSUS je dodal, da bi bilo podobno ustavno spremembo treba predlagati tudi za področje zdravstva. Nasploh pa je Erjavec zadovoljen, da ima DeSUS v ključnih programskih točkah stranke tudi podporo SD, med drugim pri predlogu za ustanovitev demografskega sklada.

Prav tako imata stranki podobna stališča glede pravic določenih kategorij prebivalstva v primeru gospodarske rasti, višje od 2,5 odstotka. Erjavec je pojasnil, so ravno danes vložili dopolnilo k predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za 2014 in 2015, ki bi v primeru tolikšne gospodarske rasti omogočalo usklajevanje pokojnin. To je po njegovih besedah tudi v skladu s koalicijsko pogodbo, zato “to ni nobeno presenečenje”. “Obdobje, ko se je dajal denar samo v banke in v njihovo sanacijo, na ljudi pa se ni mislilo, se v tej državi končuje,” je dodal Židan. So pa v DeSUS zadržani glede dopolnila k izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu, ki naj bi omejeval obseg sredstev za pokojnine, socialne transferje in plače v javnem sektorju, kadar bi bilo treba slediti srednjeročnemu fiskalnemu cilju.

V stranki SD glede tega dopolnila pričakujemo izračune. Če bi ti pokazali, da ne bi posegal v pravice omenjenih skupin, bi bil za SD člen sprejemljiv, je povedal Židan. “Nima pa podpore vnaprej,” je dodal predsednik SD. Židan in Erjavec sta se tudi strinjala, da Slovenija legitimno pričakuje vračilo denarja, ki ga je pod izjemno ugodnimi pogoji posodila Grčiji. “Ni pa nobene potrebe, da Grčijo pribijamo na sramotilni steber,” je poudaril Židan.

Glede podpore guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, ki se je zaradi ukrepov v okviru sanacije bank v minulih dneh znašel pod pritiskom javnosti, se predsednika SD in DeSUS danes nista opredelila. Oba pa na sredini seji vlade pričakujeta njegova podrobna pojasnila.

Celotno izjavo predsednikov SD in DeSUS si lahko ogledate v videoposnetku:

Predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednik DeSUS Karl Erjavec – izjava po srečanju vodstev strank 17-02-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Dejan Levanič v Odmevih o ustavni pobudi SD za ohranitev javnega šolstva

Dejan-Levanič-v-Odmevih-300x200

Glavni tajnik SD Dejan Levanič se je v torek zvečer, 17. februarja 2015, na povabilo nacionalne TV hiše udeležil pogovora v oddaji Odmevi, kjer sta z novinarjem Slavkom Bobovnikom spregovorila o pobudi Socialnih demokratov za dopolnitev 57. člena ustave, za katero smo pridobili tudi podporo stranke DeSUS, Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek, in s katero bi v Sloveniji zagotovili ohranitev javnega šolstva.

Videoposnetek pogovora glavnega tajnika SD v Odmevih si lahko ogledate na spletni povezavi: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174320459

Minister Veber: “Letalo Falcon bo kmalu na voljo za prevoz človeških organov in s tem tudi reševanju življenj ljudi.”

Letalo-Falcon-300x200

Minister za obrambo in podpredsednik SD Janko Veber je vesel, da bo državno letalo Falcon, ki ga upravlja Slovenska vojska, lahko že čez dober mesec vozil človeške organe in dobesedno reševal življenja. Falcon je v letališkem hangarju na Brniku in pripravljen za pot v največ dveh urah, ki lahko odločata o življenju ali smrti. V minulem letu je Slovenska vojska z letalom Falcon sicer iz tujine v Slovenijo prepeljala tri obolele oziroma poškodovane pripadnike Slovenske vojske. Prav kratek odzivni čas, hitrost, zanesljivost posadk in zmogljivost letala so spodbudili razmišljanja o uporabi Falcona tudi za potrebe prevoza človeških organov. Pobuda je prišla od Slovenija transplanta, ki najema različne ponudnike, a so se ti večkrat izkazali za neprimerne, saj njihova letala niso bila na voljo ali pa niso mogla pristati v določenih vremenskih razmerah.

Po besedah podpolkovnika Andreja Prinčiča, ki koordinira projekt, je predlog pogodbe med MORS in Slovenija transplantom, ki bo naročnik in plačnik prevozov, usklajen in bo pogodba predvidoma podpisana že ta mesec. Možnosti uporabe Falcona se izjemno veselijo tudi na Slovenija transplantu, za katerega se v povprečju na leto opravi 25 prevozov organov in ki so imeli težave z dosegljivostjo primernih tetal, tako tehničnih kot tudi cenovno sprejemljivih. Direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec je povedala, da gre predvsem za prevoze src, pri čemer je kratek čas izjemno pomemben, in dodala: “Ko izvemo, da je organ na razpolago, moramo prevoz izpeljati čim hitreje. Pri presaditvi srca to pomeni največ tri ure in pol od odvzema do presaditve. Ko srce z letalom peljemo v Slovenijo, je bolnik že na operacijski mizi in čaka.” Prav zato si pri Slovenija transplantu želijo letalsko ekipo, ki je zanesljiva in ima dovolj zmogljivo letalo, kar državni Falcon nedvomno je. Slovenija transplant prevoze organov, pri katerih čas ni tako pomemben, opravlja z rednimi linijami.

Ocena, ki so jo pripravili Slovenija transplant in Slovenska vojska je pokazala, da bo letalo Falcon na razpolago od 70 do 80 odstotkov časa, v katerem se pojavljajo potrebe po prevozih organov. Državni sekretar na MORS Miloš Bizjak je ob tem dodal, da je ta projekt za MORS zelo pomemben iz treh razlogov: “Prvi je humanitaren. Drugi je ta, da bi tudi s to storitvijo dodatno usposabljali naše pilote. Tretji razlog je, da zmogljivost Falcona uporabimo racionalno. Z vključitvijo v ta proces bo državno letalo dobilo dodatno dimenzijo in upravičenost in ne nazadnje bi se spremenil odnos javnosti do tega letala, ki ni najboljši.” Državni sekretar ob tem upa, “da mu bomo dali smisel vsaj toliko, da bodo davkoplačevalci razumeli, da ga nimamo samo zaradi tega, da ga vzdržujemo in šolamo posadke, ampak ga tudi koristno uporabimo.”

Z uporabo letala Falcona bodo največ pridobili bolniki, katerih življenja so najbolj ogrožena. Avsečevo veseli tudi dejstvo, da bodo sodelovali z znano letalsko ekipo Slovenske vojske, ki ima primerno letalo in je izkazala veliko empatijo za ta projekt. Uporabo Falcona v humanitarne namene podpirajo tudi pripadniki 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske.

Vodstvo SD na klavzuri o prihodnjih korakih socialnedemokracije in krepitvi mreže

Klavzura-SD-300x200

Vodstvo Socialnih demokratov se je v Ljubljani zbralo na klavzuri o nadaljnjih korakih, ki je prvi po izvolitvi novega vodstva. Kot je v izjavi za medije ob robu dogodka dejal predsednik SD mag. Dejan Židan, so prvi del klavzure spremenili v zasedanje predsedstva SD in potrdili predlog ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak glede imenovanja novega državnega sekretarja na njenem ministrstvu. Predsedstvo SD je podprlo predlog imenovanja dr. Petra Pogačarja za državnega sekretarja na ministrstvu za delo, sicer pa so na posvetu v ospredju teme malih ljudi, ki se srečujejo z vsakdanjimi stiskami, je pojasnil predsednik SD Dejan Židan. Dosedanji državni sekretar Dejan Levanič je bil namreč januarja izvoljen za glavnega tajnika SD in bo v stranki deloval poklicno. Prav tako je predsedstvo danes določilo, da se bo 28. februarja sešla konferenca stranke, ki bo med drugim razpravljala tudi o politični strategiji za preboj socialne demokracije, je še pojasnil Židan.

Na klavzuri se sicer po njegovih besedah nocoj pogovarjajo o naslednjih korakih socialnih demokratov, poseben poudarek je tudi na krepitvi mreže. Zanje so zelo pomembni pozitivni premiki v Kopru in Mariboru, stranka pa pripravlja tudi zelo resno strategijo za delovanje v Ljubljani, je v izjavi za medije pojasnil Židan, ki je bil za predsednika SD izvoljen januarja. Na začetku klavzure je stranka izrazila solidarnost z danskim ljudstvom v njegovi borbi proti terorizmu, sicer pa v razpravi govorijo o težavah, ki so prisotne med ljudmi. “To niso velike teme, o katerih se mnogo govori ali piše, kot je privatizacija,” je pojasnil. Po njegovih besedah gre za teme malih ljudi, ki jih sistem občasno pusti na cedilu.

V stranki so se, kot je pojasnil, odločili, da želijo manj govoriti in nekaj več pokazati. Zato po njegovih besedah nastajajo različni projekti. Med njimi je omenil projekt pod vodstvom ekipe z ministrico Anjo Kopač Mrak na področju solidarnosti in sociale. Sociala sicer po Židanovih besedah v večini primerov dobro deluje, a treba je ugotoviti, kje so tiste točke, zaradi katerih se ljudje znajdejo v nemogočih osebnih stiskah. Ob tem je Židan omenil primer Murinih stanovanj, v katerih živijo nekdanje Murine delavke. “Različni špekulanti bodo lahko ta stanovanja poceni kupili, ljudje, ki so pustili pomemben del svojega življenja v tovarni, pa se lahko znajdejo na cesti,” je opozoril predsednik SD.

Kot je pojasnil strankin glavni tajnik Dejan Levanič, si želijo kot ena redkih tradicionalnih strank, ki je še ostala v parlamentu, povrniti zaupanje ljudi. “Z močno socialno demokracijo se bodo izvajali tisti projekti, od katerih bodo imeli ljudje največ koristi,” je poudaril glavni tajnik.

Videoposnetek celotne izjave predsednika in glavnega tajnika ob robu klavzure SD:

Predsednik SD mag. Dejan Židan in glavni tajnik Dejan Levanič – izjava ob klavzuri vodstva 16-02-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.