Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Minister Židan v spletni klepetalnici MMC RTV SLO

V sredo, 11. marca, ob 10. uri, je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice kmetijski minister in predsednik SD mag. Dejan Židan in predstavil svoje delo in težave, ki pestijo slovensko kmetijstvo. Židan je ob začetku mandata med svoje prioritetne naloge uvrstil zmanjšanje administrativnih bremen, operativno izvajanje deklaracije Zagotovimo si hrano za jutri in zagotavljanje uspešno delujoče gozdno-lesne verige. Glede obdavčenja kmetov je dejal, da bodo z novo davčno reformo dodatno razbremenjeni tisti kmetje, ki bodo do okolja prijaznejši in da novih davko ne bo.

Meni tudi, da v kmetijstvu ne obstajajo škodljive subvencije. Obenem je izpostavil ukrepe za povečanja proizvodnje hrane. “Prišli smo do ocene, da je bila stopnja samooskrbe pred 20 leti 85-odstotna, zdaj pa je 75-odstotna.” Med novosti, ki jih je kmetijsko ministrstvo že uvedlo, sodi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, katerega naloga je vzpostavitev večje preglednosti prehranske verige. Bruselj je pred kratkim potrdil program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, ki se usmerja na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu in okoljske ukrepe. V pripravi je tudi strategija razvoja Kobilarne Lipica, ki naj bi prinesla rešitev tudi za Lipico Turizem.

To je bilo le nekaj iztočnic za pogovor, ki so ga na MMC-ju pripravili v sklopu spletnih klepetov z ministri vlade. Spletni klepet z Židanom si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/5px4X

Pridružite se MMC-ju tudi 24. marca letos, ko bo v spletnem klepetu sodeloval obrambni minister in podpredsednik SD Janko Veber.

Ministrica za delo Kopač Mrak v Bruslju s komisarko za zaposlovanje Thyssen

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je ob robu zasedanja ministrov EU za zaposlovanje v Bruslju sestala z evropsko komisarko za zaposlovanje Marianne Thyssen. Pogovarjali sta se o problemu dolgotrajne brezposelnosti, o načrtovanem svežnju za mobilnost na trgu dela ter o uresničevanju evropskih priporočil Sloveniji na področju segmentacije trga dela. Evropska komisija v drugi polovici leta obljublja sveženj ukrepov za reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti, ki naj bi bil podoben svežnju za soočanje s problemom brezposelnosti mladih, je povedala ministrica in dodala, da Slovenija na ta problem opozarja že dlje časa.

V večini evropskih držav je dolgotrajno brezposelnih – gre za ljudi, ki so brezposelni več kot eno leto – že več kot polovica vseh brezposelnih; v Sloveniji po zadnjih podatkih 52 odstotkov, je pojasnila Kopač Mrakova. Ob tem je opozorila, da to niso samo starejši, kot se je verjelo pred krizo, temveč je tretjina dolgotrajno brezposelnih v EU pravzaprav mladih. Zato so po ministričinih besedah potrebne sistemske rešitve, podobne kot pri reševanju brezposelnosti mladih, na primer z obstoječimi sredstvi v okviru evropskega socialnega sklada povezati vse storitve na tem področju.

Kopač Mrakova se je s komisarko sestala ob robu zasedanja ministrov EU za zaposlovanje, na katerem je bilo veliko govora o brezposelnosti mladih. Pobude za zaposlovanje mladih sicer kažejo pozitivne učinke, vendar z rezultati še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni, je opozorila ministrica. V Sloveniji je po njenih besedah največja ovira pri izvajanju shem jamstev za mlade to, da še ne morejo črpati sredstev iz novega finančnega okvira. Nujno je treba zagotoviti, da bo to čim prej operativno in da bodo sredstva čim prej na voljo, je poudarila. Spomladi je namreč vrhunec zaposlovanja, če zamudiš ta val, imaš slabše rezultate na področju zaposlovanja, saj zamude ni mogoče nadoknaditi s programi, ki jih razpišeš pozneje, septembra ali oktobra, je pojasnila.

Ministrica je izpostavila zavedanje, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dela vse, kar je mogoče, za pospešitev črpanja, a obenem obžalovala, da ni bil za mlade določen ločen operativni program, saj bi to olajšalo položaj. Kljub temu je Kopač Mrakova optimistična, da bodo razpisi mogoči še pred poletjem. Opozorila je še, da je to leto še posebej kritično, saj je njihovo ministrstvo eno redkih, če ne edino, ki je počrpalo vsa sredstva iz preteklega finančnega obdobja, tako da nima ostankov, ki bi jih zdaj lahko praskalo.

Na vprašanje, zakaj teče ta proces tako počasi, je ministrica odgovorila, da je sistem zelo kompleksen, da je bil operativni program za Slovenijo potrjen konec lanskega leta in da je treba sedaj pripraviti vse za izvedbo, pri čemer poskuša pristojna služba odpraviti rigidnosti iz prejšnjih let, kar pa terja čas. S komisarko se je sicer Kopač Mrakova pogovarjala tudi o svežnju za mobilnost delovne sile v EU, ki naj bi ga komisija predstavila letos. Pričakovanja Slovenije so po njenih besedah velika, zlasti glede revizije obstoječe direktive o napotenih delavcih, pri čemer si želi zelo jasna pravila, tako da prost pretok storitev na notranjem trgu ne bi povzročal socialnega dampinga.

Pogovarjali sta se tudi o evropskih priporočilih Sloveniji na trgu dela, pri čemer je ministrica izrazila željo, da bi komisija pri ocenjevanju ukrepov na področju segmentacije trge dela Sloveniji priznala večji napredek. V sedanjem osnutku dokumenta o oceni ukrepanja namreč piše, da je napredek skromen, kar je po ministričinih besedah glede na vse sprejete ukrepe neustrezno. Ministri so sicer v razpravi o socialnih temah v evropskem semestru izpostavili, da se gospodarska rast in okrevanje premalo izražata na samem socialnem položaju ljudi in stopnji zaposlenosti, ter opozorili, da je nujno bolj uravnotežiti ekonomske cilje, tako da bodo ljudje dejansko imeli koristi od gospodarske rasti. Kopač Mrakova je zadovoljna, da so tokrat prej dobili vse dokumente, saj to omogoča več časa za odziv in večjo vključitev socialnih partnerjev. V Sloveniji bodo v petek s socialnimi partnerji razpravljali o slovenskem reformnem programu, ki ga je treba v Bruselj poslati aprila.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je v Bruslju s hrvaškim kolegom pogovarjala tudi o možnosti odprtja slovenskega trga dela za hrvaške delavce z julijem. V luči dobrih medsosedskih odnosov in ideje mobilnosti bi si želeli, da bi to lahko storili, je dejala, a poudarila, da položaj še analizirajo in da odločitev še ni sprejeta. Članice EU lahko novinkam dostop do svojih trgov dela omejijo za največ sedem let. To sedemletno obdobje je razdeljeno na tri etape: dve, tri in dve leti. Po vsaki etapi članice odločijo, ali bodo omejitev odpravile ali podaljšale. Julija se izteče prva etapa. Hrvaški minister za delo Mirando Mrsić je tako danes na dvostranskih pogovorih v Bruslju s kolegi iz nekaterih članic, na primer iz Slovenije, Belgije, Italije in Nizozemske, poizvedoval, kakšne odločitve lahko pričakuje julija.

Slovenska ministrica je po pogovoru s hrvaškim kolegom spomnila, da položaj v Sloveniji leta 2013 – slabe gospodarske razmere in naraščajoča brezposelnost – niso dopuščale odprtja trga dela, čeprav Slovenija na splošno to podpira. Sedaj analizirajo razmere na slovenskem in hrvaškem trgu, nato bo ministrstvo vladi predlagalo ukrepanje, končno besedo pa bo imela vlada; vlada odločitve še ni sprejela, tako da je preuranjeno govoriti o tem, kakšna bo, je pojasnila KopačMrakova. Na vprašanje, kaj bo predlagalo ministrstvo, pa je odgovorila, da so razmere na trgu dela sedaj boljše kot leta 2013, vendar pa je treba to vprašanje preučiti širše in premisliti o smiselnosti podaljšanja omejitve še za tri leta. “V luči dobrih medsosedskih odnosov in ideje mobilnosti, ki je ena temeljnih svoboščin v EU, bi si želeli, da bi lahko to prehodno obdobje končali,” je dejala ministrica Kopač Mrakova in dodala, da je vesela, da drugačne razmere sedaj dopuščajo razpravo o odprtju trga dela.

Kopač Mrakova prepričana v ustavno presojo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je prepričana, da bo o morebitni izvedbi referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih presojalo ustavno sodišče. Pravica do zbiranja podpisov je demokratična pravica, vendar si ministrica želi, da se bo o njem presojalo na podlagi pravnih mnenj. “Pravico zbiranja podpisov ima vsak, tako je prav, saj smo demokratična država. O tem, ali bo referendum tudi izveden, pa bo na koncu, tako kot že mnogokrat doslej, presojalo ustavno sodišče,” je v izjavi novinarjem dejala Kopač Mrakova.

“Koalicija Za otroke gre!” je namreč v DZ vložila 80.518 podpisov pod pobudo za referendum o noveli zakona, ki priznava istospolnim parom vse pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, tudi posvojitve otrok. Kopač Mrakova pa je v odzivu dejala, da verjame, da bo DZ podal pobudo za presojo ustavnosti referenduma. O tem, ali se bo ministrstvo aktivno vključilo v referendumsko kampanjo, je po njenem prerano govoriti, saj bo to odločitev vlade in ne ministrstva. Čeprav ministrstvo ni predlagalo novele zakona, to je storila opozicijska Združena levica, podprli pa smo jo tudi Socialni demokrati, pa Kopač Mrakova poudarja, da na ministrstvu verjamejo v sprejeto ureditev. “Svojim obveznostim se kot ministrica ne bom izogibala,” je dodala ministrica.

Nasprotniki sprejete novele so danes v DZ vložili potrebne podpise za pobudo referenduma. Če bo s podpisi vse v redu, bo moral predsednik DZ določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za zahtevo referenduma. Zahteva mora biti podprta z najmanj 40.000 podpisi. Če je vložena takšna zahteva, mora državni zbor referendum razpisati. Če pa meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali bi bila izvedba referenduma v skladu z ustavo. Ustavne spremembe, sprejete maja 2013, med drugim prepovedujejo razpis referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Predsednik SD v pismu državnim svetnikom: “Čas je, da pokažemo in dokažemo, da želimo hoditi po poti strpnosti, tolerance, človečnosti in spoštovanja.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je državnim svetnikom poslal odprto pismo, v katerem jih želi prepričati, da naj ne podprejo predloga za odložilni veto na novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), saj ta zakon sledi odločbam Ustavnega sodišča in odpravlja diskriminacijo ter zgolj izenačuje pravice vsem državljankam in državljanom, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Državni svet Republike Slovenije bo namreč danes popoldne obravnaval predlog za odložilni veto na novelo ZZZDR, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih.

Predlog za odložilni veto je podala interesna skupina lokalnih interesov, ki meni, da spreminjanje definicije zakonske zveze v noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prinaša prikrite pravne posledice. Predlog za odložilni veto bo sprejet, če bo število oddanih glasov “za” večje od števila oddanih glasov “proti”, pri čemer mora za sprejetje predloga glasovati najmanj 11 državnih svetnikov. Pri vnovičnem odločanju v DZ mora za sprejetje novele glasovati večina vseh poslancev, torej 46.

Pismo predsednika SD državnim svetnikom v zvezi z ZZZDR

Ministrica Kopač Mrak s predstavniki DOS in MSS o štipendijah ter novem operativnem programu EU

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je sprejela predstavnike Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Čeprav oboji zastopajo interese mladih, so bile teme obeh sestankov precej različne. S predstavniki Dijaške organizacije Slovenije smo razpravljali predvsem o štipendijah. Najbolj so izpostavili problem deficitarnih štipendij, za katere še vedno ni bila sprejeta politika štipendiranja.

Prav tako so izpostavili problematiko Zoisovih štipendij, saj se je število the v letošnjem letu precej zmanjšalo. Ministrica za delo je zagotovila, da je politika štipendiranja že pripravljena in da čaka še na potrditev Ministrstva za finance. Prav tako je zagotovila, da se bodo lotili ureditve Zoisovih štipendij in sestavili delovno skupino v kateri bodo lahko sodelovali tudi predstvniki mladinskih organizacij.

S predstavniki Mladinskega sveta Slovenije so govorili predvsem o novem operativnem programu Evropske unije in črpanju sredstev, se dogovorili o nadaljnih korakih in sodelovanju pri Jamstvih za mlade, pripravništvu in urejanju problematike mladih ter o nadalnjem sodelovanje MSS in MDDSZ. Ministrica Kopač Mrak je obema organizacijama zagotovila, da se bodo redno srečevali in da jih bomo pri oblikovanju novih politik aktivno vključili v pripravo.

Državna sekretarka Martina Vuk na zasedanju OZN pozvala h krepitvi vloge in moči žensk

Državna sekretarka z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk se v New Yorku udeležuje 59. zasedanja Komisije OZN za status žensk, ki je glavno globalno telo za oblikovanje politik na področju enakosti spolov na političnem, ekonomskem, civilnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih. Državna sekretarka Martina Vuk je na zasedanju Komisije aktivno sodelovala v splošni razpravi in na okrogli mizi ministric in ministrov. Poleg tega je aktivno sodelovala tudi na stranskem dogodku o vključevanju moških in dečkov v prizadevanja za doseganje enakosti spolov. V svojih govorih je izpostavila nadaljnjo zavezo Slovenije k uresničevanju dogovorjenih ciljev oz. okvira enakosti spolov, sprejetega pred 20. leti v Pekingu ter pozvala k nadaljnjemu ukrepanju za polno krepitev vloge in moči žensk in deklic ter za enakost spolov v skladu z mednarodnimi zavezami in dogovori.

Državna sekretarka Martina Vuk je pozdravila napredek, ki je bil nedvomno storjen na področju enakosti spolov in krepitve vloge in moči žensk in deklic v času od sprejetja Pekinških izhodišč za ukrepanje, hkrati pa je izpostavila, da se zaradi aktualnih svetovnih trendov še vedno soočamo z obstojem globokih diskriminatornih družbenih norm, praks in stereotipov, ki zavirajo napredek na področju krepitve vloge in moči žensk in deklic ter enakosti spolov.

Slovenija je dosegla napredek na področju enakosti spolov ter krepitve vloge in moči žensk in deklic. Kot primer je Martina Vuk navedla visoko participacijo žensk na trgu dela, dostopnost varstva otrok, visoko pričakovano življenjsko dobo žensk ter visoko stopnjo zdravstvene zaščite, vključno z ustavnim varstvom reproduktivnih pravic žensk. Predstavila je volilno zakonodajo in rezultate, ki so jih kvote prinesle pri zastopanosti žensk na vseh ravneh političnega odločanja. Poudarila je tudi pomen tovrstnih mehanizmov za uravnoteženo zastopanost v gospodarskem odločanju. Z ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (t.i. Istanbulske konvencije) je Slovenija pristopila tudi k nadaljnjim zavezam za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Državna sekretarka je sodelovala tudi na ministrski okrogli mizi zasedanja Komisije. Poudarila je pomen politike in ukrepov za spodbujanje lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških, za povečanje udeležbe in zastopanosti žensk na položajih odločanja v politiki in gospodarstvu, za krepitev vloge moških za doseganje enakost spolov. »Proaktivno se moramo spopasti z izzivi, ki jih na področju enakosti spolov prinašajo neugodne gospodarske razmere ter varčevalni ukrepi, saj le-ti lahko vodijo k zniževanju ekonomske neodvisnosti žensk in s tem k redomestifikaciji žensk in retradicionalizaciji celotne družbe,« je v govoru na okrogli mizi med drugim izpostavila državna sekretarka Martina Vuk.

Minister Židan: “Kmetijska proizvodnja v Sloveniji je glede na EU lani najbolj narasla.”

V Portorožu je potekal 42. tradicionalni posvet zadružnikov v organizaciji Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal pod naslovom Zadruge v spremenjenem poslovnem okolju. Otvoritve sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter državna sekretarka mag.Tanja Strniša, na posvetu pa so opozorili tudi na pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja ter na novosti skupne kmetijske politike in sprejetega programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.
Ob prikazu aktualnega dogajanja v kmetijstvu in smernic za prihodnji razvoj so na posvetu predstavili novosti na področju evropske kohezijske politike, zlasti razvoja regionalne politike do leta 2020, ki bo posegala tudi na področje lokalnega razvoja, podeželja in zadružništva. Poseben poudarek je bil namenjen spremembam in dogajanjem na kmetijskih trgih v Evropi in svetu ter lokalni pridelavi hrane in njeni dostopnosti na trgovskih policah.

 

Kmetijski minister Dejan Židan je na posvetu poudaril, da je kmetijska proizvodnja v Sloveniji glede na EU lani najbolj narasla, in to ne le količinsko, ampak tudi z vidika faktorskega dohodka. Da bi ohranili pozitivne trende, bo treba v prvi poskrbeti, da bodo kmetje pravočasno deležni plačil, ki jim pripadajo. Pri tem so samo v februarju izplačali 103 milijone evrov iz tega naslova, s takšnim tempom pa nameravajo nadaljevati. Židan je izpostavil tudi napor, ki ga je kmetijsko ministrstvo naredilo pri implementaciji nove kmetijske reforme na ravni EU, napovedal pa je tudi zmanjšanje administrativnih ovir za kmetovalce. Konkretno bodo v prihodnjih dneh v javno razpravo poslali uredbo o dopolnilnih dejavnostih, ki bo predvidela bistveno manj papirjev kot doslej.

 

Predsednik zadružne zveze Peter Vrisk je ocenil, da je naš zadružni sistem med bolj uspešnimi v EU, saj od kmetov odkupijo več kot 80 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov. Glede skorajšnje odprave mlečnih kvot pa je Vrisk izpostavil, da evropska zakonodaja pridelovalcem omogoča, da se po odpravi mlečnih kvot povežejo v organizacijo proizvajalcev mleka in prek nje tržijo do tretjino pridelanega mleka v državi. Zadružna zveza je že pripravila strokovne podlage za novo organizacijo proizvajalcev mleka, preko katere se bodo kmetje in zadruge skupaj pogovarjali z mlekarnami o odkupu mleka.

Poslanica ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob mednarodnem dnevu žensk

Na področju pravic žensk in enakosti spolov je bilo v zadnjih desetletjih narejenega veliko, ogromno, vendar ne dovolj. Past, v katero se lahko ujamemo zdaj, je spanje na lovorikah doseženega. In to nam ne bi prineslo napredka, lahko nas celo vrne v obdobje, ko danes samoumevne pravice, še niso bile niti umevne, kaj šele samoumevne.

Zato ne smemo pozabiti, da so se naše prednice upirale takrat ustaljenemu naravnemu redu, da so se borile za volilno pravico, borile, da lahko zdaj obiskujemo univerzo, odločamo o svojem telesu in vstopamo na trg dela. Še danes z neverjetno lahkotnostjo sprejemamo tako imenovane argumente naravne delitve dela, češ da biološke razlike med spoloma določajo kateri poklici so bolj primerni za ženske in kateri za moške. Ponekod še vedno velja, kakšno je primerno obnašanje žensk in kakšno moških in da sta gospodinjstvo ter skrb za otroke delo žensk, služenje denarja pa naloga moških, vsako odstopanje od tega pa da pomeni grožnjo za obstoj človeštva.

Feminizem ima v naši družbi žal negativen predznak. Največkrat zaradi nepoznavanja dejstev. Ravno feminizem je namreč ženskam pa tudi številnim spregledanim družbenim manjšinam omogočil vstop v javni prostor in tako izboljšal življenje vsem nam. Feminizem ne pomeni vsiljevanja načina življenja, pomeni zgolj odpiranje prostora, da imajo vsi ljudje, ne glede na njihov spol, enake možnosti zaposlitve, izobrazbe, neodvisnosti, pravico do življenja brez nasilja in pravico do odločanja o svojem telesu.

Enakost spolov je pomembno načelo demokracije. Zapisano je tudi v ustavi. Vendar pa to ni in ne more biti zgolj zadeva žensk – enakost spolov je družbeno vprašanje, vprašanje tako žensk kot moških. Z enakostjo spolov pridobimo vsi – deklice, dečki, ženske, moški, družba. Zato 8. marec ni praznik, ki sodi na odlagališče zgodovine. Ni praznik nekega preteklega sistema in nekih drugih ljudi. Je praznik današnje generacije, generacije deklic, deklet in žensk, ki si zaslužijo enake možnosti in priložnosti kakor njihovi vrstniki dečki, fantje in moški. Ženske in moški si enakovredno zaslužijo, da so njihovi potenciali prepoznani in ovrednoteni.

Osmi marec je praznik vseh, ki verjamemo v demokracijo in človekove pravice.

Zato draga dekleta, ženske, še enkrat čestitam. Lepo praznujte!

dr. Anja Kopač Mrak
ministirca za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Glavni tajnik Dejan Levanič na obisku pri SD Hoče Slivnica in SD Lenart

Glavni tajnik Socialnih demokratov Dejan Levanič nadaljuje s tedenskimi obiski lokalnih odborov SD, med delovnimi obiski pa članicam in članom predstavlja aktualno delovanje stranke, poslanske skupine in ministrov ter smernice in programske usmeritve za nov zagon socialne demokracije, ki jih sprejela tudi Konferenca SD v Portorožu. Minuli teden je tako Levanič med drugim obiskal Občinsko organizacijo SD Hoče Slivnica in Občinsko organizacijo SD v Lenartu.

Levanič-pri-SD-Lenart-590x332

Tanja Fajon v poslanici ob 8. marcu ženske pozvala k še bolj aktivnemu delovanju na vseh področjih

8. marca 1908 je se na protestnem shodu v New Yorku zbralo 15.000 tekstilnih delavk, ki so zahtevale ekonomske in politične pravice, leto kasneje, 28. februarja 1909, pa so v Združenih državah Amerike v spomin na ta dogodek obeležili prvi Dan žensk. Zgodovina mednarodnega dneva žensk v Evropi sega v leto 1910, ko je Socialistična Internacionala v Köpenhagnu vzpostavila Mednarodni dan žensk v počastitev gibanju za ženske pravice in kot podporo njihovi univerzalni volivni pravici. Leta 1975 je Organizacija združenih narodov v okviru Mednarodnega leta žensk začela praznovati 8. marec kot Mednarodni dan žensk.

Poslanico evropske poslanke S&D in podpredsednice Socialnih demokratov mag. Tanje Fajon ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk si lahko ogledate v videoposnetku:

Manjka Video

Tanja Fajon z voščilom za 8. marec from Socialni demokrati on Vimeo.