»Nadsodišča, ki bi brez ustreznega nadzora in mimo nacionalne ter zakonodaje EU dajala prednost tujim podjetjem, ne morejo biti predmet nobenega investicijskega sporazuma v Evropski uniji«

Poslanska skupina Socialnih demokratov je ob razpravi glede ratifikacije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem opozorila, da Slovenija in Evropska unija ne smeta pristati na njegove določbe, ki predvidevajo ustanovitev t.i. nadsodišč, ki bi mimo rednega sodnega sistema odločala o sporih med vpletenimi v investicijske naložbe. Ob tem se pojavlja niz spornih postavk in neodgovorjenih vprašanj; določbe sporazuma o delu teh razsodišč pa pomenijo privilegiranje tujih investitorjev, ki bi nasproti domačih lahko obšli nacionalno zakonodajo, vprašljiva je neodvisnost razsodnikov ter pripadajoče pravice iz naslova razsodišč, ki v največji meri pripadajo tujim investitorjem.

Spomnimo, da se je Evropska unija s podobno razpravo glede tovrstnih nadnacionalnih mehanizmov že nedavno srečala; pri razpravi o sporazumu CETA, ko so določbe o uvedbi arbitražnega nadnacionalnega mehanizma pri določenih državah članicah Evropske unije – tudi Sloveniji – sprožile zadržke, kar je navsezadnje botrovalo temu, da je sporazum CETA danes le v začasni uporabi, njegovo skladnost z evropskim pravnim redom pa presoja Sodišče EU. Slovenije je vseskozi zastopala stališče, da naj se novih sporazumov s tako vsebino ne podpisuje, dokler se o njihovi skladnosti ne izreče Sodišče EU.

Poslanska skupina Socialnih demokratov je zaradi predloga spremembe slovenskega stališča v zvezi s tem sporazumom zahtevala koalicijsko usklajevanje. Predlog stališča RS namreč nakazuje, da naša država – kljub zadržkom do spornih določb glede naložbenih razsodišč – umakne pridržek na podpis sporazuma. Na današnjem Odboru za gospodarstvo je tako poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot jasno povedala, da Vlada RS nima mandata, da bi kakršnekoli spremembe stališč glede tako pomembnih zadev sprejemala brez soglasja parlamenta in da bi tovrstna praksa pomenila velik odmik od predhodnih stališč Slovenije. Prav tako je poudarila, da gre v primeru sporazumov s Singapurjem za dva ločena sporazuma: prvi govori o prosti trgovini, drugi pa o zaščiti naložb, in le o slednjem – naložbenem – je danes odločal odbor. Prav naložbeni sporazum pa je po mnenju poslanke tisti, ki terja največjo pozornost, saj njegove določbe tujim podjetnikom omogočajo tožiti države pred posebnimi tribunali, tako da se izogne nacionalni zakonodaji in sodiščem.

»Pri predlogu stališča Slovenije, ki sicer sledi politiki potrjeni v Državnem zboru, se morata v obzir vzeti dve ključni povedi tega sporazuma, ki po našem mnenju ne bi smeli biti vključeni v stališče naše države. Ne smemo si namreč dovoliti, da se zaradi nekaj samo navideznih sprememb spravimo v pozicijo, ko bodo drugi lahko odločali o investicijskih sporih, ki se dogajajo našim ljudem, na naših tleh, da bomo imeli razsodišča, ustanovljena brez osnovnih meril demokratičnosti in neodvisnosti sodstva v Evropski uniji«, je bila jasna poslanka.

Ob tem je izpostavila tudi smiselnost, če ne že nujnost, da tako Slovenija kot tudi Evropska unija v prid zaščite njunih interesov, s tem pa interesov vseh njunih ljudi – vztrajata da se o skladnosti tovrstnih razsodišč najprej izreče Evropsko sodišče. »Le tako bomo na jasnem, sedaj in navsezadnje tudi v primeru Ceta, ali so takšna sodišča sploh v skladu s pravom EU«, dodaja Hotova.

Socialni demokrati tako kljub drugačni, »popustljivejši« drži naše države vztrajamo pri jasnem zadržku pri sprejemanju tega, ali ostalih investicijskih sporazumih, ki bi lahko škodovali našim, pa tudi evropskim interesom.

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Soniboj Knežak: “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu.”

Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora razpravljajo o predlogih ukrepov na gospodarskem področju, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade. Stališče Poslanske skupine SD je na seji predstavil poslanec Soniboj Knežak, ki je med drugim izpostavil, da se vlada zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko, zato bo k uresničevanju ciljev zagotovo pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Po besedah Knežaka je razprava z vsemi socialnimi partnerji edina prava pot o tej temi. “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu in umirili razpravo,” je med drugim poudaril Knežak na seji DZ.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Soniboj Knežak:

Nekatere vsebine koalicijske pogodbe o načrtovanih spremembah na davčnem področju so razburile posameznike in medije. Omenjene spremembe sicer temeljijo na priporočilih OECD in sledijo splošno sprejeti ugotovitvi, da so slovenski davki na dohodke iz dela visoki, na dohodke iz kapitala pa podpovprečni. Ozračje pa so dokončno razgrele razburjene izjave oziroma tako imenovane “provokacije” nekaterih podpornikov sprememb, ki so v določenih ljudeh vzbudile nelagodje.

Iz burnih polemik, ki so se razvile v javnosti na to temo, je bilo razvidno zlasti eno: predstavniki kapitala in gospodarstva skrbno pazijo na svoje interese in ne zamujajo priložnosti, da bi jih zavarovali. Njihovi komunikacijski strategi so lahko ponosni nase: še preden je vlada nastopila mandat in začela z reševanjem številnih odprtih vprašanj, jim je uspelo s spretnim medijskim odzivom svojo agendo spraviti visoko na lestvico prioritet.

Za to potezo jim je moč s tega zornega kota le čestitati; dokazali so, da znajo kovati železo, ko je vroče. Socialni demokrati si lahko le želimo, da bi tudi predstavniki drugih družbenih skupin zmogli tako učinkovito zastopati svoje interese.

Javne polemike so rodile tudi politične posledice. Desna opozicija je zagrabila priložnost: načrtovane ukrepe je označila za “škodljive in uničujoče”, jim pripela etikete “napadov in ogrožanja slovenskega gospodarstva” in v silni skrbi za “blaginjo vseh državljanov” zahtevala razpravo v Državnem zboru.

Pričakovati je, da nam bodo danes skušali svetovati o plahih pticah in nizkih davkih, računali povprečja, strašili z Venezuelo ali pa nas vsaj primerjali z državami, v družbi katerih si ne želimo biti – razen seveda, če so bili včeraj iskreni v svojem strinjanju, da moramo bolj izbirati besede, v svojih izjavah in dejanjih pa manj provocirati.

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov, ki podpiramo načrtovano smer ukrepov v koalicijskem sporazumu, moramo v tej razpravi izpostaviti tisto, kar je v mnogočem pokazala že bolj poglobljena javna razprava – potem, ko so se žolčne provokacije in histerične reakcije umaknile številkam, analizam, pojasnilom in primerjavam.

Zagotoviti moramo – kot je pokazala tudi javna razprava – da ljudje v Sloveniji spoštujemo podjetniško mentaliteto; da cenimo pogum, odločnost in odličnost ter da nihče nima namenov škodovati tistim, ki s svojim trudom in tveganjem poganjajo gospodarsko rast in odpirajo delovna mesta. To smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov dokazali tudi s svojim nedavnim obiskom celjskega mednarodnega sejma, ko smo prisluhnili predlogom in se vključili v razpravo. Tudi danes moramo ponoviti, da je prava pot za razprave o tej temi socialni dialog.

Kljub nepotrebnim provokacijam tudi ni potrebe po demonstrativnih računovodskih operacijah! Davčne spremembe se namreč – kot je v zadnjih letih postala uveljavljena praksa – sprejemajo po opravljenem dialogu z vsemi deležniki.  Za stabilno gospodarsko okolje bomo vsi storili največ, če bomo prisluhnili in umirili razpravo. “Večja predvidljivost, manj negotovosti!” – to je bila glavna zahteva predstavnikov gospodarstva.

“Več gotovosti” si želijo tudi tisoči delavcev v nestabilnih zaposlitvah. Tudi zanje v koalicijski pogodbi načrtujemo spremembe. Skozi dialog in usklajene pakete rešitev je mogoče izboljšati razmere za vse.

Včerajšnja razprava na odboru je jasno pokazala, da je vsem v interesu predvidljivost ter da si vsi želimo dialoga, ki bo privedel do usklajenega paketa ukrepov, s katerim bomo v slovensko gospodarsko okolje lahko vnesli več gotovosti in predvidljivosti ter ohranili vzpodbude za tiste, ki želijo biti doma v tem okolju ter v njem uspeti na svetovnih trgih.

To ne pomeni, da bi morali odstopati od zapisanega v koalicijskem sporazumu, kot je terjal predlog priporočil; a zavedajmo se tudi, da se v vsako koalicijsko pogodbo zapisuje cilje, ne ovir! In na koncu, vsi skupaj moramo ugotoviti, da postajamo zrela država: da ljudje politiko in politike jemljejo resno, četudi se politika kdaj ne.

Brglez: Slovenija z vztrajno in aktivno podporo Republiki Makedoniji na poti v evroatlantske integracije

Republika Slovenija je imela v več kot četrt stoletja dolgem samostojnem življenju priložnost že dodobra spoznati pravice in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v mednarodni skupnosti. Če na sodobne mednarodne odnose pogledamo z bolj realistične perspektive, potem je strateški položaj Republike Slovenije pri zunanjepolitičnem udejstvovanju nesporno območno in področno zamejen. Od leta 2004 ga izrazito definira članstvo v dveh ključnih evroatlantskih integracijah, ki je znatno predrugačilo naše zunanjepolitične možnosti ter hkrati pričakovanja drugih do nas.

Že v postopku pridruževanja EU in zvezi Nato je naša država kot svoj ključni zunanjepolitični interes nakazala območje Zahodnega Balkana. Ta interes je sovpadal s pričakovanji evropskih institucij in mnogih držav članic, da bo Slovenija tista »brv« do Zahodnega Balkana, preko katere bo potekal prenos evropskih vrednot, znanja in izkušenj s ciljem jasne perspektive članstva za države iz te regije. To strateško usmeritev naše zunanje politike smo potrdili v Deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2015. Slednja tako določa, da je med prednostnimi področji in območji izvajanja ciljev zunanje politike Slovenije »nadgradnja slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu, dejavna podpora širitvi Evropske unije in Nata ob izpolnjevanju pogojev, zlasti vladavine prava.«

Da je Slovenija cenjena in uspešna mentorica državam Zahodnega Balkana potrjujeta npr. včlanitev Črne gore v Nato junija lani ter zadnji napredek Republike Makedonije pri vključevanju v EU in Nato. Slednjo je od evropskih integracij ter dokončanja demokratične tranzicije vse od razglasitve njene samostojnosti leta 1991 ločeval nerešen spor o imenu z Grčijo. Zaradi imena Republika Makedonija, ki si ga je država nadela ob osamosvojitvi, je bila npr. v OZN sprejeta pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, medtem ko je bil proces vstopanja v druge integracije, katerih članica je tudi Grčija, v preteklosti večkrat blokiran. In to navkljub temu, da je Republika Makedonija leta 2012 celo dobila tožbo pred Meddržavnim sodiščem proti Grčiji zaradi grške blokade vstopa v Nato leta 2008 v nasprotju z začasnim sporazumom iz leta 1995.

17. junija 2018 sta makedonski in grški zunanji minister podpisala sporazum, ki spor o imenu rešuje s preimenovanjem Republike Makedonije v Severna Makedonija. Rešitev so pozdravili visoki predstavniki OZN, EU in Nata ter številnih držav, vključno z Republiko Slovenijo, kot korak k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama ter pot k miru in stabilnosti na celotnem Zahodnem Balkanu. Hkrati so visoki predstavniki EU in Nato jasno nakazali, da uveljavitev sporazuma za Republiko Makedonijo pomeni okoliščino za odločen napredek v približevanju tema organizacijama.

Tudi v primeru reševanja mednarodnih sporov po mirni poti velja, da noben spor ni docela rešen, dokler niso izpeljani vsi koraki, ki so potrebni za uresničevanje dogovora. Zato bo Slovenija svojo odgovorno vlogo mentorice opravila šele takrat, ko bo Republika Makedonija dobila enakopravno mesto v ključnih evroatlantskih integracijah. Slednje pomeni, da je vztrajna in aktivna podpora Slovenije ključna tudi oz. še posebej v fazi uresničevanja doseženega sporazuma z Grčijo. V primeru Republike Makedonije pot do te faze vodi preko potrditve sporazuma na referendumu, ki bo potekal to nedeljo, 30. septembra.

Republiko Makedonijo in njene državljane so pred odločanjem, ki je do neke mere podobno zgodovinsko kot referendumska odločitev volivk in volivcev 8. septembra 1991 za samostojnost Republike Makedonije, prišli podpret predstavniki mednarodnih organizacij, vključno z visoko predstavnico EU Federico Mogherini in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensem Stoltenbergom, predsednika avstrijske in nemške vlade ter številni drugi.

Le nekaj dni pred referendumom, v torek, 25. septembra, se bo na delovnem obisku v Republiki Makedoniji mudil tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Čeprav po svoji naravi delovni, je ta obisk izkaz tradicionalnih prijateljskih odnosov med državama in pomembna podpora dosedanjim aktivnostim vlade ter uradnim stališčem Republike Slovenije v evropskih institucijah.

Republika Slovenija je bila namreč ena izmed prvih držav, ki so Republiko Makedonijo priznale pod njenim ustavnim imenom. Medtem ko je naša država kot prva odprla veleposlaništvo v Skopju, je Republika Makedonija svoje prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo odprla prav v Ljubljani. Od takrat sta državi razvili tesne vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Slovenija od leta 2004 bilateralno ter v okviru pobud, kakršna sta Brdo-Brijuni proces ter Berlinski proces, politično, strokovno in tehnično podpira Republiko Makedonijo pri njenem včlanjevanju v EU in Nato. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju je leta 2007 in 2008 − podobno kot pri procesu vstopanja Črne gore v Nato − opravljalo vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata za Republiko Makedonijo. Republika Makedonija ima v Republiki Sloveniji vseskozi trdo podporo tudi v okviru EU, saj si slovenski predstavniki v Evropskem svetu, Svetu EU in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu aktivno prizadevajo za to, da bi Republiki Makedoniji bil omogočen čimprejšnji začetek pogajanj o članstvu v EU.

V zvezi z uresničevanjem sprejetega dogovora z Grčijo je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije 6. julija 2018 že pozdravilo ponovno ratifikacijo sporazuma med Grčijo in Republiko Makedonijo. 10. julija 2018 se je za širitev EU na Zahodni Balkan ob napredku v izgradnji zaupanja, kakršnega predstavlja doseženi dogovor o imenu med Grčijo in Republiko Makedonijo, na vrhu berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu zavzel tudi nekdanji predsednik slovenske vlade dr. Miroslav Cerar. Skladno s splošno usmerjevalno vlogo, ki je določena z Ustavo in Zakonom o zunanji politiki, lahko pričakujemo, da bo tudi Državni zbor v tem mandatu imel še priložnosti za izražanje javno-diplomatske podpore Republiki Makedoniji pod novim imenom.

Zato je tudi obisk predsednika DZ Dejana Židana, ki se bo v Skopju sestal z najvišjimi predstavniki makedonskih oblasti, prispevek k skladni, verodostojni in celostni zunanji politiki, h kateri smo se zavezali z deklaracijo in strategijo zunanje politike. Spričo pomembnih korakov za prihodnost Republike Makedonije ter evropske perspektive in miru v celotni regiji pa udejanja parafrazirano Einsteinovo krilatico, da so mentorji glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.

Dr. Milan Brglez,

poslanec SD in podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru RS

Poslanci SD obiskali piransko občino

Poslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.

V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.

Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.

Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.

Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.

V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.

Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.

Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.

Nemec: Odločitev Evropske komisije glede arbitraže postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost

“Odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, ki potrjuje večino slovenskih stališč glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost,” je ocenil predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec.

“Razkritje nemškega časnika Spiegel, ki je objavil mnenje pravne službe, je odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja,” je povedal poslanec SD Nemec. “To, da komisija ne bi upoštevala mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko,” je povedal Nemec v izjavi novinarjem v DZ.

Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal poslanec SD. Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.

Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.

“Smo v pomembnem obdobju, ko bomo odločali o prihodnosti Evrope in jasno je treba pokazati, kakšne Evrope si ne želimo. Želimo si Evropo, ki bo spoštovala vladavino prava, kar je njen temelj,” je poudaril Nemec s pogledom na evropske volitve maja 2019.

Nemški Spiegel je konec preteklega tedna poročal, da je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti. Juncker naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja, nasvet lastne pravne službe ignoriral.

Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je Cerarjeva vlada sklenila, da gre v tožbo sama.

Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Poslanec dr. Milan Brglez se pridružuje Poslanski skupini SD

Nekdanji predsednik DZ in poslanec dr. Milan Brglez je obvestil pristojne v DZ, da zapušča Poslansko skupino SMC in bo vstopil v Poslansko skupino Socialnih demokratov v Državnem zboru. “To je plod tehtnega razmisleka in spoznanja, da lahko skupaj naredimo več dobrega za državo in državljane, da delimo številne vrednote in stališča socialdemokracije,” je v izjavi v DZ dejal Brglez. “Jaz imam to socialno občutljivost in želim na tem področju narediti več, skupaj lahko naredimo več,” je Brglez medijem pojasnil svojo odločitev, da se pridruži Poslanski skupini SD.

“Gre za spoznanje, da lahko skupaj naredimo več za vrednote socialne demokracije na Slovenskem in posledično več za ljudi,” je o bodočem sodelovanju z Milanom Brglezom povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.  Ob tem je poudaril, da smo imeli v prejšnjem mandatu, ko je bil Brglez predsednik DZ, velikokrat ista stališča, vrednote in načela.

“Ta prestop je predvsem vsebinski in ima bistveno manj političnega predznaka. Tu ni nobene teorije zarote, gre za to, da bomo z Brglezom dobili izvrstnega poslanca, strokovnjaka in človeka, ki lahko veliko naredi za socialno demokracijo, državo in deli naša stališča,” je dejal Han.

Več podrobnosti Han ob prestopu ni razkril, zaenkrat tudi še ni jasno, katere naloge bo novi poslanec SD Brglez prevzel v okviru Poslanske skupine SD.

Dejan Židan prevzel vodenje Državnega zbora Republike Slovenije

Poslanke in poslanci so za novega predsednika Državnega zbora izvolili predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana. Njegovo kandidaturo za predsednika DZ so vložili poslanci strank prihodnje levosredinske koalicije iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice.

Kot so v predlogu Židanove kandidature zapisali predlagatelji, novega predsednika DZ poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost.

Židan se je po izvolitvi najprej zahvalil za stališča poslanskih skupin, tako za tista v podporo, kot tudi tista, ki so bila kritična. “Menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem. Da naglas povemo stališča oz. mnenja, čeprav bodo ta tudi kritična,” je dejal novi predsednik DZ.

Po Židanovih besedah namreč kritika v DZ ne sme biti nič slabega. “Ravno zaradi kritik in drugačnih stališč drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve,” je prepričan Židan.

Kot prvi med enakimi je poslance prosil, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. “Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Le tako bodo naše besede dosegle sogovornikovo uho, le tako bodo tudi kritike dosegle svoj namen in le tako bomo upravičili nalogo, zaradi katere smo tukaj,” je poudaril Židan.

Želi si, da delo v dvorani ne bi bilo predvsem lov za medijsko pozornost, za to, kdo bo imel bolj senzacionalen nastop, ker gre to, kot je opozoril, ponavadi z roko v roki z žaljenjem in nespoštljivo komunikacijo. Danes po njegovih besedah ni čas za ponavljanje, kje so problemi v slovenski družbi, saj se jih vsi zavedamo. Prepričan je, da je čas, “da preidemo k rešitvam”.

Socialni demokrati s podporo Marjanu Šarcu za mandatarja želimo, da Slovenija čim prej dobi novo vlado

Državni zbor je na izredni seji, v petek, 17. avgusta, začel postopek izvolitve kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca. Kandidaturo za mandatarja so s podpisi poslancev vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja poslancev SD Matjaž Han je v stališču Poslanske skupine SD povedal, da smo se Socialni demokrati za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. “Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje,” je poudaril Han.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred začetkom seje v izjavi za medije dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko ta čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. “Ta vlada bo prijetno presenetila, saj v tej koaliciji verjamemo, da bomo trdo delali prihodnja štiri leta. Ne bo ne prva in morda tudi ne zadnja manjšinska vlada,” je dejal predsednik SD. Židanu, ki so ga bodoči koalicijski partnerji predlagali za novega predsednika DZ, ni pomembno, kdaj bo na to mesto izvoljen. “Želim pa si, da ne bi bilo teh ostrih tonov, ki so nastali med novo koalicijo in NSi,” je še dejal. Na vprašanje, ali ima zagotovljene glasove za izvolitev, je Židan odvrnil, da so podpisali koalicijski protokol, ki tako predsedniku vlade in predsedniku DZ zagotavlja 52 glasov. “Tudi politiki moramo verjeti na dano in zapisano besedo,” je ob tem dodal predsednik SD.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Han, si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:

“Spoštovani,

3. junija 2018 smo se državljanke in državljani Slovenije tretjič zapored odpravili na predčasne volitve v Državni zbor. Klub temu pa lahko ugotovimo, da je mandat odhajajoče vlade trajal praktično vsa štiri leta ter da je pomembno doprinesel k umiritvi političnih in gospodarskih razmer ter zagotovil potrebno politično stabilnost za razvoj naše države. Volitve 3. junija so nam prinesle močno razdeljen Državni zbor RS. Toliko strank, devet, ni bilo v Državnem zboru RS še nikoli. Posledica tega je velika razdrobljenost političnih skupin. Zato smo morale in moramo še naprej vse stranke vložiti toliko večji napor pri sestavljanju vlade.

Kljub tej razdrobljenosti pa nam podrobnejši pogled na rezultat volitev kaže tudi, da so ljudje so na volitvah večino glasov namenili političnim strankam levosredinske, leve in sredinske politične opredelitve. In te stranke bomo danes podprle imenovanje Marjana Šarca za Predsednika Vlade Republike Slovenije. Gospod Šarec je kot uspešen župan uspel prepričati drugo največje število ljudi na volitvah. In da ne bo kakšne pomote: to, da drugouvrščeni na volitvah sestavi vlado ni nič novega v Sloveniji, pa tudi sicer v EU najdemo številne takšne primere.

Socialni demokrati smo se za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje.

Z imenovanjem gospoda Šarca in nato celotne ministrske ekipe bomo postavili temelj za uresničitev koalicijskega sporazuma, ki med drugim določa, da bomo: skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo.

Sporazum tudi določa, da bomo namenili več sredstev za raziskave in razvoj ter ustrezno uredili povezovanje znanosti in gospodarstva in prenovili nacionalni raziskovalni sistem ter s tem tudi postavili potrebne temelje za razvoj naše države.

Prinaša pa današnje imenovanje gospoda Šarca in nato imenovanje ministrske ekipe, ki bo sledilo, neko novost v slovenski politični prostor: vlada gospoda Šarca bo imenovana z glasovi na podlagi ločenega sporazuma o sodelovanju med levo-sredinskimi vladnimi strankami in zunanjo stranko Levica. Dobili bomo torej tako imenovano manjšinsko vlado, ki pa tudi ni nič dramatičnega ali hudo drugačnega kot lahko vidimo drugje v Evropski uniji, saj je skoraj ena tretjina vlad v EU takšne narave, pri čemer velja povedati še, da med njimi najdemo številne uspešne države.

Seveda pa bo ta novost na Slovenskem od vseh, ki stopamo na to pot, zahtevala novo, višjo stopnjo politične kulture. Zavedati se moramo, da smo na nek način vsi hkrati nadomestljivi, tako ali drugače, vendar moramo zaradi potrebe in koristi države narediti vse v naši moči, da zagotovimo politično stabilnost in ustrezen razvoj naše države.

Socialni demokrati bomo glede na zaupanje volivk in volivcev na preteklih volitvah prevzeli svoj del odgovornosti za oblikovanje naslednje slovenske vlade, saj smo samozavestni in si upamo prevzeti odgovornost tudi takrat ko je težko, ne samo ko je lahko. Naredili bomo vse v naši moči, da Slovenija postane bolj socialna, bolj napredna in bolj solidarna ter gospodarsko uspešna država.

Verjamemo, da bo naše današnje glasovanje v podporo gospodu Šarcu prvi korak na tej poti.

Srečno Slovenija.”

 

Odziv glavnega tajnika SD Dejana Levaniča na odločitev Levice o predlogu sodelovanja z manjšinsko vlado

Socialni demokrati obžalujemo, da se je Levica odločila za podporo manjšinski vladi. S tem je bila namreč zamujena priložnost, da se naredi nekaj dobrega za ljudi. ”Pogajanja z Levico Socialni demokrati ocenjujemo za konstruktivna, saj se je doseglo veliko kompromisov in skupaj bi lahko naredili odločen premik v smeri, ki smo si jo preko usklajevanj tudi zastavili,” je uvodoma pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič pred današnjim srečanjem peterice strank ter Levice.

”Žal pa se je Levica odločila za njej lažjo pot, pot brez potrebne odgovornosti, ki jo s seboj nosi vlada, ko je veliko lažje le opozarjati na probleme iz opozicije, kot tvorno sodelovati in nositi odgovornost v sprejemanju, ne samo všečnih odločitev, v koaliciji,”

je poudaril Levanič ter dodal, da vsi nadaljnji koraki terjajo tehten premislek, saj se je žal s to odločitvijo Levice ponovno odprla možnost predčasnih volitev. Za slednje Socialni demokrati, v odgovornosti do ljudi, ki pričakujejo, da se vlada sestavi, menimo, da niso dobra rešitev.

”Je pa dejstvo, da je delo manjšinske vlade v določeni meri hendikipirano, saj je precej podvrženo nezmožnosti predvidevanja glede ravnanj tistih, katerih podpora je zagotovljena le pri določenih, njim všečnih, projektih,” je o možnosti delovanja manjšinske vlade ocenil glavni tajnik SD Dejan Levanič ter dodal, da se mora v tej luči pretehtati možnosti uresničevanja programskih izhodišč, ki smo jih zastavili peterica strank pod vodstvom Marjana Šarca. ”Seveda pa bo realnost manjšinske vlade precej odvisna tudi od sporazuma, ki ga bo takšna vlada imela z opozicijsko stranko – v tem primeru Levico,” je zaključil Levanič.