SD na obisku v Mariboru

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

Matjaž Han o priznanju države Palestine

Han: Socialni demokrati odločno za priznanje neodvisne in samostojne države Palestine

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na skupni novinarski konferenci strank SD, ZL in ZaAB napovedal podporo Socialnih demokratov aktu, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Ob tem je izpostavil, da ne gre za dejanje politične ekskluzivnosti ali naj to stori Vlada, ki je že pred meseci napovedala ukrepanje glede tega vprašanja, ali Državni zbor, opozicija. Po besedah Hana gre za človeško dejanje, dejanje dostojanstva.

Spomnil je, da so se že ob pričetku širše razprave o priznanju Palestine najvišji organi Socialnih demokratov ter poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon odločno zavzeli za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kot pomemben korak za sožitje vseh narodov na Bližnjem vzhodu.

Ob predstavitvi pobude je bil prisoten tudi palestinski veleposlanik Salah Abdelšafi, ki se je zahvalil poslancem, da so se odločili vložiti akt o priznanju Palestine v zakonodajni postopek. “Ne gre le za simbolično dejanje, gre za dejanje, ki bo mirovni proces potisnil naprej,” je dejal.

Abdelšafi, ki Slovenijo diplomatsko pokriva iz Dunaja, je še dodal, da je nedavno kot prvi nerezidenčni veleposlanik Palestine predal predsedniku Borutu Pahorju poverilna pisma. Kot je dodal, je to dejanje, ki ga opravijo predstavniki suverenih držav, zato meni, da je logično, da Slovenija samostojno prizna Palestino. Obenem je napovedal, da bo Palestina takrat, ko jo bo Slovenija priznala, odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Matjaž Han - izjava za medije

Han: V SD pričakujemo pojasnila ministrstva za finance glede prevzema delnic Save s strani DUTB

Socialni demokrati smo zgroženi nad zaplembo delnic Save in s tem tretjine slovenskih hotelskih kapacitet, ki si jih je prilastila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S prevzemom upravljanja 41 hotelov je DUTB takorekoč povozil vladno strategijo upravljanja z državnim premoženjem, kar je za Socialne demokrate povsem nedopustno.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v današnji izjavi novinarjem napovedal, da bodo na četrtkovem vrhu koalicije od pristojnih ministrstev zahtevali pojasnila, zakaj je do prevzema upravljanja hotelov s strani DUTB prišlo, če ne Kad ne Slovenski državni holding (SDH), ki je solastnik teh hotelov, o takšni nameri nista bila obveščena. Ob tem je spomnil, da so ministri v predlog strategije upravljanja državnih naložb, ki pa je še v parlamentarni obravnavi, zapisali, da je turizem v Sloveniji pomembna panoga in da je družba Sava uvrščena med pomembna podjetja, celo s pogojem razpršenega lastništva. To po njegovem mnenju ne gre skupaj, prav tako tudi čas za spremembo lastnika ni najbolj primeren, saj smo tik pred turistično sezono.

Po njegovih besedah je zanimivo tudi, da je predsednik vlade za to izvedel iz medijev. “Vlada. ki mora o nekaterih stvareh odločati, mora vedeti, za kaj gre, ne pa da so ključni ljudje seznanjeni iz medijev,” je bil oster Han. “Vendarle gre za 41 hotelov in za več kot 4.000 zaposlenih oseb, za podjetje z rednimi izplačili plač, prispevkov in pozitivnim poslovanjem,” je povedal Han ter dodal, da podjetje tudi redno odplačuje najeta posojila, zato je poteza DUTB zelo nenavadna in obenem se zgodi v času sprejemanja strategije s klasifikacijo. Han je še spomnil, da predlog strategije turizem uvršča kot paradno disciplino.

Matjaž Nemec o strategiji

Matjaž Nemec: “Strategija za upravljanje kapitalskih naložb države na vprašanja lastniških deležev lokalnih skupnosti v podjetju HIT ne odgovarja.”

Iz predloga Strategije za upravljanje kapitalskih naložb države je moč razbrati, da je igralništvo za državo suha veja, ki jo je treba odžagati (prodati). Ne moremo si drugače razlagati sprememb v klasifikaciji podjetij v okviru strategije, ko je bilo novogoriško podjetje Hit d.d. sprva predvideno kot strateško, kasneje pomembno, sedaj – v zadnjem predlogu – pa se podjetje umešča v kategorijo portfeljskih naložb, torej podjetij, katerih delež naj država v celoti proda.

Slovensko igralništvo, ki je še pred leti imelo status dejavnosti, ob kateri bi zaradi nezmožnosti, nemoči ali pomanjkanja politične volje na odgovornost klicali najvišje politične funkcionarje, pa je s to strategijo dokončno dobilo status odpisanega.

Trenutno dostopne informacije nas ne morejo navdati z optimizmom, da bo vlada z novim zakonom o igralništvu dokončno okvirila vse razvojne poti, po katerih naj v prihodnje hodi slovensko igralništvo. Prav tako v zraku ostaja vprašanje, povezano z lastniškim deležem lokalnih skupnosti v podjetju Hit d.d., s tem pa tudi vprašanje razvoja celotnega območja, posredno vezanega na delovanje podjetja.

Socialni demokrati smo prepričani, da Hit – zaradi njegove vloge, ki jo ima na širšem lokalnem področju ter nasploh zaradi potenciala dejavnosti – spada pod pomembna podjetja, v katerih naj država ohrani 25% +1 glas, še posebej, ko smo pred sprejemom novega zakona o igralništvu. Slednji bi moral dejavnost igralništva usmeriti na pot novih razvojnih priložnosti, ne pa zgolj krpati zakonske primanjkljaje preteklosti potem, ko bodo naša največja igralniška podjetja že na spisku za prodajo.

Socialni demokrati bomo tekom postopka sprejemanja strategije predlagali spremembo klasifikacije za podjetje Hit d.d., od vlade pa pričakujemo tehtne argumente, ki bi morebiti pričali o nasprotnem.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Bojana Muršič poslanka SD

Poslanka SD mag. Bojana Muršič izvoljena za novo podpredsednico Državnega zbora

Poslanska skupina SD je s podporo koalicijskih poslancev v začetku tedna za novo podpredsednico DZ predlagala poslanko mag. Bojano Muršič, saj je to funkcijo zapustila Andreja Katič, ki jo je DZ pred dnevi imenoval za ministrico za obrambo. Poslanke in poslanci so Muršičevo na petkovi izredni seji na tajnem glasovanju izvolili za novo podpredsednico DZ s 50 glasovi za in enim proti. Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han je ob vložitvi kandidature v DZ pojasnil, da je bila odločitev za kandidaturo Bojane Muršič v Poslanski skupini SD soglasna.

K odločitvi je PS SD vodilo več razlogov. Kot je izpostavil Han, je Muršičeva v zadnjem času zelo dobro vodila parlamentarni odbor za pravosodje, SD pa je imel ob izboru kandidatke pred očmi tudi žensko kvoto. “To bo dobro nadaljevanje podpredsedniškega dela Andreje Katič,” je pojasnil vodja poslanske skupine Han. Kljub relativno kratkemu poslanskemu stažu je Muršičeva dokazala, da ima izkušnje in osebnostne lastnosti za opravljanje te funkcije. Med njenimi lastnostmi je izpostavil strpnost, korektnost in delavnost, zaradi česar bo dobro sodelovala pri vodenju DZ.

V kratki poslanski razpravi pred glasovanjem je bilo o Muršičevi slišati veliko pohvalnih besed, predvsem iz vrst koalicijskih poslancev, poslanci pa so zadovoljni tudi zato, ker bo podpredsedniško funkcijo opravljala ženska. Bojana Muršič, rojena leta 1971, je leta 2004 diplomirala na ljubljanski fakulteti za upravo, leta 2013 pa magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije. Lani je bila na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v Rušah, pred tem pa je opravljala delo direktorice občinske uprave občine Ruše, med letoma 2007 in 2010 pa je bila direktorica občinske uprave v občini Oplotnica. V DZ je bila predsednica odbora za pravosodje.

Matjaž Han z mediji po posvetu pri PRS

Han: “Prijavljeni kandidati za novega viceguvernerja zaenkrat pri SD nimajo podpore.”

Predsednik republike Borut Pahor se ta teden posvetuje z vodji poslanskih skupin glede kandidatov za viceguvernerja Banke Slovenije. Poslanska skupina SD je zadržana do kandidatov za mesto viceguvernerja, ki so se prijavili na poziv predsednika republike Boruta Pahorja, je po posvetovanju povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. Z njimi se bodo še pogovorili, je pa Han že povedal, da Janez Fabijan pri njih podpore zaenkrat nima. “Nekateri so že opravljali to funkcijo, a se po našem mnenju niso izkazali,” je o kandidatih dejal Han.

Kandidate bodo vseeno povabili na razgovor, jih povprašali o minulem delu in viziji ter se nato odločili. “Zaenkrat pa podpore vsaj tisti, ki je favorit, gospoda Fabijan, nima,” je povedal Han. Trenutnemu viceguvernerju in namestniku guvernerja Janezu Fabijanu šestletni mandat poteče 10. septembra. Na Pahorjev poziv za kandidature za viceguvernersko mesto so prispela tri imena, in sicer so se prijavili Fabijan, Tomaž Klemenc in Primož Simončič. Predsednik lahko predlaga tudi svojega kandidata. Predlog za imenovanje bo v DZ poslal do 10. junija.

Poslanska skupina SD

V SD ne podpiramo predloga zakona NSi o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Socialni demokrati predloga zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak, ne bomo podprli. Prepričani smo, da veljavni Zakon o vojnih grobiščih na sistemski ravni povsem ustrezno in dostojno ureja vsa temeljna vprašanja, ki jih predlagatelji izpostavljajo kot predmet ureditve tega zakona. Socialni demokrati tudi ne sprejemamo teze in pogostih namigovanj, da se veljavni Zakon o vojnih grobiščih ne izvaja ter da se zlasti na področju prikritih vojnih grobišč v vsem času od uveljavitve zakona ni storilo praktično ničesar, kar je daleč od resnice.

Če želimo objektivno in verodostojno spregovoriti o tem predlogu zakona, ki je danes pred nami, je zato nujno, da nekoliko osvetlimo dogajanja preteklih mandatov pri obravnavi in sprejemanju tako imenovanih vojnih zakonov, kamor zagotovo sodi tudi ta zakonski predlog. Za tematiko vojnih zakonov velja, da urejajo različna vprašanja polpretekle zgodovine, ki zadevajo čas 2. svetovne vojne in čas po koncu le-te. Hočemo ali ne, ostaja dejstvo, da so vedno znova v ospredju zlasti tista vprašanja, ki jih tudi po 70 letih dojemamo na različen način ter gojimo do njih različna čustva, saj jih različno sprejemamo in vrednotimo. In od tu nas žal loči le še korak h temu, kar pogosto označujemo kot ideološki boj in nove delitve med ljudmi, česar, verjamem, si nihče med nami ne želi.

To Socialni demokrati poudarjamo zato, ker iz izkušenj preteklih mandatov Državnega zbora vemo, da se je praviloma k razpravi o odprtih vprašanjih polpretekle zgodovine pristopalo drugače, kot smo priča danes. Šlo je za koordinirane razgovore s predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, na katerih se je skušalo doseči čim širše soglasje o marsikaterih občutljivih vprašanjih, kar bi tlakovalo pot k skupnim ciljem, ki jih razumemo kot medsebojno spoštovanje, pomiritev, pieteten odnos do umrlih in spravo. Socialni demokrati smo razumeli tedaj enako kot razumemo danes, da ta vprašanja ne morejo in ne smejo biti v polju političnega prestiža in dominacije ene stranke ali poslanske skupine, če smo resnično dobroverni in si želimo tovrstna vprašanja rešiti na način, ki za seboj ne bo nikomur puščal grenkega priokusa ter bo slehernemu razblinil vsak najmanjši dvom glede pravilnosti in pravičnosti skupnih odločitev.

Ko je pred približno 10 leti pristojni minister Drobnič iz politične stranke, iz katere danes prihajajo predlagatelji zakona, pripravil osnutke vojnih zakonov, je med tedanjimi političnimi strankami prevladalo zavedanje o tem, da ni vseeno, na kakšen način se lotiti reševanja tovrstnih vprašanj. Socialni demokrati smo pri tem vedno tvorno sodelovali. V pogovore in usklajevanja zakonskih rešitev je bilo vloženega precej časa in truda, pa kljub temu pa v mandatu 2004 – 2008 vojni zakoni niso dosegli zadostne uskladitve in se zakonodajni postopek o vojnih zakonih ni nadaljeval. Nadaljeval pa se je trud in iskanje rešitev o teh zakonih v mandatu, ko smo vladno koalicijo vodili Socialni demokrati in v letu 2009 je bila sprejeta zelo pomembna novela Zakona o vojnih grobiščih, ki jo je kot rečeno v osnovnih rešitvah pripravil že minister Drobnič. Zakon je bil usklajen v najširšem možnem političnem krogu, saj so jo poleg 4 levosredinskih vladnih strank podprli tudi v tedaj opozicijski Slovenski ljudski stranki. Po našem prepričanju je novela Zakona o vojnih grobiščih prinesla pomembne rešitve, ki jih bodisi danes še ne znamo, bodisi jih nočemo korektno ovrednotiti, in sicer je novela:

– predvidela, da se v Ljubljani postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem s posvetilnim napisom Otona Župančiča »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt«,
– predvidela je, da se za posmrtne ostanke oseb, ki ne bodo imele samostojnega grobišča ali groba, postavi na območju spominskega parka Teharje osrednja kostnica,
– predvidela je tudi različna besedila posvetilne narave na grobiščih, pri čemer se je na grobišča civilnih žrtev vojne in po vojni usmrčenih oseb napisalo »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija«,
– predvidela je, da se svojcem omogoči prenos posmrtnih ostankov v drug grob na istem ali drugem pokopališču,
– predvidela je natančnejša določila o evidentiranju vojnih grobišč,
– precizirala je pravno podlago za varstvo vojnih grobišč Republike Slovenije v tujini, ki so urejena v meddržavnih sporazumih oziroma dogovorih.

Danes zato ni možno in ni pošteno govoriti o tem, da na področju urejanja in odkrivanja prikritih vojnih grobišč ni bilo ničesar storjenega. Vlada je v svojem mnenju zelo jasno zapisala, katere aktivnosti, ki zadevajo prikrita vojna grobišča, je v preteklem času že izpeljala. Tako je bilo izvedenih 600 evidentiranj prikritih vojnih grobišč, 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov. V preteklih letih je vlada uredila prikrita vojna grobišča na območju Kočevskega roga, opravil se je iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgrajen je bil spominski park Teharje, zgrajena kostnica v Mariboru in Škofji Loki. Ob tem potekajo še druge aktivnosti urejanja na različnih lokacijah vojnih grobišč ter aktivnosti za postavitev Spomenika vsem žrtvam vojn v Ljubljani. In ne nazadnje tečejo tudi aktivnosti za vzpostavitev nove informacijske baze za vodenje Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč. Res je, da je obseg aktivnosti na tem področju prvenstveno odvisen od zmožnosti financiranja oziroma od vsakoletne vsote proračunskih sredstev, namenjenih urejanju vojnih grobišč, še posebej v času javnofinančnih varčevanj na vseh področjih. Najbrž tudi ni mogoče zanikati, da bi se v preteklih letih lahko na tem področju storilo še kaj več. Pa vendar, to dejstvo ne daje nikomur pravice zavajati s trditvami, da država na tem področju ničesar ni postorila.

Kot rečeno Socialni demokrati ne delimo mnenja, da je potrebno za učinkovitejše in boljše urejanje prikritih vojnih grobišč sprejeti poseben zakon. Tudi predlagatelji sami v uvodu zakonskega predloga navajajo, da to področje ureja Zakon o vojnih grobiščih, ki se po njihovem izvaja prepočasi. Pri čemer poudarijo, da je izvajanje zakona v veliki meri odvisno od politične volje vsakokratne vlade za reševanje tega področja, tudi z zagotavljanjem sredstev za ta namen. Torej predlagatelji sami ugotavljajo, da ob veljavni zakonodaji po njihovem mnenju ni toliko težava v sami pravni ureditvi, kot je po njihovem težava v pomanjkanju politične volje in proračunskega denarja. Zakaj torej poseben zakon? Predlagatelji nadalje sicer navajajo, da se pri prikritih grobiščih zatika pri vpisovanju tovrstnih grobišč v register, vendar to ne more biti tehten razlog za poseben zakon. Socialni demokrati na to vprašanje do danes nismo dobili prepričljivega odgovora, zato ne vidimo nobenega resnega argumenta, zakaj bi se za točno določeno vrsto vojnih grobišč sprejel poseben, specialen zakon, poln takšnih določil, ki po svoji naravi sodijo v podzakonski predpis in nikakor ne v zakon. Prepričani smo, da bi s sprejetjem takega zakona na to pravno področje vnesli preveč pravne zmede, ob tem pa bi eno kategorijo grobišč brez tehtnih vsebinskih razlogov izvzeli iz sistemske ureditve, kot jo danes poznamo v Zakonu o vojnih grobiščih.

Socialni demokrati smo se o tem predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pogovarjali tudi s predstavniki Zveze združenj borcev NOB, ki so v preteklosti vedno tvorno sodelovali pri iskanju skupnih rešitev, kadar so bili na dnevnem redu tako imenovani vojni zakoni. Na tej točki z njimi delimo mnenje, da ta zakon po svoji vsebini ni primeren, niti potreben, saj imamo to področje dokaj dobro urejeno v Zakonu o vojnih grobiščih. Prav tako pa delimo mnenje, da bi se na tem področju moralo kaj izboljšati zlasti pri učinkovitejšem izvajanju veljavnega zakona.

Socialni demokrati ne nasprotujemo dostojnemu pokopu in pomiritvi, vendar tega ne gre povezovati z vprašanjem, ali ta predlog zakona podpiramo ali ne. Naš zadržek izhaja iz prepričanja, da glede novelacije obstoječega zakona, ni bila opravljena širša razprava vseh deležnikov in tako dejansko nimamo stališč vseh zainteresiranih strani, nimamo pa niti prepričljivih vsebinskih pojasnil predlagatelja, kaj zavira ali ovira izvajanje zakona, če govorimo le o njegovi vsebini in če pustimo ob strani zmožnosti države pri zagotavljanju višjih proračunskih sredstev.

Socialni demokrati bomo zato na podlagi vsega navedenega glasovali proti sklepu, da je predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev primeren za nadaljnjo obravnavo.

Jan Škoberne - prihod v DZ

Jan Škoberne nadomestil Andrejo Katič v poslanski skupini SD

Namesto poslanke Andreje Katič, ki je minuli teden nastopila funkcijo ministrice za obrambo, je med poslance Socialnih demokratov sedel Jan Škoberne. Parlamentarna mandatno-volilna komisije se je namreč na nujni seji seznanila s sklepom Državne volilne komisije, da ima Škoberne na podlagi predčasnih volitev iz julija lani pravico opravljati funkcijo poslanca v času, ko bo Katičeva obrambna ministrica. Leta 1987 v Slovenj Gradcu rojeni Jan Škoberne je predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov z več kot desetletnim stažem v mladinskem sektorju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Velenju, leta 2010 pa je diplomiral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in sicer na programu Evropske študije – družboslovni vidiki.

Na FDV Škoberne trenutno zaključuje podiplomski študij na programu Diplomacija. V času dela v mladinskem sektorju je Škoberne opravljal naloge predsednika Dijaške organizacije Slovenije, predsednika Kluba evropskih študentov  ter podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije. Po opravljenem dodiplomskem študiju se je preizkusil tudi kot samostojni podjetnik, nato v prejšnji vladi kot svetovalec ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, odgovoren za horizontalno usklajevanje mladinskih politik, pred nastopom mandata poslanca, pa v vlogi svetovalca župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, odgovoren za mednarodno sodelovanje. Želimo mu uspešno delo v Poslanski skupini SD.

Matjaž Han o priporočili EU komisije

Han: “Za SD priporočila EU komisije pričakovana, v njih vidimo priložnost za razpravo o redefiniciji minimalne plače.”

“Socialne demokrate priporočila Evropske komisije za proračunsko in reformno ukrepanje niso presenetila, saj se zdi, da se že nekaj let v večji meri ponavljajo, vendar pa je stranko pozitivno presenetila osvežitev priporočil glede minimalne plače, kar vidimo kot dobro popotnico za razpravo o redefiniciji minimalne plače, ki tudi v širši mednarodni javnosti končno postaja kategorija in ji moramo nameniti vso svojo pozornost,” je povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“V SD hkrati pričakujemo, da se v čim krajšem času doseže prepotreben dogovor o redefiniciji minimalne plače na način, da bodo iz te izvzeti določeni dodatki,” je dodal Han. Izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače predlagajo sindikati, ki so v četrtek v DZ prinesli pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači. “Socialni demokrati ta predlog sindikatov podpiramo,” je povedal Han.

Evropska komisija je v priporočilih za ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu izpostavila izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država. Sporočilo Sloveniji je, da je v minulih letih na več ključnih področjih dosegla pomemben napredek, a da mora nadaljevati prizadevanja. Glede minimalne plače komisija Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, in sicer z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

Matjaž Nemec proti referendumu o ZZZDR

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.