Poslanec Škoberne z delegacijo DZ na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

Jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki je potekalo med 28. septembrom in 2. oktobrom v francoskem Strasbourgu, je minilo v znamenju humanitarnega in političnega odziv na migracijsko ter begunsko krizo v Evropi, pogovorih o izzivih za države tranzita, nujnosti ureditve ustreznega evropskega azilnega sistema ter debate o javnem zdravju in interesih farmacevtske industrije. Delegacija Državnega zbora, v kateri je tokrat sodeloval tudi poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, se je posvetila predvsem begunski krizi v Evropi in njenim posledicam.

Parlamentarci so na zasedanju razpravljali še o verski svobodi, sobivanju v demokratični družbi, uresničevanju razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejavnostih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slednje razprave se je udeležil tudi generalni sekretar OECD Angel Gurria. PS SE so nagovorili tudi luksemburški veliki vojvoda Henri, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvidzić, srbski premier Aleksandar Vučić in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Zunanji minister BiH Igor Črnadak je nagovoril PS SE kot predsedujoči Odboru ministrov SE, na vprašanja parlamentarcev pa je odgovarjal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Na zasedanju so podelili tudi nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Letos je nagrado prejela dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije Ljudmila Aleksejeva. Ob izročitvi nagrade je predsednica PS SE Anne Brasseur v obrazložitvi poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Poudarila je še, da sedaj 88-letna Aleksejeva vodi moskovski Helsinški odbor, ki se kot svobodomiselna nevladna organizacija pogosto srečuje s sovražnim okoljem, kljub temu pa nadaljuje z bojem proti kršitvam človekovih pravic in pomaga žrtvam.

Aleksejeva se je v mladosti odpovedala obetavni akademski karieri, da se je v takratni Sovjetski zvezi pridružila disidentskemu gibanju ter postala ena od ustanoviteljic moskovskega Helsinškega odbora. Leta 1977 je bila prisiljena emigrirati v ZDA, v Rusijo pa se je vrnila leta 1989, kjer je nadaljevala boj za zaščito in promocijo vladavine prava. Postala je predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada in kasneje članica komisije ruskega predsednika za človekove pravice. Druga dva nominiranca – nevladna organizacije Ženske za afganistanske ženske in nevladna balkanska organizacija Pobuda mladih za človekove pravice – sta na slovesnosti prejela diplomo.

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

SD - FB Minimalna plača 1 504x504px

Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.

SD - FB Minimalna plača 2 504x504px

Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.

SD - FB Minimalna plača 3 504x504px

V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 4 504x504px

Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 5 504x504px

Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.

SD - FB Minimalna plača 6 504x504px

Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.

PS SD: Slovenija ne sme postati tržnica multinacionalk z bogato ponudbo prehrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme

Socialni demokrati zato pozdravljamo napore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana za sprejem zakona o omejevanju in prepovedi gensko spremenjenih rastlin (GSO). V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je v Sloveniji ključnega pomena, če bo država uspešna pri ozaveščanju ljudi, potrošnikov, da je varneje kupovati lokalno pridelano hrano, v kateri ni prisotnosti GSO. Domačim pridelovalcem hrane, ekološkim kmetovalcem bo ob tem potrebno pomagati z različnimi mehanizmi spodbud, da bodo lahko kolikor toliko konkurenčni sicer cenovno ugodnejši, pa zdravju zelo vprašljivi kvaliteti prehranskih izdelkov iz tujine, ki vsebujejo tudi gensko spremenjene organizme. Pomembno bi bilo, da Slovenija tudi znotraj Evropske unije zagovarja politiko doslednega označevanja vseh vrst živil, kjer bo za običajnega potrošnika povsem jasno in nedvoumno, ali je bilo neko živilo v pridelavi ali kasneje predelavi deležno gensko spremenjenih organizmov ali ne.

Slovenska politika ter vsi poslanci in poslanke Državnega zbora imajo možnost odločno povedati, da se v Sloveniji kapitalski dobički velikih multinacionalk ne bodo kovali na krožnikih naših državljank in državljanov, v degradaciji našega okolja in v postavljanju slovenskega kmeta v nekonkurenčen položaj.  Kljub različnim političnim prepričanjem nas mora predlog opomniti, da je dobrobit ljudi naš prvi in edini interes, ki mu moramo kot odgovorni predstavniki ljudstva slediti.

Ne gre samo za zakonodajni proces, temveč tudi proaktivno dejanje, ki bo postavilo pomembno oviro vsem nadaljnjim poizkusom in malverzacijam agresivnim težnjam mnogih multinacionalk v prehranski branži. Te se bolj ali manj uspešno skrivajo za “dobronamernimi” pobudami in predlogi, pod masko katerih se skriva  skupni imenovalec – zaslužiti veliko, ne glede za ceno zdravja ljudi.

Socialni demokrati smo predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi predelave gensko spremenjenih rastlin – v pričakovanju širše politične podpore – soglasno in odločno podprli. Državni zbor je na glasovanju zakon o omejevanju in prepovedi GSO podprl s 64 glasovi za in nobenim proti.

Poslansko vprašanje Matjaža Nemca ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju v zvezi z obmejnimi objekti

Spoštovani minister za javno upravo Boris Koprivnikar!

Z vstopom v evropsko družino 2004 je Slovenija naredila velik korak. Korak na katerega smo bili in smo lahko še danes upravičeno ponosni. Dolgoletne priprave in ves trud, ki smo ga vložili v to, da smo bili na to zgodovinsko dejanje pripravljeni optimalno, se nam je obrestoval in Slovenija je bila tudi po vstopu v Evropsko unijo med evropskimi partnerji vse bolj prepoznana kot kredibilna članica, katera zmore preseči nadaljnje ovire za polno integracijo na vseh področjih.

V kolikor smo lahko ponosni na vsa dejanja na poti v polno integracijo, tudi glede vstopa v Shengensko območje, pa ne moremo s ponosom govoriti o načrtih in izvajanju vseh ukrepov, ki bi morali slediti po tem. Glede na to, da smo v letu 2015, torej osem let po vstopu v Schengen, bi bilo za pričakovati, da se bo država vsaj v obdobju petih let sposobna prilagoditi na delujoči režim, ne samo z varnostnega in organizacijskega vidika, temveč tudi z vidika rekonstrukcije in upravljanja z obmejnimi objekti.

Žal smo tudi sedaj priča nejasnostim in pomanjkanju celostnega načrta države, kaj storiti z mnogimi obmejnimi objekti ter nasploh ureditvijo prostora ob teh objektih. Krivično bi bilo reči, da država ni naredila nič, vsekakor pa premalo in prepočasi. Zaradi parcialnega reševanja problematike propadajočih objektov in površin okoli njih je – po poročanju dnevnega časnika iz junija letošnjega leta – od 81 obmejnih objektov v lasti države še 69 teh objektov, 7 pa jih je država brezplačno prenesla na občine, 5 pa prodala. Ne gre spregledati, da bo število teh objektov po vstopu Hrvaške v Schengen še dodatno naraslo za 49.

V vseh osmih letih mediji nemalokrat poročajo o zapletih glede obmejnih objektov, ko trči interes lokalnih skupnosti in zasebnih investitorjev ob neposluh in neaktivnost države, ki se oklepa lastništva, a s temi objekti ne zmore racionalno in gospodarno ravnati. Še več, objekti so nemalokrat prepuščeni zobu časa in s tem propadanju. Če Slovenci s pregovorno nevoščljivostjo opazujemo debel sosedov krompir, pa bi bil pogled preko državnih meja zelo dobrodošel za katerega izmed pristojnih, ko bi imeli na eni strani – žal  ne naši –  moč videti podjetniške, nemalokrat zelo inovativne ideje, kaj postoriti z obmejnimi objekti, na drugi, slovenski strani meje pa vidimo klavrno sliko obmejnih objektov. Odgovor ministrstva za javno upravo za dnevni časnik junija letos, da ima država ponekod še probleme glede lastništva zemljišč, ne more ostati edini izgovor za nemoč in neaktivnost ministrstva. Najbrž se te nevšečnosti ne dotikajo vseh objektov, za katere občine prosijo za prenos državnega lastništva na lokalne skupnosti, ki imajo načrte in vizijo.

Žalostna podoba nekaterih zapuščenih objektov in njihove okolice se tako klavrno nadaljuje. Prvi vtis obiskovalcev naše lepe dežele ob pogledu na razpadajoče objekte je tako bolj podoben sceni kakšnega nizkoproračunskega filma o zapuščenem območju bivše meje med blokoma hladne vojne kot o vtisu na prelepo deželo polno naravnih in kulturnih danosti. Vladna pomoč gospodarstvu, kot eni izmed gonilnih sil nadaljnjega razvoja Slovenije in ustvarjalca novih delovnih mest, pa ob tem ostane le še medla fraza, s katero se polni naveličana ušesa vseh tistih, ki so pripravljeni v te objekte vlagati svoj denar in čas.

Zato vas, spoštovani minister Koprivnikar, sprašujem naslednje:

Kdaj in kaj bo država naredila z 81 obmejnimi objekti na državnih mejah z Avstrijo, Madžarsko in Italijo, da ti ne bodo več prepuščeni pravnim razprtijam o lastništvu in negospodarnemu ravnanju države?

Ali obstaja kratkoročen načrt upravljanja s temi objekti s strani države in če ne, zakaj država lastništva teh objektov – kjer obstajata interes in načrt – ne prenese na lokalne skupnosti?

Ali so ti objekti in zemljišča na dražbi in ali ob tem obstaja strategija komu, pod kakšnimi pogoji ter za kakšno ceno jih prodati, kajti navsezadnje gre za objekte, ki bi morali meti poseben status zaradi svoje lege?

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Poslanec Škoberne: Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine

Poslanci Državnega zbora, ki so člani slovenske delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Jan Škoberne, Ksenija Korenjak Kramar in Matjaž Hanžek so na skupni novinarski konferenci predstavili Resolucijo Sveta Evrope v zvezi z nedopustnostjo referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je poudaril, da se moramo jasno in odločno upreti vsakršni diskriminaciji istospolno usmerjenih, če želimo, da hodi po poti razvitih demokratičnih družb, kajti v nasprotju nas čaka usoda držav margine.

“Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine,” je bil jasen Škoberne ob tem pa je spomnil “na vse več odločitev, ki vztrajno širijo nabor držav, ki spoštujejo in v polni meri uveljavljajo pravice istospolno umerjenih.” To je po njegovem mnenju tudi resen signal vsem tistim nedemokratičnim družbam, ki na državni ravni izvajajo politiko diskriminacije in izključevanja istospolno usmerjenih, kar je v nasprotju s vsemi sprejetimi univerzalnimi listinami o temeljnih  človekovih pravicah in svoboščinah.

“Ta resolucija Sveta Evrope je sporočilo, da Slovenija z roko v roki ostalih evropskih somišljenikov hodi po poti zrelih in odgovornih družb,” je bil jasen poslanec Škoberne in ob tem poudaril, da vse te družbe ne smejo dopustiti, da jim ovire nazadnjaštva in ozkoglednosti preprečujejo spoštovanje temeljnega postulata demokratičnosti – človekovih pravic.

Resolucijo si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/l9DD6

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

Han: Socialni demokrati odločno za priznanje neodvisne in samostojne države Palestine

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na skupni novinarski konferenci strank SD, ZL in ZaAB napovedal podporo Socialnih demokratov aktu, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Ob tem je izpostavil, da ne gre za dejanje politične ekskluzivnosti ali naj to stori Vlada, ki je že pred meseci napovedala ukrepanje glede tega vprašanja, ali Državni zbor, opozicija. Po besedah Hana gre za človeško dejanje, dejanje dostojanstva.

Spomnil je, da so se že ob pričetku širše razprave o priznanju Palestine najvišji organi Socialnih demokratov ter poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon odločno zavzeli za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kot pomemben korak za sožitje vseh narodov na Bližnjem vzhodu.

Ob predstavitvi pobude je bil prisoten tudi palestinski veleposlanik Salah Abdelšafi, ki se je zahvalil poslancem, da so se odločili vložiti akt o priznanju Palestine v zakonodajni postopek. “Ne gre le za simbolično dejanje, gre za dejanje, ki bo mirovni proces potisnil naprej,” je dejal.

Abdelšafi, ki Slovenijo diplomatsko pokriva iz Dunaja, je še dodal, da je nedavno kot prvi nerezidenčni veleposlanik Palestine predal predsedniku Borutu Pahorju poverilna pisma. Kot je dodal, je to dejanje, ki ga opravijo predstavniki suverenih držav, zato meni, da je logično, da Slovenija samostojno prizna Palestino. Obenem je napovedal, da bo Palestina takrat, ko jo bo Slovenija priznala, odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Han: V SD pričakujemo pojasnila ministrstva za finance glede prevzema delnic Save s strani DUTB

Socialni demokrati smo zgroženi nad zaplembo delnic Save in s tem tretjine slovenskih hotelskih kapacitet, ki si jih je prilastila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S prevzemom upravljanja 41 hotelov je DUTB takorekoč povozil vladno strategijo upravljanja z državnim premoženjem, kar je za Socialne demokrate povsem nedopustno.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v današnji izjavi novinarjem napovedal, da bodo na četrtkovem vrhu koalicije od pristojnih ministrstev zahtevali pojasnila, zakaj je do prevzema upravljanja hotelov s strani DUTB prišlo, če ne Kad ne Slovenski državni holding (SDH), ki je solastnik teh hotelov, o takšni nameri nista bila obveščena. Ob tem je spomnil, da so ministri v predlog strategije upravljanja državnih naložb, ki pa je še v parlamentarni obravnavi, zapisali, da je turizem v Sloveniji pomembna panoga in da je družba Sava uvrščena med pomembna podjetja, celo s pogojem razpršenega lastništva. To po njegovem mnenju ne gre skupaj, prav tako tudi čas za spremembo lastnika ni najbolj primeren, saj smo tik pred turistično sezono.

Po njegovih besedah je zanimivo tudi, da je predsednik vlade za to izvedel iz medijev. “Vlada. ki mora o nekaterih stvareh odločati, mora vedeti, za kaj gre, ne pa da so ključni ljudje seznanjeni iz medijev,” je bil oster Han. “Vendarle gre za 41 hotelov in za več kot 4.000 zaposlenih oseb, za podjetje z rednimi izplačili plač, prispevkov in pozitivnim poslovanjem,” je povedal Han ter dodal, da podjetje tudi redno odplačuje najeta posojila, zato je poteza DUTB zelo nenavadna in obenem se zgodi v času sprejemanja strategije s klasifikacijo. Han je še spomnil, da predlog strategije turizem uvršča kot paradno disciplino.

Matjaž Nemec: “Strategija za upravljanje kapitalskih naložb države na vprašanja lastniških deležev lokalnih skupnosti v podjetju HIT ne odgovarja.”

Iz predloga Strategije za upravljanje kapitalskih naložb države je moč razbrati, da je igralništvo za državo suha veja, ki jo je treba odžagati (prodati). Ne moremo si drugače razlagati sprememb v klasifikaciji podjetij v okviru strategije, ko je bilo novogoriško podjetje Hit d.d. sprva predvideno kot strateško, kasneje pomembno, sedaj – v zadnjem predlogu – pa se podjetje umešča v kategorijo portfeljskih naložb, torej podjetij, katerih delež naj država v celoti proda.

Slovensko igralništvo, ki je še pred leti imelo status dejavnosti, ob kateri bi zaradi nezmožnosti, nemoči ali pomanjkanja politične volje na odgovornost klicali najvišje politične funkcionarje, pa je s to strategijo dokončno dobilo status odpisanega.

Trenutno dostopne informacije nas ne morejo navdati z optimizmom, da bo vlada z novim zakonom o igralništvu dokončno okvirila vse razvojne poti, po katerih naj v prihodnje hodi slovensko igralništvo. Prav tako v zraku ostaja vprašanje, povezano z lastniškim deležem lokalnih skupnosti v podjetju Hit d.d., s tem pa tudi vprašanje razvoja celotnega območja, posredno vezanega na delovanje podjetja.

Socialni demokrati smo prepričani, da Hit – zaradi njegove vloge, ki jo ima na širšem lokalnem področju ter nasploh zaradi potenciala dejavnosti – spada pod pomembna podjetja, v katerih naj država ohrani 25% +1 glas, še posebej, ko smo pred sprejemom novega zakona o igralništvu. Slednji bi moral dejavnost igralništva usmeriti na pot novih razvojnih priložnosti, ne pa zgolj krpati zakonske primanjkljaje preteklosti potem, ko bodo naša največja igralniška podjetja že na spisku za prodajo.

Socialni demokrati bomo tekom postopka sprejemanja strategije predlagali spremembo klasifikacije za podjetje Hit d.d., od vlade pa pričakujemo tehtne argumente, ki bi morebiti pričali o nasprotnem.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Poslanka SD mag. Bojana Muršič izvoljena za novo podpredsednico Državnega zbora

Poslanska skupina SD je s podporo koalicijskih poslancev v začetku tedna za novo podpredsednico DZ predlagala poslanko mag. Bojano Muršič, saj je to funkcijo zapustila Andreja Katič, ki jo je DZ pred dnevi imenoval za ministrico za obrambo. Poslanke in poslanci so Muršičevo na petkovi izredni seji na tajnem glasovanju izvolili za novo podpredsednico DZ s 50 glasovi za in enim proti. Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han je ob vložitvi kandidature v DZ pojasnil, da je bila odločitev za kandidaturo Bojane Muršič v Poslanski skupini SD soglasna.

K odločitvi je PS SD vodilo več razlogov. Kot je izpostavil Han, je Muršičeva v zadnjem času zelo dobro vodila parlamentarni odbor za pravosodje, SD pa je imel ob izboru kandidatke pred očmi tudi žensko kvoto. “To bo dobro nadaljevanje podpredsedniškega dela Andreje Katič,” je pojasnil vodja poslanske skupine Han. Kljub relativno kratkemu poslanskemu stažu je Muršičeva dokazala, da ima izkušnje in osebnostne lastnosti za opravljanje te funkcije. Med njenimi lastnostmi je izpostavil strpnost, korektnost in delavnost, zaradi česar bo dobro sodelovala pri vodenju DZ.

V kratki poslanski razpravi pred glasovanjem je bilo o Muršičevi slišati veliko pohvalnih besed, predvsem iz vrst koalicijskih poslancev, poslanci pa so zadovoljni tudi zato, ker bo podpredsedniško funkcijo opravljala ženska. Bojana Muršič, rojena leta 1971, je leta 2004 diplomirala na ljubljanski fakulteti za upravo, leta 2013 pa magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije. Lani je bila na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v Rušah, pred tem pa je opravljala delo direktorice občinske uprave občine Ruše, med letoma 2007 in 2010 pa je bila direktorica občinske uprave v občini Oplotnica. V DZ je bila predsednica odbora za pravosodje.