Matjaž Nemec proti referendumu o ZZZDR

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.

Javna osnovna šola

Ustavna komisija DZ začela razpravo o predlogu SD za spremembo ustave in zaščito javnega šolstva

Ustavna komisija Državnega zbora je danes začela razpravo o predlogu Socialnih demokratov za spremembo ustave in s tem za postavitev meje med financiranjem zasebnega in javnega šolstva. Spremembo 57. člena Ustave predlagamo poleg SD še štiri stranke, in sicer DeSUS, ZL in ZaAB, kot neposreden odziv na odločbo Ustavnega sodišča iz začetka leta, ki je takrat namreč naložilo, da mora država enako financirati javne in zasebne osnovne šole.

Po našem mnenju peterica ustavnih sodnikov z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole, grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. “Javno šolstvo je že tako ali tako deležno velikih finančnih pritiskov, odločitev ustavnih sodnikov, ki je porušila mejo med javnim in zasebnim šolstvom, ga je še bolj porinila na rob,” je prepričan prvopodpisani pobudnik ustavne spremembe, vodja poslancev SD Matjaž Han. “Socialni demokrati želimo zato s sopredlagatelji doseči, da bi ustava zagotavljala financiranje javnih šol, medtem ko bi bila ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu,” je bil jasen Han.

Vsak poseg v ustavo pa zahteva dvotretjinsko večino v Državnem zboru, te pa za spremembo 57. člena ta trenutek še ni. Predlogu nasprotujejo v strankah NSi in SDS, odločilni pa bodo glasovi največje koalicijske stranke SMC, kjer podpisov za predlog sprememb ustave zaenkrat še niso dali, so pa napovedali, da bodo v razpravi konstruktivno sodelovali. Na današnji seji ustavne komisije ni bilo o tem še nobene odločitev, poslanske skupine so le predstavile svoja stališča. Sklenili pa so, da bodo predlog ustavnih sprememb dali v presojo strokovnjakom.

Andreja Katič na odboru DZ za obrambo

Andreja Katič za člane odbora DZ za obrambo primerna za obrambno ministrico

Parlamentarni odbor za obrambo je kandidatki za obrambno ministrico Andreji Katič po predstavitvi prižgal zeleno luč, kar pomeni, da je Katičeva korak bližje vodenju ministrstva. Odbor jo je podprl z osmimi glasovi za in štirimi proti. Kandidatka za obrambno ministrico Andreja Katič namerava v ospredje svojega ministrovanja postaviti pripravljenost za odzivanje na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v skladu z varnostno in zunanjo politiko ter pripravljenost zaščite in reševanja na odzivanje ob naravnih nesrečah.

Za Katičevo, ki se je predstavila pred parlamentarnim odborom za obrambo, so za dosego naštetih ciljev ključne zmogljivosti obrambnega sistema, torej popolnjene, opremljene in usposobljene enote. Okrepiti je treba poslabšano obrambno pripravljenost in zmanjšati razkorak z zavezniki, je nadaljevala. Zaradi tega je treba zaustaviti trend padanja sredstev za obrambni resor in slediti zavezam v strateških dokumentih. Potrebno je stabilno in predvidljivo financiranje obeh sistemov, torej obrambe ter zaščite in reševanja, je prepričana Katičeva, zdaj še poslanka SD in podpredsednica DZ. Po njenih besedah smo v obdobju negotove mednarodne varnostne situacije. In čeprav Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sistemu kolektivne varnosti Nata in EU, nas to, kot pravi, ne odvezuje obveznosti skrbi za lastno varnost. “Krize, s katerimi se sooča svet, so tudi naše krize in naša odgovornost, da jih rešujemo,” je dejala. Slovenije namreč zdaj številni varnostni izzivi po svetu ne ogrožajo, a hkrati ne smemo živeti v utvari, da se to ne more spremeniti, je prepričana. Obrambni sistem pa mora biti sposoben spremljati morebitne spremembe ter biti v zadostni meri fleksibilen za preventivno delovanje in ukrepanje.

Precejšen del svoje predstavitve je Katičeva namenila težavam, ki pestijo sistem obrambe ter zaščito in reševanje. Kot eno najtežavnejših je izpostavila kadrovsko področje, med drugim nepopolnjenost enot, saj sedanja kadrovska zasedenost ne dosega načrtov, tudi zaradi nenadomeščanja kadrov. Prav tako je težava nedoseganje razmerja enega častnika na dva podčastnika in pet vojakov, je naštevala. Odprto je tudi vprašanje statusa vojakov po 45. letu, hkrati pa se Slovenska vojska sooča s staro strukturo, povprečna starost je skoraj 40 let, je še spomnila. Iskanje rešitev pri tem vprašanju po njenem mnenju ni le stvar ministrstva za obrambo, ki pa mora biti pobudnik reševanja teh težav. Pri vprašanju izdatkih za obrambo je Katičeva poudarila, da je letos za to področje namenjenih le še 366 milijonov evrov, kar je 0,95 bruto domačega proizvoda, čeprav smo se Natu zavezali, da bomo namenjali dva odstotka. Ta trend zmanjševanja finančnih sredstev pa negativno vpliva na delovanje Slovenske vojske doma in v tujini, ugotavlja. Manj je usposabljanj, v zadnjih petih letih kar za polovico manj, je poudarila.

Kandidatka za obrambno ministrico je omenila tudi delovanje obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Njenega predhodnika Janka Vebra je DZ razrešil zato, ker je OVS naročil analizo vidikov privatizacije Telekoma, s čimer naj bi po nekaterih oceni strank v DZ prekoračil svoja pooblastila. Kot pravi Katičeva, mora OVS delovati strogo v zakonskih okvirih, hkrati pa mora biti ta služba po njenem mnenju pod stalnim nadzorom parlamentarne komisije. Prav tako si bo prizadevala za dvig ugleda ministrstva v javnosti, je še dodala. Katičeva je spregovorila tudi o delovanju sistema zaščite in reševanja, med drugim je napovedala, da ne namerava krčiti števila regijskih centrov. Razvoj tega sistema po njenem mnenju sicer stagnira, prav tako je tudi tukaj vprašanje kadrovskega popolnjevanja, ki da ne sledi potrebam.

Člani odbora so imeli za Katičevo številna vprašanja, nanje je kandidatka odgovarjala dobri dve uri. Nasploh je po njenem mnenju treba izboljšati pripravljenost obeh sistemov – tako vojaškega kot sistem zaščite in reševanja. Med glavnimi prioritetami njenega morebitnega ministrovanja je Katičeva izpostavila zaustavitev trenda upada zaposlitev ter sredstev za modernizacijo in razvoj. Tako je med drugim treba obnoviti vozni park Slovenske vojske, saj so vozila v povprečju stara že okoli 12 let. Želi si tudi, da bi Slovenija lahko izpolnjevala mednarodne zaveze in višino izdatkov na obrambo dvignila na dva odstotka BDP, “a se zaveda realnih možnosti”. Katičeva tako zagovarja članstvo Slovenije v Natu. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah pa je pojasnila, da ima v Sloveniji tu glavno vlogo zunanje ministrstvo oz. vlada, obrambno ministrstvo pa nalogo zgolj izvede.

Na vprašanje iz vrst SDS, ali bi se opredelila za prozahodno ali prorusko, je odgovorila, da je Slovenija članica Nata in EU. Glede ukrajinske krize pa je povedala, da Slovenija obsoja vsako kršitev ozemeljske celovitosti. Kandidatka se strinja tudi, da zakonodaja s področja obrambe nujno potrebuje prenovo. Izhodišča za spremembe so v grobem že pripravljena, je dejala v izjavi za medije takoj po glasovanju. Ta izhodišča bo predstavila vsem poslanskim skupina in pri njih iskati podporo. Za spremembo zakona o obrambi je namreč potreba dvotretjinska podpora poslancev. Glede na to, kako bo široka podpora, se bodo odločali, ali iti v prenovo celotnega zakona ali urediti le posamezna področja, denimo kadrovsko. Pri svojem delu pa si bo prizadevala tudi za boljše razmerje med pripadniki stalne sestave in pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki bi moralo biti 7600 proti 1500. Meni tudi, da je prav, da je v vojski verska oskrba.

Poslanci so večkrat omenil tudi zelo nizke vojaške plače in posledične socialne stiske, kandidatka pa se strinja, da je plača zelo nizka. Obenem pa vojake pestijo tudi pogodbe za določen čas, je dodala. Samo zato namerava veliko pozornosti nameniti urejanju kadrovskih vprašanj. Kmalu po imenovanju se namerava spopasti tudi z nadurami v vojski, saj zaradi tega vojaki ministrstvo tudi tožijo, je pojasnila. To vprašanje namerava urediti tudi v spremenjenem zakonu o obrambi, noveliranje tega zakona je tudi eden od ciljev morebitne nove ministrice. Glede statusa vojaka po 45. letu je razmišljala, da bi morala več napora vložiti v omogočanje prekvalifikacije vojakov in prehod na druga delovna mesta znotraj javnega sektorja, predvsem na področju varovanja in logistike. Z dodatnimi spodbudami bi lahko omogočali tudi prezaposlovanje v gospodarstvo, je še razmišljala.

Opozorila je tudi na zniževanje števila zaposlenih v upravnem delu obrambnega ministrstva zaradi upokojevanja. Po njenem mnenju se ne sme dopustiti, da neke generacije v sistemu ne bi bilo, zato si bo, če bodo možnosti take, prizadevala, da se ta trend ne nadaljuje. V zvezi z ravnanjem prejšnjega obrambnega ministra Janka Vebra je Katičeva dejala, da na podlagi razpoložljivih dokumentov ni mogoče z gotovostjo trditi, da je storil kaj nezakonitega, pač pa sama verjame, da je ravnal v dobrobit države. Kot je poudarila, pa svoje naloge ni opravila obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo. Zato je napovedala, da bo “sprejela odstop direktorja” OVS Gorazda Rednaka. V izjavi novinarjem po predstavitvi je pojasnila, da je po njenih informacijah Rednak že ponudil odstop. Poslance SDS je zanimalo, ali držijo informacije, da naj bi na njegovo mesto imenovala Damjana Kosa, a je kandidatka odvrnila, da Kosa ne vidi kot novega direktorja. Kot je dejala v izjavi, zaposlenih še ne pozna toliko, da bi lahko napovedala, kdo bo nadomestil Rednaka.

Katičeva si bo, če bo potrjena v DZ, prizadevala za nadaljnje sodelovanje in izobraževanje lokalnih ter regionalnih štabov civilne zaščite in županov. Ob naravnih nesrečah namreč le dovolj hitra reakcija lahko prepreči hude posledice in zagotovo čim manjšo škodo. Kandidatka za ministrico je po predstavitvi še dodala, da so ji poslanci namenili vrsto odločnih vprašanj, zato je lahko pokazala, da se je dobro pripravila na to področje in da bo lahko uspešno vodila ministrstvo. Na vprašanje novinarjev, kako bo vlado prepričala, da je treba obrambi nameniti več sredstev, je odvrnila, da živimo v varnostno negotovem času in s prispevkom k mednarodnemu miru zagotavljamo tudi lastno varnost. DZ bo o kandidatki odločal na izredni seji predvidoma prihodnjo sredo.

Židan in Strniša na odboru DZ o konoplji

Židan: Podpiramo uporabo industrijske konoplje v prehrambene namene

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in državna sekretarka Tanja Strniša sta se danes udeležila skupne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo, kjer so poslanci soglasno podprli sklep, da se s spremembo pravilnika dovoli uporaba industrijske konoplje v prehrambene namene. Minister Židan je v uvodu poudaril, da na ministrtsvu podpirajo novo, napredno ureditev področja pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji, in sicer na način, da bo dovoljena njena uporaba tudi v prehranske namene. “Industrijska konoplja je lahko tudi hrana, zato bomo njeno uporabo v prehrani in pijačah dovolili s posebnim pravilnikom,” je naznanil Židan in dodal, da bodo na kmetijskem ministrstvu zagotovili zaščito genskega materiala avtohtonih sort rastline konoplje, s čemer bi slovenskim pridelovalcem zagotovili, da v prihodnje sadijo domače sorte in ne uvoženih.

Socialni demokrati podpiramo, da se dovoli pridelava in pridelava industrijske konoplje v prehrambne namene, saj menimo, da ima industrijska konoplja velik, a v Sloveniji neizkoriščen potencial za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Industrijska konoplja se je do sedaj lahko gojila le za pridelavo semen, za pridobivanje olja, v kozmetične namene, za prehrano živali, pridelavo vlaken in industrijske namene, ne pa v prehrambene namene, recimo za čaje, pijače, pekovske izdelke in druge podobne izdelke.

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji v zadnjih letih izjemno narašča, vendar je njen izkoristek zaradi strogih pravil omejen. V SD smo podprli sklep odborov, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi spremembe pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ki bi omogočale gojitev konoplje tudi v prehrambne namene. Člani odbora so podprli tudi predlog koalicijskih strank, da se posebna pozornost nameni zaščiti avtohtonih sort industrijske konoplje. Minister za kmetijstvo Židan je dejal, da so z ministrstvom za zdravje že poiskali vsebinsko rešitev, da se za industrijsko konopljo kot hrano napišejo podobna pravila kot za uporabo maka. Uporabo industrijske konoplje za prehrambene namene podpirajo tudi na ministrstvu za zdravje, je pa državna sekretarka Nina Pirnat v razpravi poudarila, da bo treba določiti tudi standarde in nadzor nad varnostjo živil.

Predlagani spremembi statusa industrijske konoplje v prehrani bi lahko sledila tudi ureditev rabe konoplje v medicinske namene in ureditev področja rekreativne uporabe konoplje, kar sta tudi dve izmed programskih izhodišč Socialnih demokratov. Več o pripravi predlogov SD, pri katerih lahko tudi sami sodelujete, na spletni povezavi http://www.socialnidemokrati.si/legalizator/

Matjaž Han o volilni zakonodaji

SD smo za zaostritev pogojev pri kandidiranju za poslance in možnost odpoklica županov

Poslanske skupine SD, SMC, DeSUS, ZL in ZaAB smo v proceduro DZ skupaj vložile zakonska predloga, s katerima želimo med drugim zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Po besedah predlagateljev novele zakonov gredo te v smeri, da bi dvignili raven politične kulture v državi. S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznih takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.

Spremembe predlagamo, ker smo prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi. Novelo smo pripravili tako, da smo sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah, v primeru da bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa smo to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina. Novela uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujemo odločbe Ustavnega sodišča. Med drugim bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želimo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.

Drug zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za odpoklic župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Možnost odpoklica župana bo lahko preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja, da se začne postopek za odstavitev župana. Pri obeh predlogih gre za manjše spremembe, zato smo se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagamo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo “dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti”. Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrnit sami, brez sprememb zakonodaje. Sam sicer ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za “tektonske spremembe”. Obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri slednji pa gre za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.

Andreja-Katič-v-DZ-300x200

Poslansko vprašanje Katičeve za premiera Cerarja: “Ali vlada načrtuje spremembo dohodninske lestvice tako, da bo razbremenila srednji razred?”

Poslansko vprašanje poslanke Socialnih demokratov Andreje Katič, ki ga je na današnji redni aprilski seji Državnega zbora zastavila predsedniku vlade:

“Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi!

V naši družbi so se uveljavile prevelike socialne razlike in neenakosti, ki vodijo družbeni razvoj v napačno smer. Kriza ta razmerja še poglablja. Neoliberalni in nekonservativni gospodarski modeli za svoj obstoj potrebujejo razlike v potencialih, iz katerih črpajo moč in kratkoročne koristi, zato je logična njihova težnja po ustvarjanju večjih razlik med ljudmi.

Socialni demokrati take razvojne logike ne moremo sprejeti. Verjamemo, da tako menijo tudi naši koalicijski partnerji. Prepričani smo, da je gospodarski razvoj povezan predvsem z ljudmi in z njihovo aktivno participacijo. Uspešna gospodarstva so po našem tista, ki so sposobna vključiti v svoje procese čim več ljudi, njihovih ustvarjalnih potencialov in znanj. Srednji razred je gonilna sila razvoja, zato ga je nujno potrebno krepiti. V Sloveniji pa smo storili ravno nasprotno. Leta 2007 uvedena davčna reforma je zmanjšala javnofinančne prilive za 900 milijonov evrov letno.

Po oceni nekaterih ekonomistov je najbolj obremenila prav srednji razred. Ta je bil na udaru tudi po spremembi socialne zakonodaje po sprejemu ZUJF. Prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Slovenija je na poti gospodarskega okrevanja. Seveda so zahteve in pričakovanja večja od realnih možnosti, pa vendar Socialni demokrati menimo, da je prišlo obdobje, ko morajo rezultati gospodarskega okrevanja vplivati tudi na blaginjo ljudi.

Potrebujemo nov družbeni dogovor, ki mora temeljiti na obljubi, da bomo jutri vsi skupaj živeli bolje, da bo ta domovina varna, pravična, solidarna, močna, povezana, prodorna, ustvarjalna. Vzpostaviti moramo mehanizme, ki bodo zagotavljali investiranje dobička tudi v kakovost življenja državljank in državljanov. Socialni demokrati menimo, da je v zasledovanju tega cilja potrebna tudi sprememba dohodninske lestvice, saj obstoječi način ni pravičen. Potreben je nov dohodninski razred, ki bo razbremenil srednji sloj. Učinek bo dvojen. Večji priliv v proračun in povečana domača potrošnja. Končna posledica bo večja gospodarska rast. Možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice smo napovedali tudi v koalicijskem sporazumu.

Spoštovani predsednik vlade, Socialni demokrati vas sprašujemo ali je med ukrepi, ki so predvideni za razbremenitev gospodarstva na eni in dviga potrošnji na drugi strani tudi sprememba dohodninske lestvice tako, da se razbremeni srednji razred?”

Odgovor predsednka vlade dr. Mira Cerarja:

“Spoštovana poslanka!

Naj najprej kar takoj odgovorim na vprašanje, ki ste ga na koncu postavili. Konkretni ukrepi glede dohodninske lestvice, torej ali se bo ta spremenila, da se bo razbremenil srednji razred, še niso oblikovani. Je pa to ena od, kot ste rekli, zavesti Vlade, da se ta možna sprememba prouči in uveljavi, če ne bomo našli boljših tovrstnih ukrepov, ki bodo zagotovili ravno to o čemer ste govorili. In naj tukaj rečem nekaj, da ne bo nobenega dvoma. Ne samo SD, pa še kakšna druga stranka, tudi SMC in verjetno še kdo si izrazito želi in prizadeva, da bi seveda v našo državo nazaj prišlo nekaj več blagostanja tudi za vse tiste, ki so danes revni, ponižani, razžaljeni torej brez nekih zadostnih sredstev.

In to je popolnoma jasno, da je, jaz mislim neprimerno, da si kdorkoli od nas prilašča nek primat v prizadevanju za to, kajti jaz mislim, da je večina nas tukaj danes zelo jasno že zdavnaj dojela, da je ključni problem naše družbe ravno v tem, zato si pa želimo iz krize, da bomo lahko ljudem dali delo, da jim bomo dali torej zaposlitve, da bodo lahko sami v čim večji meri z delom si zagotovili človeka dostojno življenje, da bo tudi plača lahko večja, da bodo transferji ustrezni in da bomo pomagali tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo sami delati, si zagotoviti sredstev in to mislim, da je nekaj temeljnih usmeritev cele Vlade ne samo ene stranke, ampak tudi ostalih in to moram tukaj poudariti tudi pred državljani, da bo stvar popolnoma jasna.

Sedaj seveda, v preteklosti je bilo zelo veliko ukrepov, ki so na področju davščin, davčne politike, davčnega sistema pripeljali do izredne kompleksnosti, netransparentnosti, porušena je bila enakomerna in pravična porazdelitev davčnega bremena, pojavili so se glede sistema izpolnjevanja davčnih obveznosti izjemno visokih administrativnih stroških tako pri davčnih zavezancih kot tudi pri nadzornih organih.

Tega se zavedamo in zato bomo glede na to pripravili ukrepe, ki bodo sledili ciljem sodobnega trenda razvoja davčnih sistemov. To pa pomeni, da bomo se usmerili v razširitev davčnih osnov z zmanjševanjem števila izjem, kar pomeni, prvič, večja nevtralnost davčnega sistema, drugič boljšo preglednost, tretjič enostavnost in manjše administrativno breme tako na strani zavezancev kot na strani nadzornih institucij. S tem bodo zagotovljeni tudi potrebni dodatni javnofinančni prihodki, kar bo pripomoglo k temu, da bo Vlada na novo določila porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela.

Tako se bo, kot sem že dejal, v tem okviru in s tem namenom ponovno proučila tudi veljavna dohodninska lestvica. Vlada se namreč zaveda, da je na prihodkovni strani pomembno, da se zagotovi učinkovit in prijazen davčni sistem, kar lahko Slovenijo dokončno popelje iz krize in na pot okrevanja, ob tem pa bo, kot sem rekel, zagotovljena tudi blaginja prebivalstva in kakovostna raven socialne države.

Vlada bo pripravila spremembe na področju plačevanja javnih dajatev, ki bodo po eni strani zagotavljali stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke, po drugi strani bodo poskušale zagotoviti izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja, predvsem tudi z že omenjeno odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem davčnih bremen, hkrati in ne nazadnje pa bomo s predlogi sprememb povečali tudi horizontalno pravičnost sistema javnih dajatev za odpravo ugotovljenih anomalij obstoječega sistema in preprečevanje možnosti izogibanja plačilu javnim dajatvam.

Res je, da so ključni ekonomski kazalniki in kazalniki na trgu dela pričeli kazati in odražati spodbudnejše stanje in postopen izhod Slovenije iz primeža gospodarske in finančne krize, ampak zavedati se moramo, da je situacija še vedno razmeroma negotova, težka in zato s te poti ne smemo izstopati, ne smemo narediti nobene velike napake. Mi se bomo predvsem osredotočili na ukrepe, ki bodo izboljšali, kot sem že rekel, konkurenčnost, dvignili produktivnost gospodarstva, zavarovanjem obstoječih delovnih mest in za ustvarjanjem novih delovnih mest. Imamo pa še kar nekaj drugih ukrepov na voljo glede konsolidacije javnih financ in ostalih dejavnikov.”

Andreja-Katič-o-pravici-do-pitne-vode-300x200

Katič: V SD podpiramo predlog za vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS

Socialni demokrati odločno podpiramo predlog za spremembo oz. dopolnitev 70. člena Ustave RS, da se zagotovi univerzalen dostop do pitne vode. V Sloveniji marsikje potekajo zaključna dela na investicijah za oskrbo pitne vode, kar priča o dobrem črpanju kohezijskih sredstev. Nedopustno je, da bi na drugi strani dopustili možnost, da se virov pitne vode polastijo privatni interesi. Ti so glede na slabe praske številnih evropskih držav pustošili po kvaliteti in dostopnosti do vode ter sledjo občutno podražili.

Zaradi velikih zaslužkarskih apetitov, spretno zamaskiranih pod pojmi: liberalizacije, proste trgovine, konkurenčnosti, spodbujanja gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest, krepitve notranjega trga smo primorani in dolžni, ne samo na zakonski, temveč tudi ustavni ravni jasno in nedvoumno določiti meje, ki se jih ne sme prestopiti, še posebej če vemo, da bo boj za energente v naslednjih letih zamenjal boj za pitno vodo.

Ker je Slovenija država bogata z vodnimi viri, je še toliko bolj zanimiva za tiste, ki bi si na račun naših danosti v svoje denarnice želeli pospraviti velike dobičke. To terja ukrepanje in najvišjo pravno zaščito – zaščito do pitne vode na Ustavni ravni. Sprememba Ustave bo poleg zaščite vode in vodnih virov dala tudi jasen signal, da Slovenija ni supermarket, v katerem se lahko z denarjem kupi kar si kdo zaželi.

Ne glede na to, da imamo trenutno v Sloveniji dobro področno zakonodajo, pa je to moč spreminjati z navadno večino, tako je potreba po ustavni zaščiti pitne vode še toliko večja. Zagovarjamo univerzalno dostopnost do pitne vode, neprofitno dejavnost upravljanja z vodnimi viri ter podpiramo preventivno vlogo, ki jo nosi tovrstna namera. Verjamemo, da bo pobuda spremembe Ustave presegla polje politike ter postala vse-družbena zaveza.

Ptuj-14-590x332

Delovni obisk Socialnih demokratov na Ptuju in njegovi širši okolici

Vodstvo SD na čelu s predsednikom in ministrom mag. Dejanom Židanom, ostalimi strankinimi ministri in poslanci ter glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem z ekipo s centrale stranke, je bilo v ponedeljek, 13. aprila na celodnevnem obisku Ptuja in njegove širše okolice. Med drugim so obiskali vodstvo Mestne občine Ptuj ter zavode, društva in podjetja v regiji, sodelovali na javnem omizju o socialnem pojetništvu, ob zaključku delovnega obiska pa je na Ptuju potekalo še srečanje s člani stranke. Vodstvo stranke se je na ptujski občini srečalo z županom Miranom Senčarjem in direktorico občinske uprave Vlasto Stojak, skozi ves dan pa so zvrstili obiski poslancev in ministrov ter državnih sekretarjev iz vrst SD v različnih zavodih in podjetjih ter ostalih okoliških občinah širše ptujske regije.

Ptuj-04-590x332 Ptuj-03-590x332

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, obisk sodi med njihove redne aktivnosti v regijah, v okviru katerih se seznanijo z informacijami in konkretnimi težavami iz okolja, ob tem pa jim tudi sami posredujejo informacije, ki so koristne za lokalne skupnosti. Tudi na Ptuju so se pogovarjali o gospodarskih razmerah v regiji in na ravni države ter o nekaterih razvojnih projektih. “Ptujski župan nas je seznanil s težavami zaradi počasne sanacije brežine reke Drave po naravni ujmi leta 2012, prav tako s težavami zaradi razpoke obzidja na Ptujskem gradu. Obljubili smo, da bomo o tem odgovorne v Ljubljani tudi povprašali in skušali občini pri tem tudi pomagati,” je v izjavi za medije dejal predsednik SD.

Ptuj-19-590x332 Ptuj-09-590x332

Med drugim je številčna ekipa SD obiskala območno službo Zavoda za zaposlovanje, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra, Varstveno delovni center Sožitje, Dom upokojencev Ptuj in podjetje MZK Elektro ter vinogradniško-turistično kmetijo Arnečič in strelišče Apače. Popoldne je v Grand hotelu Primus na Ptuju potekal še posvet o socialnem podjetništvu z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak ter gosti, ministri, državni sekretarji in poslanci pa so čez dan obiskali še občine Dornava, Cirkulane, Hajdina, Kidričevo, Markovci in Videm.

Ptuj-07-590x332 Ptuj-13-590x332

Med veliki težavami kmetov na območju ptujsko-dravskega polja je tudi dejstvo, da živijo na vodovarstvenem območju, kar omejuje njihove aktivnosti in zaradi česar so februarja pripravili tudi protestni shod. Predsednik SD in kmetijski minister Židan je spomnil, da so se nedavno srečali tudi s kmeti iz te regije, kjer so ti izrazili pobudo za uvedbo avstrijskega sistema. “Gre sicer za področje, ki ga pokriva ministrstvo za okolje in prostor, vendar upam, da se bomo dogovorili za to smer, ki sicer prav tako ima nekaj plusov in minusov,” je dejal Židan in dodal, da bodo nekatere težave reševali tudi individualno.

Ptuj-08-590x332 Ptuj-18-590x332

Socialno podjetništvo po besedah ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak ni zgolj možnost zaposlovanja socialno najbolj ranljivih. Kot je dejala na posvetu o socialnem podjetništvu na Ptuju, gre namreč predvsem za način poslovanja in ustvarjanje dodane vrednosti, ki se deli na nekoliko drugačen način kot v klasičnih podjetjih. Ministrstvo za delo je vse od leta 2011, ko je bil zakon o socialnem podjetništvu sprejet, bdelo nad tem področjem in po mnenju ministrice Kopač Mrak v času prejšnje vlade delalo zelo veliko.

Ptuj-01-590x332 Ptuj-06-590x332

Dokaz za to je po njenem tudi podatek, da je bilo pred njenim nastopom na ta položaj ustanovljenih šest socialnih podjetij, ob koncu lanskega leta jih je bilo že 62. Kot je dejala ministrica Kopač Mrak, sta bila za razvoj socialnega podjetništva zelo pomembna sprejem strategije razvoja do leta 2016 ter priprava programa ukrepov za spodbujanje tega področja. “Za najbolj pravilno pa se je pokazalo, da smo se iz pisarne preselili na teren ter reševali težave tam, kjer je do njih prišlo,” je dejala ministrica iz vrst SD.

Ptuj-10-590x332 Ptuj-12-590x332

Ob nastajanju aktualne vlade so po njenem veliko govorili tudi o tej tematiki in se dogovorili, da področje selijo pod okrilje gospodarskega ministrstva, ker ne želijo v središče postavljati zgolj zaposlovanja ranljivih skupin. “Če želimo, da to področje postane del gospodarske pobude v Sloveniji, potem mora to biti del ministrstva, ki skrbi za razvoj podjetništva,” je dejala ministrica Kopač Mrak, ki se ji še bolj pomembno zdi dejstvo, da so socialno podjetništvo umestili tudi na raven vlade in imenovali posebnega državnega sekretarja. Ob tem je še poudarila, da je sedanji trenutek pomemben tudi zaradi dejstva, da se začenja nova finančna perspektiva, v kateri bodo bolj kot gradnja zidov pomembni izzivi razvoja vsebin z velikimi multiplikativnimi učinki na področju višje stopnje zaposlenosti.

Ptuj-14-590x332 Ptuj-16-590x332

Vlada si je zato v koalicijski pogodbi med devetimi ključnimi strateškimi projekti kot enega od pomembnih izbrala prav spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva ter tako z državnimi kot evropskimi sredstvi vse sile usmerila v pospešitev tega razvoja. Povezovati se se začeli tudi z občinami, saj prav tam nastane večina pobud. Krovno strategijo, ki je bila doslej zastavljena do leta 2016, bodo po Slapnikovih besedah podaljšali do leta 2025, medtem pa bodo vzpostavili finančne mehanizme, ki bodo omogočali dostop do sredstev za razvoj socialnega podjetništva, ter podporno okolje z ustreznim mentorskimi programi.

Galerijo fotografij delovnega obiska SD si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/jrzcd

Matjaž-Han-v-DZ-300x200

Poslanska skupina SD na seji DZ o razrešitvi ministra za obrambo

Spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar, spoštovani obrambni minister Janko Veber!

Seja Državnega zbora, ki smo ji priča danes, nam ne more biti v ponos. Ne nam poslancem in poslankam, ne koaliciji, ne opoziciji. Verjetno se na tem mestu kdo posmiha, češ saj nismo mi krivi, da smo danes tu. Da bi verjetno lahko z drugačnim ravnanjem marsikoga današnjo sejo preprečili. Pa bi jo res?

Lahko se je nasmihati, se naslajati nad dogodki zadnjih dni, ko se namesto o tem, kaj dela vlada, poroča o tem, kako se politika ukvarja sama s seboj. Kako smo lahko tako nespametni, da smo ob častitljivi obletnici – 25-letnici prvih demokratičnih večstrankarskih volitev – žrtev lastnih prerekanj v iskanju krivca ali krivcev za to čemur smo priča danes.

In slep je tisti, ki ne vidi, da smo zašli na pot političnega preigravanja namesto, da bi prijeli bika za roge in si poskušali odgovoriti na prava vprašanja, vsebinska vprašanja. Vprašanja, katerih odgovori bodo lahko našim državljankam in državljanom ponudili možnost boljšega izhoda iz tega položaja, ne pa vnovičen vrtiljak prerekanj.

Vsi mi, ki danes sedimo tu v DZ, se moramo kritično vprašati o svoji odgovornosti, o svoji vlogi, svojem ravnanju, vprašati se moramo glede svojih izjav, javnih ali pa takšnih, ki so obstale nekje v zaprtih sobanah pisarn. Ko smo zopet nasedli temu, da se politiko izrabi za strankarske zgodbe, ko se s politiko upravlja kot z delnicami nekega podjetja, ko ni pomembno kam želimo podjetje peljati, ali želim razvoj, nova delovna mesta. Važno je samo, da nam podjetje daje strankarske dobičke.

Želel bi si, da je drugače. Verjamem, da zmoremo drugače. Ne več s podtikanji, prerekanji, temveč z veliko mero odgovornosti do tistih, ki jim moramo biti odgovorni.

To niso naše politične stranke. To ni vloga koalicije ali opozicije. To niso rejtingi, trenutna javna mnenja. Kar je edino pomembno, kar edino šteje in k edino čemur smo zavezani so naši ljudje. Naše državljanke in državljani Republike Slovenije.

Zato verjamem, da bo danes zadnja etapa te zgodbe, v katero smo zašli. Ne samo po odgovornosti predsednika vlade, Socialnih demokratov ali opozicije. Vsi tukaj moramo kritično priznati svoj del odgovornosti in pokazati zrelost, da prenehamo s temi preigravanji. Brez kalkulacij in s figo v žepu si moramo povedati kar je podprto z argumenti in ne, da se naslajamo z izjavami, ki mislimo, da bi bile lahko všečne ali s katerimi bi si še malo izboljšali rejtinge. Tudi ne s tem, kako, da je minister Veber ravnal pravilno ali ne pravilno kar tako povprek, na pamet. Polni strankarskega zanosa o tem, da je treba za vsako ceno, mimo argumentov braniti ali napadati nekoga, ker nam tako velela stranka. Ali opozicijska vloga.

Če kaj, bi nam moralo biti jasno, da nas imajo ljudje dovolj. Teh prerekanj, tega političnega natolcevanja. Da smo kot politika izgubili kompas, ki kaže v smeri rešitev, ki so dobre za ljudi.

Socialni demokrati se pri naših stališčih glede ministra Vebra nismo opirali na našo koalicijsko pozicijo, našo stranko, na to, da gre za našega ministra. Ko pridejo na dan argumenti, politika odpade. Obstane nekje zunaj, in ko argumentov zmanjka se nekateri poslužijo politikatstva, da se zamegli resnico, ki kot vemo marsikdaj boli.

In to se je zgodilo tudi v primeru ministra za obrambo Janka Vebra, ko se je nekaj ljudi odločilo, da se mora na ministra prilepiti etiketo odpisan, brez da se prisluhne argumentom.

Prisluhniti argumentom. Ni to nekaj kar moramo politiki početi. Najprej argumente slišati, nato pa se po njih ravnati. Verjamem, da je lažje zgrabiti prvo kost, ki nam jo nekdo navrže, se ravnati po strankarskih interesih in se prepustiti toku obsojanj, nezaupanja in delati tako, da se bo najbolje izšlo za stranko, našo pozicijo.

Socialni demokrati bi lahko, tako kot mnogo drugih, nasedli temu politikantstvu. Si umili roke, se malce namrgodili, saj ne moremo nič, če se je del politične javnosti odločil tako kot se je.

Pa tu spet ne gre brez politike. Predsednik vlade je kot prvi minister sestavil svojo ekipo. Na zaupanju. Ob tem dogajanju pa se je zgodilo še nekaj, kar je botrovalo temu, da smo danes priča tej razpravi. Zaupanje je frontalno trčilo ob argumente. Po navadi gresta zaupanje in argumenti skupaj, z roko v roko. V primeru ministra Vebra temu ni bilo tako.

Socialni demokrati smo bili na razpotju. Na tehnici sta zaupanje oziroma nezaupanje in argumenti. Ali s politično odločitvijo izbrati stran, na kateri je pomakanje zaupanja ali pa stopiti na stran argumentov. Slednje, stopiti na stran argumentov je veliko težje. Težje, ko s strani opozicije padajo težke besede, ki so polne želja po nestabilnosti in ko del koalicije pravi, da je zaupanje pred argumenti.

Danes smo tu, da zaupanje oziroma nezaupanje ter argumente znova soočimo. Morda ne bomo deležni pravih rezultatov, težko je potegniti besede nazaj, tako z ene kot z druge strani. Pa vendar se moramo ponovno vprašati, kako preseči to preigravanje moči in omogočiti rešitev, ki bo dobra za našo državo in vse njene državljanke in državljane.

Ob tem pa ne pomesti z argumenti pod preprogo, na drugi strani pa ne potepati temelje parlamentarne demokracije, ki pravi: če predsednik vlade nima zaupanja v ministra, ta ne more več opravljati funkcije ministra.

V luči tega menimo, da je danes čas, ko presežemo merjenje moči med nezaupanjem ter med vztrajanjem pri pat poziciji, ki govori v prid argumentov. Treba je najti rešitev, ki bo vzdržala odločitev predsednika vlade, hkrati pa ne poteptala argumente.

Kako to doseči? Mislim, da je odgovor preprost, a hkrati težak. Za vse. Si pa mora nanj odgovoriti vsak posameznik, ki je v tej zgodbi vpleten. A z največjo mero odgovornosti do državljank in državljanov. Do naše države, ki ne sme biti dneva več obremenjena s političnimi igrami prežetim zrakom, ki duši možnosti za reševanje pomembnih vprašanj.

Tudi privatizacija je med temi vprašanji. Ko danes govorimo o takšnih in drugačnih potezah, o proceduri pozabljamo na bistvo te razprave. Da so leta krize vprašanje privatizacije državnega premoženja postavile na vrh vsebin, s katerimi se morajo soočiti vse vlade. Tudi ta. Žal pa se je mnogokrat ob tej ihti, ob pritiskih javnofinančne konsolidacije, ko so nekateri celo klicali trojko pozabilo, da ima privatizacija svojo ceno. Ta se ne meri samo s tem, koliko denarja bomo iztržili za katero podjetje. Kdo bo kupec, ali bo to strateški partner, z vizijo razvoja, ali pa bomo v rokohitrstvu nasedli spretnim špekulantom, ki se od podjetja obetajo samo dobičke. Tudi za ceno delovnih mest in razvoja.

Obrambni minister Janko Veber je žal med prvimi, ki so jasno izpostavili varnostni vidik prodaje Telekoma Slovenije. Ni odveč ponoviti, kar nekateri ne želijo, nočejo ali preprosto ne razumejo. Da ministrstvo za obrambo koristi širok spekter storitev Telekoma, ki med drugim zajema tudi delovanje številke za klic v sili 112 ter da je omrežje Telekoma povezano z omrežjem sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Velja izpostaviti, da je Telekom podjetje, ki ima tudi po sklepu vlade poseben pomen za obrambo in da predstavlja državno kritično infrastrukturo. Vse analize, ki so bile narejene na podlagi javno dostopnih podatkov ter na podlagi obsega storitev, ki jih operater zagotavlja za potrebe ministrstva, so bili speljane korektno, zakonito. Imajo pa še velik predznak odgovornosti. Prav tega, česar se politika tako rada izogiba. Odgovornosti. Do naše države ter njenih državljank in državljanov.

Glede zakonitosti je bilo te dni dosti povedanega. Morda še preveč. Pravno mnenje, ki sta ga pripravila dr. Igor Kaučič in dr. Rajko Pirnat pa je žal zopet postalo poligon različnih političnih interpretacij. Kot da si politika lahko prisvoji vse kar ji pride pod roke, samo, da si pritrdi. Pravno mnenje je takšno kot je in ne kot bi si ga morda kdo želel.

Odgovornost ravnanja ministra Vebra pa verjamem da je boleča točka za marsikoga, ki je v preteklosti pred to odgovornostjo vztrajno bežal, se ji izmikal in jo želi, v kolikor se ta pokaže, nenehno teptati in jo izrabljati v sebi v prid.

Temu Socialni demokrati ostro nasprotujemo.

Potem pa je še tu zaupanje. Zaupanje bi morali graditi argumenti ne politične kalkulacije. Pa vendar sta zaupanje in nezaupanje najprej osebna zadeva. Na čem točno temeljita, če ne na argumentih, je težko razumeti. Pa vendar ju je kljub temu treba spoštovati. A ne kar tako, samo po sebi. Najprej se je treba soočiti z vsem, na čemer naj bi to zaupanje ali nezaupanje temeljilo, šele potem pa povleči poteze. Morda je bil predsednik vlade v odločitvi glede ministra Vebra prehiter, morda ni uspel, zmogel ali želel videti argumentov. Tega ne vemo in danes verjetno tudi ne bomo izvedeli. Kljub temu pa se moramo soočiti z današnjo politično zagato in jo – kot sem že poudaril – rešiti s treznimi glavami in z odločitvami, ki gredo mimo politikantstva.

Temu smo se tudi mi Socialni demokrati zavezali s podpisom koalicijske pogodbe. To ni le nekaj deset listov papirja, s katerimi lahko mahamo sem ter tja, ko nastopijo krize. To je zaveza, ki ne sme postati le predmet razprtij temveč tisto, k čemur se moramo vedno znova obrniti, ne zato, da probleme ustvarjamo, temveč jih rešujemo.

Socialni demokrati smo se s podpisom koalicijske pogodbe zavezali, da bomo v tej vladi naredili vse kar je v naši moči, da ne bo pozabljeno na socialno državo. Na javno šolstvo, javno zdravstvo. Da ne pozabimo na vse tiste, ki so pod težo krize potisnjeni na rob. A hkrati vemo in želimo, da to pogodbo spoštovati tudi koalicijski partnerji.

Odgovornost se začne pri zaupanju. Če je bilo zadnje dni to zaupanje izgubljeno, odgovornost pometena pod preprogo, verjamemo, da bomo z večjo mero zaveze, ki smo jo v prvi vrsti dolžni našim državljankam in državljanom, z današnjo razpravo naredili korak naprej. Da najdemo to zaupanje, vsi – koalicija in opozicija, tako, da se soočimo z odgovornostjo in jo postavimo na prvo mesto vsake naše besede, vsakega našega dejanja.

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije