Židan med obiskom v slovenski Istri: “Gradnja 2. tira naj se začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj Luke Koper in Obalno-kraške regije.”

Vodstvo Socialnih demokratov na čelu s predsednikom Dejanom Židanom se je v sredo, 30. marca, mudilo na delovnem obisku na slovenski Obali, na temo novih razvojnih priložnosti Primorja z zaledjem in projekta 2. železniškega tira Koper – Divača. Za Socialne demokrate je izjemno pomembno, da se gradnja drugega tira začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj luke in nove razvojne potenciale celotne Obalno-kraške regije. Vodstvo SD je najprej obiskalo Mestno občino Koper, kjer se je srečalo z županom Borisom Popovičem, nato obiskalo družbo Luka Koper in se srečalo z vodstvom podjetja, v nadaljevanju obiska se je v Izoli srečalo z župani Obalno-kraške regije, delovni obisk pa je vodstvo stranke zaključilo na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra Obisk, kjer je pogovor potekal o lokalnih temah, projektih na državni ravni in tudi o Ekonomskem programu SD za razvoj gospodarstva in krepitev srednjega razreda.

Po srečanju v Luki Koper

Židan je ob robu obiska koprske občine pojasnil, da je predsednik vlade Miro Cerar za soboto na Brdu pri Kranju sklical sestanek, na katerem bodo poleg koalicijskih partnerjev sestali tudi z vsemi pomembnimi deležniki. Židan se je ob tem zavezal, da bo premierju predlagal, naj na sestanek povabi tudi koprskega župana, saj je pomembno, da sestanku sodelujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, kamor drugi tir železnice na koncu tudi pripelje, občino Koper pa lahko zastopa le župan. Koprski župan Popovič je poudaril, da drugi tir ne bi smel zadostiti zgolj potrebam pristanišča, pač pa je treba zlasti zaradi velikega turističnega potenciala regije pri drugem tiru razmišljati tudi o potniškem prometu.

Srečanje SD na MO Koper

Sicer pa je predsednik SD Židan navedel, da že v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. “Pomembno je, da so odkupljena zemljišča, da bo v prihodnjih dneh izdano gradbeno dovoljenje in da gremo po korakih naprej. Zdaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Namera vlade, da vloži 200 milijonov evrov, je pomemben korak naprej, saj dolgo časa ni bilo takega stališča,” je dejal predsednik SD, ki sicer verjame, da je drugi tir mogoče zgraditi, ne da bi vlagateljem v zameno za gradnjo ponujali upravljanje s pristaniškimi terminali. “Prav je, da se ne ustanovi podjetja zaradi podjetja, ampak podjetje, ki bo izvedlo tudi neposredno investicijo,” pa je o nameri po ustanovitvi projektnega podjetja za drugi tir pojasnil podpredsednik vlade Židan.

Izjava ministra Židana in župana Popoviča

“Meni in tudi Socialnim demokratom niti ni tako zelo pomembno, v kateri obliki se gradi, pomembno je, da se čim prej gradi,” je dodal Židan. “Če bo projektno podjetje, ki bo nekakšen novi ‘DARS’ za železnice, o katerem bo odločala vlada, poskrbelo za dokumente ter poiskalo denar in investitorje, bo premik za gradnjo tira opravljen,” je zatrdil predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan in dodal, da je država pripravljena k že vloženim 55 milijonom prispevati še 200 milijonov evrov, po informacijah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa so pripravljeni prispevati dodatne milijone tudi drugi partnerji iz sosednjih držav. “Če k temu dodamo še denar iz evropskih skladov in bančna posojila, je finančna konstrukcija zaprta.

Srečanje z vodstvom Luke Koper

Veliko strokovnjakov trdi, da mora biti končna vrednost drugega tira precej nižja od 1,4 milijarde evrov. To bo pokazala revizija projekta. Če je mogoče tir zgraditi za 500 ali 700 milijonov, potem ne bo težav z začetkom gradnje. Manjkajoči del sredstev bo morala zagotoviti država,” je dejal Židan in glede lastništva pristanišča dodal, da je za SD pomembno, da ostane Luka Koper v lasti Slovenije. Kaže, da bodo v Luki pretovor 25 milijonov ton dosegli bistveno prej, kot je bilo načrtovano. Zato se je treba vprašati, ali je smiselno iskati še dodatnega koncesionarja na omejenem pristaniškem območju, ki ga Luka Koper dobro upravlja. Prišepetovalci govorijo, da Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. To ni res, saj že zdaj stežka sprejema nove posle,” je opozoril Židan. Sicer pa je bil Židan odločen, da je drugi tir ne glede na uspešnost pri iskanju zunanjih partnerjev treba zgraditi, in če država pri tem ne bo uspešna, “bo pač morala država vstopiti z večjim deležem v samo financiranje”.

Srečanje vodstva SD z župani

Delovni obisk vodstva Socialnih demokratov se je v Izoli nadaljeval s srečanjem z župani Obalno-kraških občin, ki je bilo namenjeno bolj specifično lokalnim temam. Predsednik SD Dejan Židan, podpredsednika SD Tanja Fajon in Janko Veber, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik SD Dejan Levanič so skupaj z županom Občine Izola Igorjem Kolencem, županom Občine Piran Petrom Bossmanom, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem, županjo Občine Hrpelje – Kozina Sašo Likavec Svetelšek in županjo Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan spregovorili o lokalnih problematikah na področju kmetijskih zemljišč, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma ter o tem, kaj so njihove prioritete in kako lahko SD kot koalicijska stranka pomagamo. Minister Židan je ob tem poudaril, da so se nekatere zadeve, ki so jih v preteklosti izpostavili župani, začele v Ljubljani reševati ravno zaradi tega, ker v vladi sodelujemo Socialni demokrati, ki si želimo zadeve premikati v pravo smer in v korist razvoja lokalnih skupnosti.

Židan na srečanju z župani Obalno-kraških občin

Kmetijski minister Židan na srečanju podprl župana Popoviča pri nameri, da občina Koper kupi delež Vinakopra, saj minister meni, da je treba ohraniti stabilno lastniško strukturo Vinakopra, ki bo tej družbi omogočalo, da se bo še naprej razvijala. “Kadar so lastniki takih družb tudi domačini, se razvijajo v korist lokalne skupnosti in zaposlenih, drugačne zgodbe pa se v Sloveniji pogosto slabo končajo za zaposlene in skupnost,” je še ob tem dodal Židan.

Vodstvo SD z župani

Izolski župan Igor Kolenc pa je ministra Židana seznanil v prvi vrsti s problematikami kmetijskih zemljišč, vodooskrbe in obalne ceste. Obalne občine so na ministrstvo za infrastrukturo v prejšnjih mesecih naslovile več pobud, tako v zvezi z uvedbo lokalnih vinjet kot z alternativno traso hitre ceste do hrvaške meje. Kot je pojasnil Kolenc, na konkretne odgovore ministrstva še čakajo. Vodstvo SD se je zavezalo, da bo županom pomagalo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti Vlade ali Državnega zbora.

Pogovor s članstvo OO SD Istra

Srečanje s članstvom SD

Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.

“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.

“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.

“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

Han: “Socialni demokrati smo podprli aktivacijo dodatnih pooblastil vojski z namenom lažjega obvladovanju migrantske krize.”

Državni zbor je na izredni seji razpravljal o predlogu vlade, da vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize podeli dodatna pooblastila. Poslanci so potrdili predlog vlade in aktivirali 37. a člen Zakona o obrambi, ki Državnemu zboru omogoča, da vojski, ko to zahtevajo varnostne razmere, podeli nekatera policijska pooblastila. Vlada je aktivacijo, za katero je pridobila tudi zeleno luč Sveta za nacionalno varnost, predlagala, da bi lahko vojska policiji učinkoviteje pomagala pri obvladovanju migracijskega toka in jo na ta način razbremenila. V skladu z omenjenim členom, so vojaki dobili nekatera pooblastila, ki jih sicer izvaja policija. V skladu z njimi lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize smo podprli tudi poslanci SD, saj menimo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji opozaril, da je Republika Avstrija sprejela nekatere ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ta ne bi ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem mnenju prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, “lahko pa imamo eno skrb manj”, je dodal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi:

“Spoštovani,

smo pred potrditvijo sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. oz. pred t.i. aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Do dopolnitve zakona o obrambi je prišlo oktobra lani. V takratnih okoliščinah je vlada predvidela, da mora prav zaradi nepredvidljivih okoliščin nastaviti mehanizme, ki bi se ob potrebi lahko sprožili hitro in zato tudi učinkovito.

O posebnem zadovoljstvu, da smo zakon spremenili ne moremo govoriti. Lahko pa imamo v teh zahtevnih časih skrb manj, ko bi v nasprotnem bili danes v veliko večji zagati kako učinkovito varovati naše meje. Razmere na teh so se ob začetku migrantske krize  sprva spreminjale predvsem zaradi nepričakovane intenzitete prehodov. Ta pritisk je zahteval hitre ukrepe.

Na tem mestu moramo poudariti, da je od oktobra lani naše ozemlje prečkalo skoraj pol milijona ljudi. Da naše državljanke in državljani v veliki meri tega ne občutijo se gre zahvaliti požrtvovalnosti našim policistom, vojakom, gasilcem, humanitarnim organizacijam vsem prostovoljcem. Nenazadnje pa je ta vlada delovala usklajeno in bila kos tem še pred pol leta nazaj nepredstavljivim razmeram.

Pod črto, koordinacija vseh aktivnosti je bila izpeljana tako, da prehodi migrantov potekajo varno, tako za migrante kot naše državljanke in državljane. To prvo fazo menim, da smo opravili uspešno.

Vsakodnevno dogajanje pa kaže, da je ta faza prva pomoč, ki pa na dolgi rok ne bo primerna. Še posebej, ko smo uvideli, da realnost na terenu prehiteva zanašanje na pričakovano skupno Evropsko rešitev. V Bruslju se išče, a na letalu iz Bruslja voditelje držav doma čakajo problemi, ki jih je treba reševati tukaj in sedaj. Če je iskanje skupne evropske rešitve do sedaj obstalo nekje med željami, predlogi in iskanjem kompromisov. 

Ta čas  pa so države na balkanski bile prisiljene reagirati povsem ad hoc, v prvi vrsti tako, da so zaščitile svoje interese. In ne gre jih obsojati. Velikopotezne evropske dileme: kako ustaviti tok beguncev, na kateri meji postaviti strožji nadzor, kako zaščititi Schengen, kako zaščititi Evropsko unijo kot tako so sicer na mestu, a tavanje med vsemi temi vprašanji ne pomaga posamičnim državam. Te se že soočajo z velikimi obremenitvami na in znotraj svojih meja.

Odzivi evropskih držav glede velikega dotoka migrantov, katerega intenzivnost glede na razmere ne bo pojenjala, so različni in  nemalokrat je prav ta različnost gradi prepad, preko katerega je čedalje težje postaviti most zaupanja.  Videli smo vse od humanitarnosti, politike odprtih vrat, na drugi strani  pa žuganja in zapiranja meja. Vse to se je nalagalo in danes smo priča nekemu tihemu pravilu, ki pravi  pomagaj si sam, ker Evropa ti trenutno še ne more. Predvsem najbolj obremenjene države so spoznale, da je skupna evropska rešitev trenutno še ujetnica bruseljskih konferenčnih soban, realnost pa vse kaj drugega.  Z drugimi besedami, vsakodnevno se išče različne kombinacije, a kaj ko se zdi da je teh neskončno veliko in da vsak stavi  le na svojo.   

Države pa so vsakodnevno prisiljene reševati lastno enačbo te krize, ki bi dala pozitiven rezultat. Ta enačba ima več neznank:

Prvič: Notranjepolitična trenja. Ta nemalo politikov spodbuja v ravnanja, ki morda niso uperjena zgolj v reševanje migrantske problematike, temveč v dejanja lastno-političnih koristi.

Drugič:  Predvidevanja o ravnanjih sosednjih držav: s temi se fokus težave, predvsem pa pozornost premakne na sosednjo mejo. Na sosednji meji, v sosednji državi se zgodi podobna zgodba. In tako naprej. To se dogaja toliko časa,  dokler ne pridemo do tretje faze to je ukrepanje držav kot posledica dejanj sosednjih držav, skupaj z dejanji oz. nedejanji vseh držav poprej. Torej se rešuje po vzorcu: rešitev mojega problema je problem več zate, to pa ravno zato, ker te skupne evropske rešitve še ni na vidiku.

Zakaj je treba dati zeleno luč vojski, da dobi dodatna pooblastila?

Zaradi varnostnih razmer, zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije kot to piše v sklepu. V duhu že povedanega, zato, ker se naša enačba zaradi kadrovskih zmogljivosti policije, velikih naporov in specifičnosti naše zelene meje drugače ne bo izšla. Oziroma na ta način lahko zagotovimo varovanje meje, s tem pa varnost naših ljudi in njihovega premoženja. Nihče, prav nihče, ne more biti danes, zaradi tega ukrepa zadovoljen.

Predvsem pa danes ni prostor ne čas, da se bomo ob tem vprašanju naslanjali na tisto točko pri reševanju tega vprašanja, ki pravi, da počnemo to kar počnemo zaradi nekih političnih hotenj. Dejstvo je, da je naša soseda te dni sprejela ukrepe, ki imajo lahko za nas – brez da aktiviramo ta mehanizem – slab izid. Odgovornost vseh nas danes je, da to preprečimo po načelih, pod katerimi se je spreminjal zakon o obrambi – zakonitosti ter sorazmernosti.

Socialni demokrati bomo tako predlog sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje podprli.”

Matjaž Han

vodja Poslanske skupine SD

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanec Nemec ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika za večjo zaščito živali: “Mučenje živali je kaznivo dejanje!”

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskimi skupinami ZL, SMC, DeSUS ter nepovezanimi poslanci podpisniki novele Kazenskega zakonika za pregon in sankcioniranje dejanj mučenja in zanemarjenja živali. Sopodpisniki predloga, za katerega je pobudo podala civilna iniciative Ustavimo pasje borbe, smo si bili v sporočilu ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika enotni: mučenje živali je zavržno dejanje, ki mora biti preganjano in sankcionirano! Predstavnica iniciative je opozorila na vse večjo zaznavo pasjih borb, kajti ocena strokovnjakov je, da selektivna vzreja in prodaja psov za pasje boje na naših tleh obstaja že več kot dvajset let, trenutno pa naj bi bilo teh legel v Sloveniji okoli 20.

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je na predstavitvi poudaril, da skupni predlog novele Kazenskega zakonika kaže na jasno sporočilo, “da v naši družbi ni več prostora za mučenje živali” ter dodal, da “prav tako ni prostora za tiste, ki na račun živali polnijo svoje denarnice.” Ob tem je spomnil, da so bili pomembni koraki z vidika prepoznavanja in sankcioniranja tovrstnih dejanj narejeni že leta 2013 s spremembami Zakona o mučenju živali, a ob tem dodal, “da zdaj potrebujemo še korak naprej, korak v smeri jasne opredelitve teh dejanj kot kaznivih.”

Cilj novele je tako določiti vse oblike mučenja živali ter opredeliti kazni (tudi zaporne), da bodo te v največji meri izpolnjevale svojo odvračilno funkcijo. Surovo ravnanje, spolna zloraba živali, organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih borb, pa so v tej noveli opredeljene kot najhujše oblike kaznivega dejanja mučenja živali, kazniva pa je tudi selektivna vzreja, katere namen je vzrejati pse za pasje boje.

Z novelo se tako določajo nove oblike kaznivih dejanj in dopolnjujejo obstoječe. Člen, ki opredeljuje mučenje živali, se širi in kot kaznivo opredeljuje surovo ravnanje in spolno zlorabo živali – predvidena je denarna kazen in do pet let zapora. S predlagano razširitvijo člena se kriminalizira organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev. Tudi v teh primerih se predvideva enako kazen, le za udeležbo bo kazen nižja – do enega leta zapora.

Če bo organizacija pasjih bojev storjena v hudodelski združbi, pa bo sodišče, če bo zakon sprejet v taki obliki, izreklo do osem let zaporne kazni. Kot kaznivo dejanje in ne več kot prekršek se bo obravnavalo tudi primere, ko lastniki živali ne bodo zagotovili ustreznega bivališča, hrane in vode ter svobode gibanja. Poleg tega se sodišču daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov. Najpomembnejša izmed njih sta trajni odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Zdaj se namreč lahko stike z živaljo prepove le tistemu, ki je nad njo storil prekršek, ne pa tudi tistemu, ki je nad njo storil kaznivo dejanje. Predlog določa tudi povsem novo kaznivo dejanje prepovedi selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje boje. Predlagane kazni so enake kot za primere organizacije pasjih bojev.

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.