Matjaž Nemec: “Strategija za upravljanje kapitalskih naložb države na vprašanja lastniških deležev lokalnih skupnosti v podjetju HIT ne odgovarja.”

Iz predloga Strategije za upravljanje kapitalskih naložb države je moč razbrati, da je igralništvo za državo suha veja, ki jo je treba odžagati (prodati). Ne moremo si drugače razlagati sprememb v klasifikaciji podjetij v okviru strategije, ko je bilo novogoriško podjetje Hit d.d. sprva predvideno kot strateško, kasneje pomembno, sedaj – v zadnjem predlogu – pa se podjetje umešča v kategorijo portfeljskih naložb, torej podjetij, katerih delež naj država v celoti proda.

Slovensko igralništvo, ki je še pred leti imelo status dejavnosti, ob kateri bi zaradi nezmožnosti, nemoči ali pomanjkanja politične volje na odgovornost klicali najvišje politične funkcionarje, pa je s to strategijo dokončno dobilo status odpisanega.

Trenutno dostopne informacije nas ne morejo navdati z optimizmom, da bo vlada z novim zakonom o igralništvu dokončno okvirila vse razvojne poti, po katerih naj v prihodnje hodi slovensko igralništvo. Prav tako v zraku ostaja vprašanje, povezano z lastniškim deležem lokalnih skupnosti v podjetju Hit d.d., s tem pa tudi vprašanje razvoja celotnega območja, posredno vezanega na delovanje podjetja.

Socialni demokrati smo prepričani, da Hit – zaradi njegove vloge, ki jo ima na širšem lokalnem področju ter nasploh zaradi potenciala dejavnosti – spada pod pomembna podjetja, v katerih naj država ohrani 25% +1 glas, še posebej, ko smo pred sprejemom novega zakona o igralništvu. Slednji bi moral dejavnost igralništva usmeriti na pot novih razvojnih priložnosti, ne pa zgolj krpati zakonske primanjkljaje preteklosti potem, ko bodo naša največja igralniška podjetja že na spisku za prodajo.

Socialni demokrati bomo tekom postopka sprejemanja strategije predlagali spremembo klasifikacije za podjetje Hit d.d., od vlade pa pričakujemo tehtne argumente, ki bi morebiti pričali o nasprotnem.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Poslanka SD mag. Bojana Muršič izvoljena za novo podpredsednico Državnega zbora

Poslanska skupina SD je s podporo koalicijskih poslancev v začetku tedna za novo podpredsednico DZ predlagala poslanko mag. Bojano Muršič, saj je to funkcijo zapustila Andreja Katič, ki jo je DZ pred dnevi imenoval za ministrico za obrambo. Poslanke in poslanci so Muršičevo na petkovi izredni seji na tajnem glasovanju izvolili za novo podpredsednico DZ s 50 glasovi za in enim proti. Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han je ob vložitvi kandidature v DZ pojasnil, da je bila odločitev za kandidaturo Bojane Muršič v Poslanski skupini SD soglasna.

K odločitvi je PS SD vodilo več razlogov. Kot je izpostavil Han, je Muršičeva v zadnjem času zelo dobro vodila parlamentarni odbor za pravosodje, SD pa je imel ob izboru kandidatke pred očmi tudi žensko kvoto. “To bo dobro nadaljevanje podpredsedniškega dela Andreje Katič,” je pojasnil vodja poslanske skupine Han. Kljub relativno kratkemu poslanskemu stažu je Muršičeva dokazala, da ima izkušnje in osebnostne lastnosti za opravljanje te funkcije. Med njenimi lastnostmi je izpostavil strpnost, korektnost in delavnost, zaradi česar bo dobro sodelovala pri vodenju DZ.

V kratki poslanski razpravi pred glasovanjem je bilo o Muršičevi slišati veliko pohvalnih besed, predvsem iz vrst koalicijskih poslancev, poslanci pa so zadovoljni tudi zato, ker bo podpredsedniško funkcijo opravljala ženska. Bojana Muršič, rojena leta 1971, je leta 2004 diplomirala na ljubljanski fakulteti za upravo, leta 2013 pa magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije. Lani je bila na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v Rušah, pred tem pa je opravljala delo direktorice občinske uprave občine Ruše, med letoma 2007 in 2010 pa je bila direktorica občinske uprave v občini Oplotnica. V DZ je bila predsednica odbora za pravosodje.

Han: “Prijavljeni kandidati za novega viceguvernerja zaenkrat pri SD nimajo podpore.”

Predsednik republike Borut Pahor se ta teden posvetuje z vodji poslanskih skupin glede kandidatov za viceguvernerja Banke Slovenije. Poslanska skupina SD je zadržana do kandidatov za mesto viceguvernerja, ki so se prijavili na poziv predsednika republike Boruta Pahorja, je po posvetovanju povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. Z njimi se bodo še pogovorili, je pa Han že povedal, da Janez Fabijan pri njih podpore zaenkrat nima. “Nekateri so že opravljali to funkcijo, a se po našem mnenju niso izkazali,” je o kandidatih dejal Han.

Kandidate bodo vseeno povabili na razgovor, jih povprašali o minulem delu in viziji ter se nato odločili. “Zaenkrat pa podpore vsaj tisti, ki je favorit, gospoda Fabijan, nima,” je povedal Han. Trenutnemu viceguvernerju in namestniku guvernerja Janezu Fabijanu šestletni mandat poteče 10. septembra. Na Pahorjev poziv za kandidature za viceguvernersko mesto so prispela tri imena, in sicer so se prijavili Fabijan, Tomaž Klemenc in Primož Simončič. Predsednik lahko predlaga tudi svojega kandidata. Predlog za imenovanje bo v DZ poslal do 10. junija.

V SD ne podpiramo predloga zakona NSi o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Socialni demokrati predloga zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak, ne bomo podprli. Prepričani smo, da veljavni Zakon o vojnih grobiščih na sistemski ravni povsem ustrezno in dostojno ureja vsa temeljna vprašanja, ki jih predlagatelji izpostavljajo kot predmet ureditve tega zakona. Socialni demokrati tudi ne sprejemamo teze in pogostih namigovanj, da se veljavni Zakon o vojnih grobiščih ne izvaja ter da se zlasti na področju prikritih vojnih grobišč v vsem času od uveljavitve zakona ni storilo praktično ničesar, kar je daleč od resnice.

Če želimo objektivno in verodostojno spregovoriti o tem predlogu zakona, ki je danes pred nami, je zato nujno, da nekoliko osvetlimo dogajanja preteklih mandatov pri obravnavi in sprejemanju tako imenovanih vojnih zakonov, kamor zagotovo sodi tudi ta zakonski predlog. Za tematiko vojnih zakonov velja, da urejajo različna vprašanja polpretekle zgodovine, ki zadevajo čas 2. svetovne vojne in čas po koncu le-te. Hočemo ali ne, ostaja dejstvo, da so vedno znova v ospredju zlasti tista vprašanja, ki jih tudi po 70 letih dojemamo na različen način ter gojimo do njih različna čustva, saj jih različno sprejemamo in vrednotimo. In od tu nas žal loči le še korak h temu, kar pogosto označujemo kot ideološki boj in nove delitve med ljudmi, česar, verjamem, si nihče med nami ne želi.

To Socialni demokrati poudarjamo zato, ker iz izkušenj preteklih mandatov Državnega zbora vemo, da se je praviloma k razpravi o odprtih vprašanjih polpretekle zgodovine pristopalo drugače, kot smo priča danes. Šlo je za koordinirane razgovore s predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, na katerih se je skušalo doseči čim širše soglasje o marsikaterih občutljivih vprašanjih, kar bi tlakovalo pot k skupnim ciljem, ki jih razumemo kot medsebojno spoštovanje, pomiritev, pieteten odnos do umrlih in spravo. Socialni demokrati smo razumeli tedaj enako kot razumemo danes, da ta vprašanja ne morejo in ne smejo biti v polju političnega prestiža in dominacije ene stranke ali poslanske skupine, če smo resnično dobroverni in si želimo tovrstna vprašanja rešiti na način, ki za seboj ne bo nikomur puščal grenkega priokusa ter bo slehernemu razblinil vsak najmanjši dvom glede pravilnosti in pravičnosti skupnih odločitev.

Ko je pred približno 10 leti pristojni minister Drobnič iz politične stranke, iz katere danes prihajajo predlagatelji zakona, pripravil osnutke vojnih zakonov, je med tedanjimi političnimi strankami prevladalo zavedanje o tem, da ni vseeno, na kakšen način se lotiti reševanja tovrstnih vprašanj. Socialni demokrati smo pri tem vedno tvorno sodelovali. V pogovore in usklajevanja zakonskih rešitev je bilo vloženega precej časa in truda, pa kljub temu pa v mandatu 2004 – 2008 vojni zakoni niso dosegli zadostne uskladitve in se zakonodajni postopek o vojnih zakonih ni nadaljeval. Nadaljeval pa se je trud in iskanje rešitev o teh zakonih v mandatu, ko smo vladno koalicijo vodili Socialni demokrati in v letu 2009 je bila sprejeta zelo pomembna novela Zakona o vojnih grobiščih, ki jo je kot rečeno v osnovnih rešitvah pripravil že minister Drobnič. Zakon je bil usklajen v najširšem možnem političnem krogu, saj so jo poleg 4 levosredinskih vladnih strank podprli tudi v tedaj opozicijski Slovenski ljudski stranki. Po našem prepričanju je novela Zakona o vojnih grobiščih prinesla pomembne rešitve, ki jih bodisi danes še ne znamo, bodisi jih nočemo korektno ovrednotiti, in sicer je novela:

– predvidela, da se v Ljubljani postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem s posvetilnim napisom Otona Župančiča »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt«,
– predvidela je, da se za posmrtne ostanke oseb, ki ne bodo imele samostojnega grobišča ali groba, postavi na območju spominskega parka Teharje osrednja kostnica,
– predvidela je tudi različna besedila posvetilne narave na grobiščih, pri čemer se je na grobišča civilnih žrtev vojne in po vojni usmrčenih oseb napisalo »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija«,
– predvidela je, da se svojcem omogoči prenos posmrtnih ostankov v drug grob na istem ali drugem pokopališču,
– predvidela je natančnejša določila o evidentiranju vojnih grobišč,
– precizirala je pravno podlago za varstvo vojnih grobišč Republike Slovenije v tujini, ki so urejena v meddržavnih sporazumih oziroma dogovorih.

Danes zato ni možno in ni pošteno govoriti o tem, da na področju urejanja in odkrivanja prikritih vojnih grobišč ni bilo ničesar storjenega. Vlada je v svojem mnenju zelo jasno zapisala, katere aktivnosti, ki zadevajo prikrita vojna grobišča, je v preteklem času že izpeljala. Tako je bilo izvedenih 600 evidentiranj prikritih vojnih grobišč, 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov. V preteklih letih je vlada uredila prikrita vojna grobišča na območju Kočevskega roga, opravil se je iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgrajen je bil spominski park Teharje, zgrajena kostnica v Mariboru in Škofji Loki. Ob tem potekajo še druge aktivnosti urejanja na različnih lokacijah vojnih grobišč ter aktivnosti za postavitev Spomenika vsem žrtvam vojn v Ljubljani. In ne nazadnje tečejo tudi aktivnosti za vzpostavitev nove informacijske baze za vodenje Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč. Res je, da je obseg aktivnosti na tem področju prvenstveno odvisen od zmožnosti financiranja oziroma od vsakoletne vsote proračunskih sredstev, namenjenih urejanju vojnih grobišč, še posebej v času javnofinančnih varčevanj na vseh področjih. Najbrž tudi ni mogoče zanikati, da bi se v preteklih letih lahko na tem področju storilo še kaj več. Pa vendar, to dejstvo ne daje nikomur pravice zavajati s trditvami, da država na tem področju ničesar ni postorila.

Kot rečeno Socialni demokrati ne delimo mnenja, da je potrebno za učinkovitejše in boljše urejanje prikritih vojnih grobišč sprejeti poseben zakon. Tudi predlagatelji sami v uvodu zakonskega predloga navajajo, da to področje ureja Zakon o vojnih grobiščih, ki se po njihovem izvaja prepočasi. Pri čemer poudarijo, da je izvajanje zakona v veliki meri odvisno od politične volje vsakokratne vlade za reševanje tega področja, tudi z zagotavljanjem sredstev za ta namen. Torej predlagatelji sami ugotavljajo, da ob veljavni zakonodaji po njihovem mnenju ni toliko težava v sami pravni ureditvi, kot je po njihovem težava v pomanjkanju politične volje in proračunskega denarja. Zakaj torej poseben zakon? Predlagatelji nadalje sicer navajajo, da se pri prikritih grobiščih zatika pri vpisovanju tovrstnih grobišč v register, vendar to ne more biti tehten razlog za poseben zakon. Socialni demokrati na to vprašanje do danes nismo dobili prepričljivega odgovora, zato ne vidimo nobenega resnega argumenta, zakaj bi se za točno določeno vrsto vojnih grobišč sprejel poseben, specialen zakon, poln takšnih določil, ki po svoji naravi sodijo v podzakonski predpis in nikakor ne v zakon. Prepričani smo, da bi s sprejetjem takega zakona na to pravno področje vnesli preveč pravne zmede, ob tem pa bi eno kategorijo grobišč brez tehtnih vsebinskih razlogov izvzeli iz sistemske ureditve, kot jo danes poznamo v Zakonu o vojnih grobiščih.

Socialni demokrati smo se o tem predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pogovarjali tudi s predstavniki Zveze združenj borcev NOB, ki so v preteklosti vedno tvorno sodelovali pri iskanju skupnih rešitev, kadar so bili na dnevnem redu tako imenovani vojni zakoni. Na tej točki z njimi delimo mnenje, da ta zakon po svoji vsebini ni primeren, niti potreben, saj imamo to področje dokaj dobro urejeno v Zakonu o vojnih grobiščih. Prav tako pa delimo mnenje, da bi se na tem področju moralo kaj izboljšati zlasti pri učinkovitejšem izvajanju veljavnega zakona.

Socialni demokrati ne nasprotujemo dostojnemu pokopu in pomiritvi, vendar tega ne gre povezovati z vprašanjem, ali ta predlog zakona podpiramo ali ne. Naš zadržek izhaja iz prepričanja, da glede novelacije obstoječega zakona, ni bila opravljena širša razprava vseh deležnikov in tako dejansko nimamo stališč vseh zainteresiranih strani, nimamo pa niti prepričljivih vsebinskih pojasnil predlagatelja, kaj zavira ali ovira izvajanje zakona, če govorimo le o njegovi vsebini in če pustimo ob strani zmožnosti države pri zagotavljanju višjih proračunskih sredstev.

Socialni demokrati bomo zato na podlagi vsega navedenega glasovali proti sklepu, da je predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev primeren za nadaljnjo obravnavo.

Jan Škoberne nadomestil Andrejo Katič v poslanski skupini SD

Namesto poslanke Andreje Katič, ki je minuli teden nastopila funkcijo ministrice za obrambo, je med poslance Socialnih demokratov sedel Jan Škoberne. Parlamentarna mandatno-volilna komisije se je namreč na nujni seji seznanila s sklepom Državne volilne komisije, da ima Škoberne na podlagi predčasnih volitev iz julija lani pravico opravljati funkcijo poslanca v času, ko bo Katičeva obrambna ministrica. Leta 1987 v Slovenj Gradcu rojeni Jan Škoberne je predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov z več kot desetletnim stažem v mladinskem sektorju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Velenju, leta 2010 pa je diplomiral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in sicer na programu Evropske študije – družboslovni vidiki.

Na FDV Škoberne trenutno zaključuje podiplomski študij na programu Diplomacija. V času dela v mladinskem sektorju je Škoberne opravljal naloge predsednika Dijaške organizacije Slovenije, predsednika Kluba evropskih študentov  ter podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije. Po opravljenem dodiplomskem študiju se je preizkusil tudi kot samostojni podjetnik, nato v prejšnji vladi kot svetovalec ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, odgovoren za horizontalno usklajevanje mladinskih politik, pred nastopom mandata poslanca, pa v vlogi svetovalca župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, odgovoren za mednarodno sodelovanje. Želimo mu uspešno delo v Poslanski skupini SD.

Han: “Za SD priporočila EU komisije pričakovana, v njih vidimo priložnost za razpravo o redefiniciji minimalne plače.”

“Socialne demokrate priporočila Evropske komisije za proračunsko in reformno ukrepanje niso presenetila, saj se zdi, da se že nekaj let v večji meri ponavljajo, vendar pa je stranko pozitivno presenetila osvežitev priporočil glede minimalne plače, kar vidimo kot dobro popotnico za razpravo o redefiniciji minimalne plače, ki tudi v širši mednarodni javnosti končno postaja kategorija in ji moramo nameniti vso svojo pozornost,” je povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“V SD hkrati pričakujemo, da se v čim krajšem času doseže prepotreben dogovor o redefiniciji minimalne plače na način, da bodo iz te izvzeti določeni dodatki,” je dodal Han. Izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače predlagajo sindikati, ki so v četrtek v DZ prinesli pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači. “Socialni demokrati ta predlog sindikatov podpiramo,” je povedal Han.

Evropska komisija je v priporočilih za ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu izpostavila izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država. Sporočilo Sloveniji je, da je v minulih letih na več ključnih področjih dosegla pomemben napredek, a da mora nadaljevati prizadevanja. Glede minimalne plače komisija Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, in sicer z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.

Ustavna komisija DZ začela razpravo o predlogu SD za spremembo ustave in zaščito javnega šolstva

Ustavna komisija Državnega zbora je danes začela razpravo o predlogu Socialnih demokratov za spremembo ustave in s tem za postavitev meje med financiranjem zasebnega in javnega šolstva. Spremembo 57. člena Ustave predlagamo poleg SD še štiri stranke, in sicer DeSUS, ZL in ZaAB, kot neposreden odziv na odločbo Ustavnega sodišča iz začetka leta, ki je takrat namreč naložilo, da mora država enako financirati javne in zasebne osnovne šole.

Po našem mnenju peterica ustavnih sodnikov z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole, grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. “Javno šolstvo je že tako ali tako deležno velikih finančnih pritiskov, odločitev ustavnih sodnikov, ki je porušila mejo med javnim in zasebnim šolstvom, ga je še bolj porinila na rob,” je prepričan prvopodpisani pobudnik ustavne spremembe, vodja poslancev SD Matjaž Han. “Socialni demokrati želimo zato s sopredlagatelji doseči, da bi ustava zagotavljala financiranje javnih šol, medtem ko bi bila ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu,” je bil jasen Han.

Vsak poseg v ustavo pa zahteva dvotretjinsko večino v Državnem zboru, te pa za spremembo 57. člena ta trenutek še ni. Predlogu nasprotujejo v strankah NSi in SDS, odločilni pa bodo glasovi največje koalicijske stranke SMC, kjer podpisov za predlog sprememb ustave zaenkrat še niso dali, so pa napovedali, da bodo v razpravi konstruktivno sodelovali. Na današnji seji ustavne komisije ni bilo o tem še nobene odločitev, poslanske skupine so le predstavile svoja stališča. Sklenili pa so, da bodo predlog ustavnih sprememb dali v presojo strokovnjakom.

Andreja Katič za člane odbora DZ za obrambo primerna za obrambno ministrico

Parlamentarni odbor za obrambo je kandidatki za obrambno ministrico Andreji Katič po predstavitvi prižgal zeleno luč, kar pomeni, da je Katičeva korak bližje vodenju ministrstva. Odbor jo je podprl z osmimi glasovi za in štirimi proti. Kandidatka za obrambno ministrico Andreja Katič namerava v ospredje svojega ministrovanja postaviti pripravljenost za odzivanje na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v skladu z varnostno in zunanjo politiko ter pripravljenost zaščite in reševanja na odzivanje ob naravnih nesrečah.

Za Katičevo, ki se je predstavila pred parlamentarnim odborom za obrambo, so za dosego naštetih ciljev ključne zmogljivosti obrambnega sistema, torej popolnjene, opremljene in usposobljene enote. Okrepiti je treba poslabšano obrambno pripravljenost in zmanjšati razkorak z zavezniki, je nadaljevala. Zaradi tega je treba zaustaviti trend padanja sredstev za obrambni resor in slediti zavezam v strateških dokumentih. Potrebno je stabilno in predvidljivo financiranje obeh sistemov, torej obrambe ter zaščite in reševanja, je prepričana Katičeva, zdaj še poslanka SD in podpredsednica DZ. Po njenih besedah smo v obdobju negotove mednarodne varnostne situacije. In čeprav Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sistemu kolektivne varnosti Nata in EU, nas to, kot pravi, ne odvezuje obveznosti skrbi za lastno varnost. “Krize, s katerimi se sooča svet, so tudi naše krize in naša odgovornost, da jih rešujemo,” je dejala. Slovenije namreč zdaj številni varnostni izzivi po svetu ne ogrožajo, a hkrati ne smemo živeti v utvari, da se to ne more spremeniti, je prepričana. Obrambni sistem pa mora biti sposoben spremljati morebitne spremembe ter biti v zadostni meri fleksibilen za preventivno delovanje in ukrepanje.

Precejšen del svoje predstavitve je Katičeva namenila težavam, ki pestijo sistem obrambe ter zaščito in reševanje. Kot eno najtežavnejših je izpostavila kadrovsko področje, med drugim nepopolnjenost enot, saj sedanja kadrovska zasedenost ne dosega načrtov, tudi zaradi nenadomeščanja kadrov. Prav tako je težava nedoseganje razmerja enega častnika na dva podčastnika in pet vojakov, je naštevala. Odprto je tudi vprašanje statusa vojakov po 45. letu, hkrati pa se Slovenska vojska sooča s staro strukturo, povprečna starost je skoraj 40 let, je še spomnila. Iskanje rešitev pri tem vprašanju po njenem mnenju ni le stvar ministrstva za obrambo, ki pa mora biti pobudnik reševanja teh težav. Pri vprašanju izdatkih za obrambo je Katičeva poudarila, da je letos za to področje namenjenih le še 366 milijonov evrov, kar je 0,95 bruto domačega proizvoda, čeprav smo se Natu zavezali, da bomo namenjali dva odstotka. Ta trend zmanjševanja finančnih sredstev pa negativno vpliva na delovanje Slovenske vojske doma in v tujini, ugotavlja. Manj je usposabljanj, v zadnjih petih letih kar za polovico manj, je poudarila.

Kandidatka za obrambno ministrico je omenila tudi delovanje obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Njenega predhodnika Janka Vebra je DZ razrešil zato, ker je OVS naročil analizo vidikov privatizacije Telekoma, s čimer naj bi po nekaterih oceni strank v DZ prekoračil svoja pooblastila. Kot pravi Katičeva, mora OVS delovati strogo v zakonskih okvirih, hkrati pa mora biti ta služba po njenem mnenju pod stalnim nadzorom parlamentarne komisije. Prav tako si bo prizadevala za dvig ugleda ministrstva v javnosti, je še dodala. Katičeva je spregovorila tudi o delovanju sistema zaščite in reševanja, med drugim je napovedala, da ne namerava krčiti števila regijskih centrov. Razvoj tega sistema po njenem mnenju sicer stagnira, prav tako je tudi tukaj vprašanje kadrovskega popolnjevanja, ki da ne sledi potrebam.

Člani odbora so imeli za Katičevo številna vprašanja, nanje je kandidatka odgovarjala dobri dve uri. Nasploh je po njenem mnenju treba izboljšati pripravljenost obeh sistemov – tako vojaškega kot sistem zaščite in reševanja. Med glavnimi prioritetami njenega morebitnega ministrovanja je Katičeva izpostavila zaustavitev trenda upada zaposlitev ter sredstev za modernizacijo in razvoj. Tako je med drugim treba obnoviti vozni park Slovenske vojske, saj so vozila v povprečju stara že okoli 12 let. Želi si tudi, da bi Slovenija lahko izpolnjevala mednarodne zaveze in višino izdatkov na obrambo dvignila na dva odstotka BDP, “a se zaveda realnih možnosti”. Katičeva tako zagovarja članstvo Slovenije v Natu. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah pa je pojasnila, da ima v Sloveniji tu glavno vlogo zunanje ministrstvo oz. vlada, obrambno ministrstvo pa nalogo zgolj izvede.

Na vprašanje iz vrst SDS, ali bi se opredelila za prozahodno ali prorusko, je odgovorila, da je Slovenija članica Nata in EU. Glede ukrajinske krize pa je povedala, da Slovenija obsoja vsako kršitev ozemeljske celovitosti. Kandidatka se strinja tudi, da zakonodaja s področja obrambe nujno potrebuje prenovo. Izhodišča za spremembe so v grobem že pripravljena, je dejala v izjavi za medije takoj po glasovanju. Ta izhodišča bo predstavila vsem poslanskim skupina in pri njih iskati podporo. Za spremembo zakona o obrambi je namreč potreba dvotretjinska podpora poslancev. Glede na to, kako bo široka podpora, se bodo odločali, ali iti v prenovo celotnega zakona ali urediti le posamezna področja, denimo kadrovsko. Pri svojem delu pa si bo prizadevala tudi za boljše razmerje med pripadniki stalne sestave in pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki bi moralo biti 7600 proti 1500. Meni tudi, da je prav, da je v vojski verska oskrba.

Poslanci so večkrat omenil tudi zelo nizke vojaške plače in posledične socialne stiske, kandidatka pa se strinja, da je plača zelo nizka. Obenem pa vojake pestijo tudi pogodbe za določen čas, je dodala. Samo zato namerava veliko pozornosti nameniti urejanju kadrovskih vprašanj. Kmalu po imenovanju se namerava spopasti tudi z nadurami v vojski, saj zaradi tega vojaki ministrstvo tudi tožijo, je pojasnila. To vprašanje namerava urediti tudi v spremenjenem zakonu o obrambi, noveliranje tega zakona je tudi eden od ciljev morebitne nove ministrice. Glede statusa vojaka po 45. letu je razmišljala, da bi morala več napora vložiti v omogočanje prekvalifikacije vojakov in prehod na druga delovna mesta znotraj javnega sektorja, predvsem na področju varovanja in logistike. Z dodatnimi spodbudami bi lahko omogočali tudi prezaposlovanje v gospodarstvo, je še razmišljala.

Opozorila je tudi na zniževanje števila zaposlenih v upravnem delu obrambnega ministrstva zaradi upokojevanja. Po njenem mnenju se ne sme dopustiti, da neke generacije v sistemu ne bi bilo, zato si bo, če bodo možnosti take, prizadevala, da se ta trend ne nadaljuje. V zvezi z ravnanjem prejšnjega obrambnega ministra Janka Vebra je Katičeva dejala, da na podlagi razpoložljivih dokumentov ni mogoče z gotovostjo trditi, da je storil kaj nezakonitega, pač pa sama verjame, da je ravnal v dobrobit države. Kot je poudarila, pa svoje naloge ni opravila obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo. Zato je napovedala, da bo “sprejela odstop direktorja” OVS Gorazda Rednaka. V izjavi novinarjem po predstavitvi je pojasnila, da je po njenih informacijah Rednak že ponudil odstop. Poslance SDS je zanimalo, ali držijo informacije, da naj bi na njegovo mesto imenovala Damjana Kosa, a je kandidatka odvrnila, da Kosa ne vidi kot novega direktorja. Kot je dejala v izjavi, zaposlenih še ne pozna toliko, da bi lahko napovedala, kdo bo nadomestil Rednaka.

Katičeva si bo, če bo potrjena v DZ, prizadevala za nadaljnje sodelovanje in izobraževanje lokalnih ter regionalnih štabov civilne zaščite in županov. Ob naravnih nesrečah namreč le dovolj hitra reakcija lahko prepreči hude posledice in zagotovo čim manjšo škodo. Kandidatka za ministrico je po predstavitvi še dodala, da so ji poslanci namenili vrsto odločnih vprašanj, zato je lahko pokazala, da se je dobro pripravila na to področje in da bo lahko uspešno vodila ministrstvo. Na vprašanje novinarjev, kako bo vlado prepričala, da je treba obrambi nameniti več sredstev, je odvrnila, da živimo v varnostno negotovem času in s prispevkom k mednarodnemu miru zagotavljamo tudi lastno varnost. DZ bo o kandidatki odločal na izredni seji predvidoma prihodnjo sredo.

Židan: Podpiramo uporabo industrijske konoplje v prehrambene namene

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in državna sekretarka Tanja Strniša sta se danes udeležila skupne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo, kjer so poslanci soglasno podprli sklep, da se s spremembo pravilnika dovoli uporaba industrijske konoplje v prehrambene namene. Minister Židan je v uvodu poudaril, da na ministrtsvu podpirajo novo, napredno ureditev področja pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji, in sicer na način, da bo dovoljena njena uporaba tudi v prehranske namene. “Industrijska konoplja je lahko tudi hrana, zato bomo njeno uporabo v prehrani in pijačah dovolili s posebnim pravilnikom,” je naznanil Židan in dodal, da bodo na kmetijskem ministrstvu zagotovili zaščito genskega materiala avtohtonih sort rastline konoplje, s čemer bi slovenskim pridelovalcem zagotovili, da v prihodnje sadijo domače sorte in ne uvoženih.

Socialni demokrati podpiramo, da se dovoli pridelava in pridelava industrijske konoplje v prehrambne namene, saj menimo, da ima industrijska konoplja velik, a v Sloveniji neizkoriščen potencial za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Industrijska konoplja se je do sedaj lahko gojila le za pridelavo semen, za pridobivanje olja, v kozmetične namene, za prehrano živali, pridelavo vlaken in industrijske namene, ne pa v prehrambene namene, recimo za čaje, pijače, pekovske izdelke in druge podobne izdelke.

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji v zadnjih letih izjemno narašča, vendar je njen izkoristek zaradi strogih pravil omejen. V SD smo podprli sklep odborov, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi spremembe pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ki bi omogočale gojitev konoplje tudi v prehrambne namene. Člani odbora so podprli tudi predlog koalicijskih strank, da se posebna pozornost nameni zaščiti avtohtonih sort industrijske konoplje. Minister za kmetijstvo Židan je dejal, da so z ministrstvom za zdravje že poiskali vsebinsko rešitev, da se za industrijsko konopljo kot hrano napišejo podobna pravila kot za uporabo maka. Uporabo industrijske konoplje za prehrambene namene podpirajo tudi na ministrstvu za zdravje, je pa državna sekretarka Nina Pirnat v razpravi poudarila, da bo treba določiti tudi standarde in nadzor nad varnostjo živil.

Predlagani spremembi statusa industrijske konoplje v prehrani bi lahko sledila tudi ureditev rabe konoplje v medicinske namene in ureditev področja rekreativne uporabe konoplje, kar sta tudi dve izmed programskih izhodišč Socialnih demokratov. Več o pripravi predlogov SD, pri katerih lahko tudi sami sodelujete, na spletni povezavi http://www.socialnidemokrati.si/legalizator/