Poslanec Nemec ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika za večjo zaščito živali: “Mučenje živali je kaznivo dejanje!”

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskimi skupinami ZL, SMC, DeSUS ter nepovezanimi poslanci podpisniki novele Kazenskega zakonika za pregon in sankcioniranje dejanj mučenja in zanemarjenja živali. Sopodpisniki predloga, za katerega je pobudo podala civilna iniciative Ustavimo pasje borbe, smo si bili v sporočilu ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika enotni: mučenje živali je zavržno dejanje, ki mora biti preganjano in sankcionirano! Predstavnica iniciative je opozorila na vse večjo zaznavo pasjih borb, kajti ocena strokovnjakov je, da selektivna vzreja in prodaja psov za pasje boje na naših tleh obstaja že več kot dvajset let, trenutno pa naj bi bilo teh legel v Sloveniji okoli 20.

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je na predstavitvi poudaril, da skupni predlog novele Kazenskega zakonika kaže na jasno sporočilo, “da v naši družbi ni več prostora za mučenje živali” ter dodal, da “prav tako ni prostora za tiste, ki na račun živali polnijo svoje denarnice.” Ob tem je spomnil, da so bili pomembni koraki z vidika prepoznavanja in sankcioniranja tovrstnih dejanj narejeni že leta 2013 s spremembami Zakona o mučenju živali, a ob tem dodal, “da zdaj potrebujemo še korak naprej, korak v smeri jasne opredelitve teh dejanj kot kaznivih.”

Cilj novele je tako določiti vse oblike mučenja živali ter opredeliti kazni (tudi zaporne), da bodo te v največji meri izpolnjevale svojo odvračilno funkcijo. Surovo ravnanje, spolna zloraba živali, organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih borb, pa so v tej noveli opredeljene kot najhujše oblike kaznivega dejanja mučenja živali, kazniva pa je tudi selektivna vzreja, katere namen je vzrejati pse za pasje boje.

Z novelo se tako določajo nove oblike kaznivih dejanj in dopolnjujejo obstoječe. Člen, ki opredeljuje mučenje živali, se širi in kot kaznivo opredeljuje surovo ravnanje in spolno zlorabo živali – predvidena je denarna kazen in do pet let zapora. S predlagano razširitvijo člena se kriminalizira organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev. Tudi v teh primerih se predvideva enako kazen, le za udeležbo bo kazen nižja – do enega leta zapora.

Če bo organizacija pasjih bojev storjena v hudodelski združbi, pa bo sodišče, če bo zakon sprejet v taki obliki, izreklo do osem let zaporne kazni. Kot kaznivo dejanje in ne več kot prekršek se bo obravnavalo tudi primere, ko lastniki živali ne bodo zagotovili ustreznega bivališča, hrane in vode ter svobode gibanja. Poleg tega se sodišču daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov. Najpomembnejša izmed njih sta trajni odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Zdaj se namreč lahko stike z živaljo prepove le tistemu, ki je nad njo storil prekršek, ne pa tudi tistemu, ki je nad njo storil kaznivo dejanje. Predlog določa tudi povsem novo kaznivo dejanje prepovedi selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje boje. Predlagane kazni so enake kot za primere organizacije pasjih bojev.

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.

“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,

prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.

Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.  

Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.

Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.  

Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.

Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:

ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Han: V SD podpiramo dva kandidata in dve kandidatki za nova viceguvernerja Banke Slovenije

Poslanci SD so zadovoljni z naborom 16 kandidatov za dve prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije, vodja poslancev Matjaž Han pa je predsedniku republike Borutu Pahorju na današnjem posvetu dejal, da Socialni demokrati podpiramo štiri – dva kandidata in dve kandidatki. Vsi so, kot je dejal Han, enakovredno dobri, o konkretnih imenih pa ni želel govoriti. Predsednik republike Borut Pahor je danes nadaljeval posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatih za prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije. Han je po posvetu dejal, da so opravili razgovor z večino kandidatov, najbolj pa so jih prepričali štirje.

“Sedaj je na predsedniku republike, da predlog poda v DZ,” je dejal Han. Vsi štirje kandidati, ki so jih predlagali v SD, so po njegovih besedah kompetentni in dobri, zato verjame, da bosta dva izmed njih prišla tudi v nadaljnji izbor. Za mesti viceguvernerja centralne banke se poteguje 16 kandidatov: poleg obeh trenutnih viceguvernerjev Darka Bohneca in Stanislave Zadravec Caprirolo še Boris Bajt, Andrej Bertoncelj, Marko Bošnjak, Vlasta Brečko, Milan Martin Cvikl, Primož Dolenc, Goran Katušin, Anton Kožar, Ksenija Maver, Miha Mihič, Primož Pinoza, Vida Šeme Hočevar, Jožica Vavpotič Srakar in Alenka Vrhovnik Težak. Predsednik republike lahko izbira med prijavljenimi kandidatkami in kandidati, lahko pa predlaga tudi druge kandidate, čas pa ima najpozneje do petka, 15. januarja 2016.

Podpredsednica DZ Bojana Muršič nagovorila Državni zbor na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostni govor podpredsednice Državnega zbora mag. Bojane Muršič na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala v sredo, 23. decembra 2015.

“Spoštovani predsednik republike, spoštovani ostali visoki gostje!

Cenjeni državljanke in državljani Republike Slovenije!

Na ta dan pred 25 leti smo se na plebiscitu skorajda soglasno, s kar 95-odstotno podporo tistih, ki so se udeležili plebiscita, odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan.”

To hrepenenje je postalo realnost. Zasijalo je z najžlahtnejšimi barvami državnosti.

Z zaupanjem; brez garancije.

S ponosom; brez navdušenega občinstva.

Z zanosom dolgoletnih želja.

Dozorelo narodovo identiteto smo 23. decembra 1990 okronali z odločitvijo, da želimo živeti v lastni državi. Državnost smo si upali zaživeti. Prepreke so bile tisti čas zgolj izziv. Na dileme pa smo po tej plebiscitarni odločitvi kljub mladosti naše države odreagirali z zrelostjo in odločnostjo! Naša državnost je tisti čas gorela z vso močjo. Bila je navdihujoča. Državo smo želeli in zmogli postavili sami. Z voljo in odločnostjo. Negotovosti smo se uprli skupaj. V povezanosti. Brez te danes ne bi mogli govoriti o samostojnosti. Dihali smo za iste cilje; za skupno dobro. V enotnosti. Takrat smo presegli delitve na naše in vaše. Bili smo skupna sila.

Tako ne dovolimo, da 25. obletnica plebiscita ostane le slavnostno obeležje. Naj bo razgledna ploščad, s katere moramo brez predsodkov v bojazni za lastno vrednost pogledati naokoli in resnično uvideti, koliko dobrega smo postorili. Predvsem pa si iskreno priznati, kje smo zašli s skupne poti. Kje so manki, ki jih moramo odpraviti.

Danes ni na mestu vprašanje, v kakšni državi želimo živeti. Odgovor smo na plebiscitarni dan zapisali z zlatimi črkami – v samostojni in neodvisni državi. Naučiti pa bi se morali, da do razhajanj, delitev in vsega destruktivnega pride takrat, ko samostojnost in neodvisnost postaneta plen ozkih interesov, kalkulacij vseh vrst, tako političnih kot kapitalskih. Ponotranjiti moramo spoznanje, da se država in državnost ne merita v zapisih demokratičnih postulatov, temveč v njihovih polnih uresničevanjih. Prav tako moramo spoznati, da različnost ne ogroža enotnosti, temveč jo bogati. Da samostojnost ni mlinski kamen uresničevanja države navzven, temveč njen največji atribut. Ta spoznanja smo prevečkrat zanikali in jih ujeli v past družbenih, političnih, ekonomskih ter socialnih vprašanj; kljub dokazom, da zmoremo izzive reševali le takrat, ko gremo onkraj tega škodljivega ravnanja.

Spomnimo se, kako ambiciozno smo se znali enakovredno postaviti ob bok večjim. Kako smo dokazovali, da je mednarodna skupnost prostor, kjer bomo vrednote sožitja, spoštovanja in vzajemnosti ne le živeli, temveč jih nadgradili. Ta naša prizadevanja, to ambicijo so v nas prepoznali. V možnostih ekonomskega razvoja, povezanosti ter varnosti smo postali polnopravna članica mednarodnih organizacij. Dandanes, ob novih globalnih dilemah pa se zdi, da smo ta hotenja v preveliki meri usmerjali v državnost navzven; znotraj naših meja pa jih preveč ogradili za zidovi politike. Le-ta je v nenehnih trenjih prevečkrat izgubljala stik s temeljnimi vrednotami lastne države.

Težka finančna in gospodarska kriza je globoko zarezala v življenja naših državljank in državljanov. Hkrati pa je načela zaupanje, kar se kaže v vse večjih ekonomskih, socialnih in moralnih razjedah. Teh razjed pa ne bomo ozdravili, če se ne bomo sposobni spopasti z vprašanji elitizmov. Tistih, ki so se namesto soočenja s problemi z njimi okoriščali. Elitizmov, zraslih iz korupcije in klientelizma. Ali pa tistih, ki se skrivajo pod krinko funkcij, brez osebne odgovornosti do družbe in njenih posameznikov; ki v imenu kratkoročnih rešitev vedno iščejo bližnjice za krpanje pravne, ekonomske in politične praznine. Ki se nimajo poguma spoprijeti s pravo naravo problemov, temveč jih le prelagajo in s tem poglabljajo.

Prihodnost smo pred 25 leti videli kot razsvetljeno cesto. Cesto, na katero so svetile luči optimizma. Čeprav je bila polna preprek, pa nismo zgubili prepričanja, da jih ne bi zmogli premagovati; prav zaradi skupnih vrednot. Če imamo danes krizo vrednot, prav tistih, ki so nas združevale, je čas, da jih ponovno zaživimo. Veliko dela je pred nami. V ugodni gospodarski klimi je treba nadaljevati z ukrepi zmanjševanja brezposelnosti; težiti k revitalizaciji bančnega sektorja tako, da bo ta služil ljudem in gospodarstvu; spodbujati ustvarjalno okolje, kjer bo inovativnost vzklila v nova delovna mesta; povečati tok investicij tam, kjer bodo te učinke multiplicirale v prid gospodarskemu in družbenemu okolju.

Krepiti moramo pravno državo. Ta naj ne bo labirint, iz katerega izhod lahko najdejo le privilegirani; temveč naš varuh, pod streho katerega smo vsi enaki pred zakonom. Narediti moramo vse, da bodo človekove pravice sveti gral naše družbe, v katerega ni nikomur dovoljeno zlivati svojih strahov in bojazni, ga skrivati ali zanikati v imenu tradicije in procesov.

Negovati moramo socialno državo. Ta ne sme postati država v državi, v lasti pogajanj in kompromisov. Je ustavno določilo, kateremu moramo z vso ponižnostjo in odgovornostjo priznati status veziva uspešne družbe. S tem pa jo dokončno izpuliti iz rok tistih, ki mislijo, da je socialna država breme. Največje breme družbe se skriva ravno v ignoranci do socialne države, do ranljivih skupin, brezposelnih ali tistih, ki od svojega dela ne morejo preživeti, do mnogih upokojencev, vseh, ki ravno zaradi zanikanja socialne države plačujejo najvišjo ceno.

Priznati si moramo, da je zdrava država lahko samo tista, ki skrbi za zdravje svojih ljudi. Da je delo vrednota in ne miloščina, ki v imenu kapitalskega pohlepa pošilja ljudi pred vrata humanitarnih organizacij. Da se od tistih, ki upravljajo z našim, državnim premoženjem, terja največja mera odgovornosti v duhu dobrega in transparentnega gospodarjenja. Da je skrb za kakovostno in dostopno izobraževanje naložba v razvoj naše družbe in edini garant za njen dolgoročni obstanek. To so napori, ki jih moramo dandanes, še v večji meri kot do sedaj, od besed usmeriti k dejanjem. K temu nas je zavezal plebiscit pred 25 leti.

Posledice finančne in gospodarske krize bomo odpravljali še dolgo. Za reševanje nastale begunske problematike bodo potrebni večji napori celotne mednarodne skupnosti. Ti pretresi so našo državo – če si želimo priznati ali ne – postavili pred velike dileme; tudi v iskanju kratkoročnih rešitev za nastale razmere in v nujnosti dolgoročnega vpogleda v mednarodne procese ter naše vloge v njih. Z izzivi se lahko uspešno spopadamo le, če delujemo povezovalno in enotno. Na nas je, da zopet najdemo to samozavest – plebiscitarno samozavest. Takšno, ki krepi zavedanje, da pod okriljem skupnih evropskih vrednot ni treba samo sprejemati danih okoliščin, temveč se moramo nanje proaktivno odzivati.

Spoštovani,

naš narod nikoli ni ubiral lahke poti, a ob ključnih trenutkih je vedno znal ubrati pravo. Iz zorenja 25-ih let je moč uvideti, da smo naprej stopali takrat, ko smo se rešili spon navideznega ugodja. Ko smo skromnost zamenjali s samozavestjo. Prepoznali, da moramo biti sebi največji zaveznik. Vse tisto, kar smo živeli ob postavljanju naše države. Čas je, da to moč ponovno prepoznamo!

Spoštovane in spoštovani,

ob državnem prazniku Vam iskreno čestitam, ob tem pa Vam želim mirne praznike ter vse dobro v prihajajočem letu!”

Han: Proračuna za leti 2016 in 2017 sta okvir za pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja

V Državnem zboru je 17. in 18. novembra potekala plenarna razprava o proračunih za leti 2016 in 2017, ki so ju poslanke in poslanci tudi potrdili. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je proračunske dokumente označil za okvir, v katerem se lahko začrta pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja. Fiskalno pravilo se mu zdi sicer pomembno, a ne sme postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Pozdravil pa je odločitev o ohranitvi 50-odstotne stopnje obdavčitve pri dohodnini ter dodal, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Zaradi gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.

Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju. V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov.Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, pa bo vlada ocenila jeseni.

Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Povečuje se masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 pa bo prišlo tudi do izredne uskladitve pokojnin. Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu.

Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.

V proračunu je za financiranje delovanja občin zagotovljenih toliko sredstev, da bo zdaj povprečnina znašala 522 evrov na prebivalca. Vladi je uspelo doseči dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju – del varčevalnih ukrepov se bo v letu 2016 sprostil, del pa ohranil. To vprašanje je bilo sicer izvzeto iz zakona o izvrševanju proračuna in ga prestavili v poseben zakon. V proračunu je upoštevana tudi izredna uskladitev pokojnin v začetku leta 2016. V letu 2015 se zaključuje sedemletno črpanje EU sredstev in v novem programskem obdobju bo imela Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov evrov manj kot v prejšnjem.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede proračunov za leti 2016 in 2017, ki ga je predstavil vodja Matjaž Han (magnetogram):

“Preden bomo pričeli razpravo o proračunih, upam, da konstruktivno analizirati, je še toliko pomembneje, da uvidimo procese, ki so botrovali proračunskim nastavkom preteklih let. Brez pogleda na te žal ne bo moč kredibilno, predvsem pa realno pogledati na prihajajoča proračunska dokumenta. Bolj kot s politiko in usmeritvami posameznih vlad so bili pretekli proračuni obremenjeni z negativnimi kazalci gospodarske rasti in s tem povezanimi usmeritvami mednarodnega okolja, ki je narekovalo restrikcije in konsolidacijo javnih financ.

Zmotno je prepričanje, da sta proračuna zgolj in samo politična dokument vladajoče koalicije, brez da pogledamo dediščino prejšnjih proračunov ter gospodarskega, socialnega okolja in javno finančnega okolja v katerem sta nastajala. To razumevanje je potrebno, da se bomo že vnaprej izognili pavšalnim predstavam. O tem, kako lahko na krilih sedanje gospodarske rasti nastavimo proračunsko blagajno tako, da se izpolnijo vsa pričakovanja. Tako gospodarstva na eni in namere po socialni varnosti na drugi strani.

Proračunski dokumenti, ki so bili prejšnja leta zaznamovani s težnjo po zategovanju, so dodobra načeli smernice, ki smo jih poprej v večji meri nastavljali v okviru naših želja, potreb in možnosti. Možnosti posameznih vlad so bile v odnosu do oblikovanja proračunskih dokumentov v kriznih letih – predvsem v državah, ki so bile in so v veliki meri propustne na vplive mednarodnega okolja – v obratnem sorazmerju z negativnimi gospodarskimi dejavniki.

Torej, večja kot je postajala proračunska luknja, več kot smo izgubljali, manj je bilo realnih možnosti oblikovati proračune zgolj po namerah vladajoče politike. S tem pa je bila okrnjena tudi dolgoročnejša strategija razvoja Slovenije. Ta je tesno povezana prav s proračuni, v katerih se poleg postavk za naslednji dve leti odseva pogled na temeljne podsisteme naše družbe.

Fiskalno pravilo, ki smo ga sprejeli sedaj je sicer pomemben nastavek teh dveh proračunov, ne sme pa postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Brez resnega premisleka kje te omejitve postaviti. Ta premislek pa je lahko realiziran samo preko dogovora s ključnimi deležniki. Brez dogovora, bi morda danes na papirju imeli bolj všečne proračunske številke, z manj primanjkljaja. A hkrati bi bili soočeni z velikim tveganjem, da proračuna ne bi bila realizirana, oziroma bi se nanj obesili dodatni stroški, povezani z nezmožnostjo dogovora.

Prav dogovor smo Socialni demokrati izpostavili kot tisti predpogoj, preko katerega lahko proračuna oblikujemo v realno vzdržna dokumenta. Kajti imeli so že lekcije, ko se je v past želje kratkoročnega zmanjševanja primanjkljaja ujela rešitev, ki pa je na daljši rok izkazala kot težava. Enostranska ravnanja se tako z veliko gotovostjo reflektirajo v dolgoročno nezmožnost optimalnega delovanja temeljnih podsistemov države.

Zaupanje v dialog je tako najboljša popotnica tudi teh proračunov. Dialog vlade s sindikati javnega sektorja se na kratek rok morda resda meri samo s številkami, na daljši rok pa je ključen za skupno iskanje rešitev glede sproščanja preteklega zategovanja in iskanja novih smernic.

Prav tako je premislek terjal predlog sprememb Zakona o varstvu okolja. Predlogu o prenosu sredstev iz naslova koncesij z lokalnih na državno blagajno smo Socialni demokrati vseskozi nasprotovali. Občine ob Dravi, Savi in Soči bi bile ob tovrstni rešitvi močno finančno podhranjene, še posebej, ko ta sredstva za nekatere občine predstavljajo znaten delež proračunov. Socialni demokrati pozdravljamo umik predloga. Zavedamo pa se, da bodo potrebne spremembe, predvsem glede protipoplavnih ukrepov. Ti so sedaj bolj ali manj realizirani po sistemu projektih nalog, namesto, da bi imeli dolgoročno vzdržen način financiranja.

Vzdržen in razvojno naravnan način financiranja pa potrebujejo tudi naše občine ni treba posebej poudarjati. Prav v luči varčevanja so bile te večkrat izpostavljene ukrepom, ki pa se – če si želimo to priznati ali ne – odražajo tudi na državni ravni. Investicijski potencial so v najtežjih letih krize v veliki meri realizirale prav občine in krivično bi bilo ta potencial spodjedati z rokohitrskimi ukrepi. Dogovor o višini povprečnine zato ni potreben zgolj zaradi uresničevanja proračuna. Nosil bo pomembnem delež v nadaljnjem razmisleku o pristojnostih in nalogah naših občin. Na te je v zategovanju država posredno naložila večja finančna bremena, kot jim pritičejo, zato je bila negotovost občin ob napovedanem nižanju povprečin razumljiva.

Prav tako si bomo morali odgovoriti na dileme Zakona o izvrševanju proračuna v 54. členu, ki status mestnih občin zaradi njihovih specifik – postavlja v neenakovreden položaj. Na to smo Socialni demokrati opozarjali in opozarjamo tudi danes. Tem občinam mora država ta manjko povrniti, tudi v pomoči pri investicijah in zadolževanju. Kajti enačba vzeti občinam, da bo prihranila država je zgrešena, kajti rezultat te enačbe bo izguba za vse. Občine in državo.

Kratkovidnost učinkov na eni strani ter selektivna naravnanost ukrepa na drugi pa je botrovalo našemu nasprotovanju ukinjanju četrtega dohodninskega razreda. Da razbremenimo tiste, ki zaslužijo največ, ostali pa pridejo na vrsto nekoliko kasneje je bilo in ostaja za Socialne demokrate nesprejemljivo. Še posebej če bi ta ukrep upravičevali z leta 2012 napovedano začasnostjo, na rezervnem tiru, pa bi pustili niz ukrepov, ki so čakali na gospodarsko rast, jo tudi dočakali, a jih mora vlada še pustiti zamrznjene.

Socialni demokrati ne moremo in ne bomo pristali na davčne odpustke najbogatejših s tem, da ostali, predvsem nižji in srednji razred nosita relativno največja davčna bremena. Zato pričakujemo sprejem novega zakona o dohodnini še pred novim letom.

Socialni demokrati vztrajamo pri stališčih, da kljub pogojem, ki so nam jih v plavanju nad gladino javno finančnega kolapsa narekovale mednarodne institucije ne smemo pristati na tezo. Da je več socialne države manj gospodarstva ter, da je naloga proračuna zgolj odzivati se dane javno finančne razmere.

To je še toliko bolj pomembno menim, da v tem prelomnem času, ko je se je tehtnica – tudi zaradi ugodnih gospodarskih napovedih ter stabilnejšega domačega političnega prostora – končno prevesila v prid oblikovanja proračunov z dolgoročnejšimi nastavki za rast nasproti kratkoročnega krpanja velike proračunske luknje. Temu vsiljenemu boju med socialno državo in gospodarstvom moramo s tem proračunoma narediti konec.

Prav tako se moramo odlepiti od mantre, da je sociale vedno preveč, investicij vedno premalo. Da so rezi, odvzemanje in krčenje čudežno zdravilo za vsak proračun. Še posebej tistih, ki so dodaten alibi dobili še v sprejetih zakonih. Tu ne morem mimo Zakona za uravnoteženje javnih financ. In prav ta je eden tistih, ki je ob sprejemu na kratek rok deloma stabiliziral javno finančni položaj, umanjkal pa je premislek o dolgoročnih posledicah. Kajti v prvi vrsti je odgovarjal na čas kriznih let, 2015 pa bolj kot rešitev postaja problem. To navsezadnje vidimo tudi skozi prizmo sestavljanja sedanjih proračunov.

Socialni demokrati smo že ob pričetku sestave teh, v luči potrebne krepitve socialnega okvira v naši državi, vztrajali na stališču, da moramo vse napore usmeriti v opuščanje preteklih in v drugih gospodarskih razmerah sprejetih varčevalnih ukrepov. Tudi tako, da se s postopnim a kontinuiranim sporočanjem izpolnijo zaveze, ki jih je v primeru gospodarske rasti dal zakon za uravnoteženje javnih financ.

Vztrajamo na stališču, da brez uresničevanja teh zavez ni bilo moč sestaviti sprejemljivih proračunov. Ki bi bila vzdržna, kar pa je še pomembneje, ki bi lahko zarisala pot k stabilnemu okrevanju. Okrevanju, ki ni v prvi vrsti pogojeno z rezanjem pravic, temveč z vizijo, da lahko le država s primernim socialnim zaledjem in v izpolnjevanju obljub poskrbi tudi za stabilno gospodarsko rast. Ta sicer potrebuje določen čas, da se prevali v življenja naših državljank in državljanov. Država pa mora s svojimi ukrepi poskrbeti, da je ta preliv v prvi vrsti usmerjen ljudem in ne zgolj v popravi številk, s katerimi bomo zadovoljili pričakovanja mednarodne skupnosti.

Socialni demokrati smo tako pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vztrajali pri sproščanju nekaterih ukrepov, ki so bili z Zakonom za uravnoteženju javnih financ okrnjeni. S predlogom sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih dvigujemo znesek minimalnega dohodka. Rezultati dela ministrstva pod okriljem dr. Anje Kopač Mrak namreč kažejo, da so očitki, na račun sociale se odvzema gospodarstvu, odveč. Z učinkovitimi ukrepi politike aktivnega zaposlovanja se konstantno zmanjšuje brezposelnost.

Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela nadaljuje politiko ministrstva za aktivacijo ranljivih skupin prebivalstva v spodbudah za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 55 let. Dinamika tovrstnih ukrepov ministrstva sproža pozitivne učinke tako v izboljšanju socialne kot tudi gospodarske klime v Sloveniji. Ob tem velja poudariti, da si je ministrstvo izborilo sredstva za 3.800 novih državnih štipendij, prav tako pa se sprošča 5. in 6. dohodkovni razred, kar pomeni povečanje zneska otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati smo prav tako vztrajali pri dogovoru o novem sidru pri odmrznitvi ostalih ukrepov na področju socialne politike, ki se jih je želelo potisniti v kategorijo trajnih.

Sloveniji se za prihodnja leta napoveduje stabilna gospodarska rast. Ta menim, da je pomembno vplivala na oblikovanje teh dveh proračunov. Vlada pa je bila v začetnih korakih morda preveč pod vtisom doseganja načrtov pri zmanjšanju primanjkljaja pod mejo 3% odstotkov. Veseli nas, da smo danes ob finalu sprejema proračunov za prihodnji leti deležni večje stabilnosti, predvsem pa suverenosti teh dokumentov. Tako, da se je utrdilo spoznanje, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Da socialna država ni ovira pri nadaljnjih težnjah za stabilnosti javnih financ. Da se je ustavil trend zmanjševanja izdatkov za obrambo. Da se je odcepilo od politike proračunov na način kratkoročnega zgolj v strahu pred izpolnjevanjem fiskalnih zavez. Da bomo sprejeli stabilen in v danih možnostih dober proračunski ovir, v okviru katerega se lahko začrta pot ustvarjanja, ne zgolj prilagajanja. Socialni demokrati menimo, da proračuna za leti 2016 in 2017 v dobršni meri sledita temu zato ju bomo tudi podprli.”

Vodja PS SD Han na posvetu pri predsedniku republike glede kandidatov za sodnika na ESČP

Predsednik republike Borut Pahor se je danes z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o izboru kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na razpis za tri mesta kandidatk oz. kandidatov za sodnico ali sodnika na ESČP, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 7. avgusta v uradnem listu, se je prijavilo osem kandidatk in sedem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ministrstvo je s kandidati predsednika seznanilo 23. septembra, ta pa je nato za mnenje zaprosil sodni svet in Vlado Republike Slovenije. Vlada je kot najprimernejše izbrala pet kandidatov – vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnika Marka Bošnjaka, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, predavatelja s harvardske univerze Klemna Jakliča in profesorico z univerze v Gentu Nino Peršak. Sodni svet je med 15 kandidati dal prednost štirim kandidatom – kot prvi Betettovi, nato pa Bošnjaku, Đorđeviću in Jakliču.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju povedal, da je v imenu Socialnih demokratov predsedniku republike Borutu Pahorju podal predlog, da slednji v Državni zbor pošlje nabor petih kandidatov, ki sta jih izpostavila vlada ter sodni svet, med katerimi naj DZ nato izbere tri najprimernejše in pošlje v Strasbourg. Ob tem je poudaril, da bomo Socialni demokrati kot podporniki zastopanosti žensk, le-tem dali prednost pri podpori. DZ bo na podlagi predloga predsednika – ki mu lahko predlaga tri ali več kandidatov po lastni izbiri – izvolil tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Kandidati za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Glasovanje je tajno.

Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva

Minister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.

Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.

Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!

Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.

Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.

Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi  naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati  v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.

Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.

Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.

Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.

Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.

S spoštovanjem,

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije