Poslansko vprašanje Vebra zdravstveni ministrici glede imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana

Poslanec SD Janko Veber je na ministrico za zdravje Milojo Kolar Celarc naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača.

POSLANSKO VPRAŠANJE JANKA VEBRA:

Že na 18. seji Državnega zbora, 18.4.2016, sem postavil ustno poslansko vprašanje glede postopka imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana zaradi v javnosti navedene nezakonitosti postopka, ker ni predložil dokazila o nekaznovanosti. Zaradi odsotnosti ministrice ni bilo odgovorjeno.

Po seji državnega zbora se zaznava v redkih javnih nastopih  izbranega kandidata g. Andraža Kopača nova opažanja, ki zahtevajo dodatna vprašanja. Nanašajo se na poznavanje oziroma nepoznavanje delovanja UKC Ljubljana in na zelo kratke in nedorečene odgovore na novinarska vprašanja izbranega kandidata za  generalnega direktorja UKC Ljubljana g. Andraža Kopača. Občutek daje, da težko komunicira z javnostjo.

Boj proti korupciji ni zaznati med njegovimi prioritetami, dolge čakalne dobe bolnikov  na preglede in zdravstvene storitve bo šele spoznaval. Dejstvo pa je, da te že danes bistveno vplivajo na zdravje bolnikov saj se jim zaradi tega zdravstveno stanje slabša, kvaliteta materialov, ki se uporabljajo je vse slabša in s tem se še dodatno ogroža zdravstveno stanje bolnikov. Oboje veliko stane zdravstveno blagajno, delodajalce in bolnike, ki se pogosto odločajo za preglede in zdravstvene storitve pri zasebnikih. Glede na vse težji položaj velikega števila ljudi, bo takšna oblika dosegljiva le majhnemu številu bogatih posameznikov. Zato bi morali imenovati na najzahtevnejša in najodgovornejša mesta v zdravstvu ljudi, ki se zavedajo takšnega položaja in imajo izdelane rešitve. Žal tega pri novem generalnem direktorju UKC Ljubljana ni zaznati.

Spremenjen statut UKC Ljubljana  z dne 2.7.2015 določa, da mora imeti generalni direktor najmanj 5 let delovnih izkušenj na PRIMERLJIVIH delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Torej, ki so po vsebini primerljiva z delovnimi nalogami generalnega direktorja UKC, saj to določa statut naj eminentnejše zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pred tem je 28. člen statuta določal glede izkušenj samo 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem. Torej se je s spremembo statuta zaostril pogoj na primerljivih delovnih mestih.

Zato sprašujem ministrico:

1.        Ali drži, da g. Kopač ni pridobil potrdila o nekaznovanju, ker ni bilo zahtevano na razpisnih pogojih, čeprav bi to moralo biti in ali velja potrdilo, če ga podpiše sam?

2.        Katera po vsebini primerljiva delovna mesta z generalnim direktorjem UKC Ljubljana je opravljal izbrani kandidat?

3.        Vsaka vodstvena funkcija – v primeru, ko gre za tako velik sistem, ki poleg velikega števila zaposlenih vključuje tudi veliko število bolnikov, ki potrebujejo preglede in zdravstvene storitve, pa še toliko bolj – zahteva od vodje visok nivo socialnih kompetenc. Izbrani kandidat pa bi se naj ravno na tem področju soočal z določenimi manki. Sprašujem vas ali lahko zagotovite, da je izbrani kandidat v dovolj dobri fizični in psihični kondiciji, da bo se bo lahko na primeren način odzival in spoprijemal z vsemi izzivi, ki jih taka funkcija prinaša?

Matjaž Han: PS SD bo za novega podpredsednika DZ predlagala Matjaža Nemca

“Socialni demokrati bomo za novega podpredsednika Državnega zbora predlagali poslanca Matjaža Nemca,” je po današnjem vrhu koalicije, ki se s predlogom strinja, povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je povedal Han, “bomo to storili tudi na prošnjo predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu podpredsednice mag. Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju Državnega zbora.” “To odgovornost čutimo za bolj pomembno kot politično odločitev stranke ali posameznika,” je v izjavi novinarjem po vrhu koalicije pojasnil vodja PS SD Han.

Po tistem, ko je Muršičeva zaradi zavajanja pri porabi občinskih sredstev v ponedeljek, 9. maja 2016, v javnem pismu podala svoj odstop s podpredsedniške funkcije DZ, je Han v prvem odzivu medijem sicer ocenil, da si je SD po njegovem mnenju tega “jokerja” zapravila. “Poslanska skupina SD se je soglasno strinjala, da bi na to mesto predlagali Matjaža Nemca, danes pa smo predlog predstavili na vrhu koalicije,” je pojasnil Han in dodal, “da bomo uradno kandidaturo poslanca Nemca, tudi v skladu z dogovorom s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom, vložili čim prej, da bo lahko Državni zbor delal nemoteno.”

Poslanka SD Bojana Muršič odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice SD v Občini Ruše

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je zaradi spornega nakupa flis jopic z denarjem Občine Ruše danes odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice Občine Ruše. “Obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev svetniške skupine SD Ruše zavajala javnost, medije in stranko SD, za kar se vsem iskreno opravičujem,” je v odprtem pismu javnosti zapisala Bojana Muršič. Občina Ruše je z naročilnico svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 642 evrov kupila termoflis jopice v vrednosti 341 evrov, za preostali znesek pa je bil kupljen pisarniški material.

“Ker sem dobavljeni material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost,” je navedla Bojana Muršič. Celoten znesek v vrednosti 642 evrov, ki ga je svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, je že v nedeljo nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa je 1000 evrov nakazala Rdečemu križu za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam, je še zapisala poslanka SD. 

Poslanka SD Bojana Muršič, ki je zaradi zavajanja o porabi občinskih sredstev odstopila kot svetnica in podpredsednica DZ, pa po dogovoru z vodstvom stranke ostaja članica SD in poslanka. “Njeno javno priznanje, opravičilo in odstopa sta po oceni vodstva SD dovolj,” je v izjavi za medije povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Priznava pa, da je to etiketa za Muršičevo in stranko. “Potrebnega bo veliko časa, da si bo Muršičeva ugled povrnila, če si ga sploh bo lahko,” je v današnji izjavi novinarjem ocenil Han. A je ob tem izpostavil dejstvo, da je poslanka javno priznala, da je storila napako in zavajala, kar je treba po njegovem mnenju na nek način odpustiti.

“Vsi smo krvavi pod kožo, čas pa bo pokazal, ali je poslanka storila dovolj,” je dodal Han in se ob tem vprašal, kateri poslanec v zgodovini je še podobno ravnal, a se tudi strinjal, da se vsaka taka zadeva pozna na ugledu stranke in poslanske skupine. Na vprašanje, ali so poslanko pozvali k odstopu s poslanske funkcije, je Han odgovoril, da so se z njo pogovarjali o več možnostih, a je bila skupna odločitev, da je njen odstop z dveh funkcij relativno dovolj velik ukrep. “Mandata poslanke, ki so ji ga dali volivci, ji namreč nihče ne more odvzeti,” je spomnil Han in dodal, da bodo prav volivci na koncu presodili.

Je pa vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han priznal, da so prav zato, ker je poslanka zavajala, razočarani. Zaplet bi namreč, kot pravi, lahko rešili bistveno prej in z manj pompoznosti. V stranki SD po njegovih besedah iskreno obžalujemo zaplet, a je poslanka jasno povedala, da je storila napako, ki jo tudi sama iskreno obžaluje ter za to prevzela odgovornost. Ne glede na to, da gre po Hanovih besedah za sorazmerno malo denarja in v državi še za večje in pomembnejše zadeve ljudje ne odstopajo s funkcij, to ne zmanjšuje poslankine odgovornosti. “Sicer pa moramo tudi v poslanski skupini prevzeti del odgovornosti,” je ocenil vodja poslancev SD.

Javno pismo poslanke SD mag. Bojane Muršič v zvezi s porabo sredstev za delo Svetniške skupine Socialnih demokratov Ruše in njenim odstopom s funkcij v DZ in Občini Ruše:

Spoštovani,

obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev Svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) Ruše zavajala javnost, medije in stranko Socialnih demokratov, za kar se vsem iskreno opravičujem.

Občina Ruše je z naročilnico Svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 641,88 evrov nabavila tudi termoflis jopice v vrednosti 341,13 evrov, za preostali znesek je bil nabavljen pisarniški material. Ker sem dobavljen material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost.

Celoten znesek v vrednosti 641,88 evrov, ki ga je Svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, sem včeraj, 8. maja 2016, nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa sem 1000 evrov nakazala Krajevni organizaciji Rdečega križa Ruše za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam.

Kot svetnica Svetniške skupine SD Ruše in tudi predsedstvo SD Ruše smo del sredstev, namenjenih za delo svetniške skupine, namenili v korist ljudi. Tistih, ki so mi pomagali in nam svetnikom Svetniške skupine SD še dandanes pomagajo pri našem delu in so pogostokrat pomoči tudi sami potrebni. Nikoli niti evra denarja nisem in ne bom porabila v svojo korist. Priznam pa, da je bila moja presoja o nakupu termoflis jopic, ki smo jih svetniki Svetniške skupine SD Ruše razdelili ljudem, po Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, napačna.

Namen pri nakupu termoflis jopic ne opravičuje dejanja, da sem kršila Pravilnik. Prav tako ne opravičuje mojega zavajanja v izjavah. Še posebej bi se na tem mestu želela opravičiti medijem in novinarjem, na vprašanja katerih sem glede porabe sredstev za delo Svetniške skupine SD Ruše trdila, da je šlo zgolj za nakup pisarniškega materiala.

Svoja dejanja iskreno obžalujem in zanje prevzemam odgovornost. Nepreklicno odstopam z mesta občinske svetnice Občine Ruše ter z mesta podpredsednice Državnega zbora Republike Slovenije.

Po pogovoru z vodstvom stranke Socialnih demokratov in zaradi zaupanja ljudi, ki so mi ga izrekli v izvolitvi na poslansko mesto, pa želim svoj poslanski mandat končati. V trdem delu, v prid ljudem. Slednji so tisti, ki bodo ocenili, ali je moje delo, kljub moji napaki in napačni reakciji nanjo, vredno njihovega nadaljnjega zaupanja.

Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

5. delovno srečanje vodstva stranke in Poslanske skupine SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov

V Državnem zboru je v torek, 3. maja, potekalo 5. delovno srečanje Poslanske skupine in vodstva SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov. Teme pogovora so bile nekateri aktualni projekti na ravni države, ki jih vodi stranka in tudi o razvojnih projektih lokalnih skupnosti v letu 2016. Župani so vodstvo SD zaprosili, da po svojih zmožnostih naredi vse znotraj vlade, da se pospeši črpanje evropskih sredstev, prav tako pa so župani soglasno podprli dobro delo ministrice dr. Anje Kopač Mrak in hkrati izrazili nestrinjanje z vloženo interpelacijo s strani opozicijske SDS zoper njo. Županje in župani iz vrst SD po temeljiti analizi učinkov uvedbe davčnih blagajn pričakujejo, da se na podlagi dejstev pripravijo ustrezne rešitve, katere bi olajšale poslovanje tistim zavezancem, ki so zaradi davčnih blagajn prekomerno obremenjeni.

Srečanje z župani SD Srečanje z župani

Poslanec Nemec s pobudo Vladi RS za rešitev zapletov glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom

Besedilo poslanske pobude Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko spletne platforme Airbnb), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.

POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Turistična dejavnost je tako na nacionalni kot tudi globalni ravni ena najhitrejše rastočih dejavnosti z ogromnim potencialom. Vrata novim priložnostim ji je tudi svetovni splet, priča smo vse več spletnim platformam, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Ena teh je tudi platforma Airbnb, ki omogoča globalno izmenjavo informacij o možnostih najema in oddaje lastnih nepremičnin turistom. Milijoni ljudi, navsezadnje tudi različna turistična področja in trgi so preko te in ostalih podobnih spletnih platform povezani v hitro, učinkovito, predvsem pa uporabnikom prijazno izmenjavo informacij o ponudbah turističnih kapacitet iz naslova kratkoročnega oddajanja in najemanja nepremičnin. Te dejavnosti, ki z veliko intenziteto širijo svoj krog delovanja pod streho delitvene ekonomije (sharing economy), postajajo pomemben segment podpore tudi turistične panoge, ki bi ji morali prav v Sloveniji kot deželi velikega turističnega potenciala dati vso potrebno podporo.

Pa je žal povsem drugače. Glede na vse večjo vključenost slovenskih oddajalcev lastnih nepremičnin, ki so po navadi počitniška stanovanja, pa vzporedno s tem vznika vse več nejasnosti oz. po slovenski zakonodaji prihaja pri tovrstnih storitvah do nerealnih predpisov, katerim lahko zadosti le peščica tistih, ki želijo kratkoročno oddajati svoje nepremičnine. Trenutna zakonodaja tovrstno sobodajalstvo umešča med dejavnosti pod okriljem Zakona o gostinstvu (ZGos), pri čemer  se uporabnike teh platform enači s tistimi, ki se z oddajanjem sob ukvarjajo profesionalno. Zahteve, da morajo zgradbe, v  katerih se želi kratkoročno oddati lastniška nepremičnina, imeti uporabno dovoljenje za oddajanje ter norma o pridobljenem vsaj 75 odstotnem soglasju etažnih solastnikov sta le dve izmed skorajda nepremagljivih ovir, s katerimi se soočajo ponudniki teh storitev.

V prid reševanja teh vsebin, ki namesto priložnosti žal pomenijo težave, je sicer Vlada RS konec lanskega leta ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi pripravila spremembe v prid  zakonskim in administrativnim poenostavitvam. Žal pa rezultatov, glede na dinamiko dela te skupine, ni pričakovati prav hitro. Še več, zdi se, da je delo skupine obstalo, četudi smo pred pragom letne turistične sezone, ki iz naslova kratkoročnega oddajanja stanovanj nudi največ priložnosti.

Po pričevanjih zainteresiranih gre ob tem pohvaliti prizadevnost in proaktivnost Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je predlagal kar nekaj možnih rešitev v prid poenostavitve izvajanja te dejavnosti. Te pa so žal naletele na vse preveč že pregovorne togosti neekaterih uradnikov, ki se zdi, da namesto rešitev raje iščejo probleme.

Glede na mnoge žal negativne izkušnje, kam nas lahko tovrstna togost in počasnost pripeljeta oziroma kje lahko zaradi njiju obstanemo, bi bilo za pričakovati, da bi si Vlada RS prizadevala na ta vprašanja hitro najti odgovore,  ne pa – kot se zdi – zavlačevati oz. čakati. Do te točke, ko bomo zopet ugotavljali, da nas je povozil čas in da bodo pozitivne učinke t.i. “sharing economy” namesto nas pobrali drugi.

Zavedanje, da brez truda, vložka in v tem vprašanju predvsem pripravljenosti ne more biti pozitivnih rezultatov na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo:
• Vlada RS naj se opredeli do že nakazanih možnosti reševanja tega vprašanja in naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom.
• Istočasno pa naj Vlada RS pripravi morebitne potrebne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži zakonodajnemu telesu.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru

Židan med obiskom v slovenski Istri: “Gradnja 2. tira naj se začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj Luke Koper in Obalno-kraške regije.”

Vodstvo Socialnih demokratov na čelu s predsednikom Dejanom Židanom se je v sredo, 30. marca, mudilo na delovnem obisku na slovenski Obali, na temo novih razvojnih priložnosti Primorja z zaledjem in projekta 2. železniškega tira Koper – Divača. Za Socialne demokrate je izjemno pomembno, da se gradnja drugega tira začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj luke in nove razvojne potenciale celotne Obalno-kraške regije. Vodstvo SD je najprej obiskalo Mestno občino Koper, kjer se je srečalo z županom Borisom Popovičem, nato obiskalo družbo Luka Koper in se srečalo z vodstvom podjetja, v nadaljevanju obiska se je v Izoli srečalo z župani Obalno-kraške regije, delovni obisk pa je vodstvo stranke zaključilo na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra Obisk, kjer je pogovor potekal o lokalnih temah, projektih na državni ravni in tudi o Ekonomskem programu SD za razvoj gospodarstva in krepitev srednjega razreda.

Po srečanju v Luki Koper

Židan je ob robu obiska koprske občine pojasnil, da je predsednik vlade Miro Cerar za soboto na Brdu pri Kranju sklical sestanek, na katerem bodo poleg koalicijskih partnerjev sestali tudi z vsemi pomembnimi deležniki. Židan se je ob tem zavezal, da bo premierju predlagal, naj na sestanek povabi tudi koprskega župana, saj je pomembno, da sestanku sodelujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, kamor drugi tir železnice na koncu tudi pripelje, občino Koper pa lahko zastopa le župan. Koprski župan Popovič je poudaril, da drugi tir ne bi smel zadostiti zgolj potrebam pristanišča, pač pa je treba zlasti zaradi velikega turističnega potenciala regije pri drugem tiru razmišljati tudi o potniškem prometu.

Srečanje SD na MO Koper

Sicer pa je predsednik SD Židan navedel, da že v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. “Pomembno je, da so odkupljena zemljišča, da bo v prihodnjih dneh izdano gradbeno dovoljenje in da gremo po korakih naprej. Zdaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Namera vlade, da vloži 200 milijonov evrov, je pomemben korak naprej, saj dolgo časa ni bilo takega stališča,” je dejal predsednik SD, ki sicer verjame, da je drugi tir mogoče zgraditi, ne da bi vlagateljem v zameno za gradnjo ponujali upravljanje s pristaniškimi terminali. “Prav je, da se ne ustanovi podjetja zaradi podjetja, ampak podjetje, ki bo izvedlo tudi neposredno investicijo,” pa je o nameri po ustanovitvi projektnega podjetja za drugi tir pojasnil podpredsednik vlade Židan.

Izjava ministra Židana in župana Popoviča

“Meni in tudi Socialnim demokratom niti ni tako zelo pomembno, v kateri obliki se gradi, pomembno je, da se čim prej gradi,” je dodal Židan. “Če bo projektno podjetje, ki bo nekakšen novi ‘DARS’ za železnice, o katerem bo odločala vlada, poskrbelo za dokumente ter poiskalo denar in investitorje, bo premik za gradnjo tira opravljen,” je zatrdil predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan in dodal, da je država pripravljena k že vloženim 55 milijonom prispevati še 200 milijonov evrov, po informacijah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa so pripravljeni prispevati dodatne milijone tudi drugi partnerji iz sosednjih držav. “Če k temu dodamo še denar iz evropskih skladov in bančna posojila, je finančna konstrukcija zaprta.

Srečanje z vodstvom Luke Koper

Veliko strokovnjakov trdi, da mora biti končna vrednost drugega tira precej nižja od 1,4 milijarde evrov. To bo pokazala revizija projekta. Če je mogoče tir zgraditi za 500 ali 700 milijonov, potem ne bo težav z začetkom gradnje. Manjkajoči del sredstev bo morala zagotoviti država,” je dejal Židan in glede lastništva pristanišča dodal, da je za SD pomembno, da ostane Luka Koper v lasti Slovenije. Kaže, da bodo v Luki pretovor 25 milijonov ton dosegli bistveno prej, kot je bilo načrtovano. Zato se je treba vprašati, ali je smiselno iskati še dodatnega koncesionarja na omejenem pristaniškem območju, ki ga Luka Koper dobro upravlja. Prišepetovalci govorijo, da Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. To ni res, saj že zdaj stežka sprejema nove posle,” je opozoril Židan. Sicer pa je bil Židan odločen, da je drugi tir ne glede na uspešnost pri iskanju zunanjih partnerjev treba zgraditi, in če država pri tem ne bo uspešna, “bo pač morala država vstopiti z večjim deležem v samo financiranje”.

Srečanje vodstva SD z župani

Delovni obisk vodstva Socialnih demokratov se je v Izoli nadaljeval s srečanjem z župani Obalno-kraških občin, ki je bilo namenjeno bolj specifično lokalnim temam. Predsednik SD Dejan Židan, podpredsednika SD Tanja Fajon in Janko Veber, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik SD Dejan Levanič so skupaj z županom Občine Izola Igorjem Kolencem, županom Občine Piran Petrom Bossmanom, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem, županjo Občine Hrpelje – Kozina Sašo Likavec Svetelšek in županjo Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan spregovorili o lokalnih problematikah na področju kmetijskih zemljišč, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma ter o tem, kaj so njihove prioritete in kako lahko SD kot koalicijska stranka pomagamo. Minister Židan je ob tem poudaril, da so se nekatere zadeve, ki so jih v preteklosti izpostavili župani, začele v Ljubljani reševati ravno zaradi tega, ker v vladi sodelujemo Socialni demokrati, ki si želimo zadeve premikati v pravo smer in v korist razvoja lokalnih skupnosti.

Židan na srečanju z župani Obalno-kraških občin

Kmetijski minister Židan na srečanju podprl župana Popoviča pri nameri, da občina Koper kupi delež Vinakopra, saj minister meni, da je treba ohraniti stabilno lastniško strukturo Vinakopra, ki bo tej družbi omogočalo, da se bo še naprej razvijala. “Kadar so lastniki takih družb tudi domačini, se razvijajo v korist lokalne skupnosti in zaposlenih, drugačne zgodbe pa se v Sloveniji pogosto slabo končajo za zaposlene in skupnost,” je še ob tem dodal Židan.

Vodstvo SD z župani

Izolski župan Igor Kolenc pa je ministra Židana seznanil v prvi vrsti s problematikami kmetijskih zemljišč, vodooskrbe in obalne ceste. Obalne občine so na ministrstvo za infrastrukturo v prejšnjih mesecih naslovile več pobud, tako v zvezi z uvedbo lokalnih vinjet kot z alternativno traso hitre ceste do hrvaške meje. Kot je pojasnil Kolenc, na konkretne odgovore ministrstva še čakajo. Vodstvo SD se je zavezalo, da bo županom pomagalo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti Vlade ali Državnega zbora.

Pogovor s članstvo OO SD Istra

Srečanje s članstvom SD

Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.

“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.

“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.

“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD