Zdravstvo - operacija

Socialni demokrati: Enkraten program skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu ne sme voditi v privatizacijo zdravstva!

Te dni je bila javnost seznanjena z možnostjo skrajševanja čakalnih vrst za ortopedske operacije, ki v enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst za leto 2017 na »čuden in poseben način« vključuje tudi zasebnega izvajalca brez koncesije za operacijsko dejavnost. Še več, Ministrstvo za zdravje je bolnišnice, ki izvajajo ortopedski program pozvalo naj paciente preusmerijo iz svojih bolnišnic v zasebni zavod MD medicina, ki ima podeljeno koncesijo zgolj za ambulantno, ne pa tudi operacijsko dejavnost.

Socialni demokrati nismo bili seznanjeni, da Ministrstvo za zdravje ni uredilo vse potrebne formalnosti (podelitev koncesije), da bi sanatorij MD medicina lahko izvajal enkraten dodaten program, čeprav smo predlog spornih vprašanj obravnavali na seji vlade. Zato bo potrebno zadevo čimprej razjasniti.

Sanatorij MD medicina naj bi opravil 400 ortopedskih operacij in s tem bistveno prispevala k skrajševanju čakalnih vrst na tem področju. MD medicina nima resne ekipe za delo zahtevnih operacij. Program naj bi v pretežnem delu izvajali zdravniki iz UKC, seveda za dodatno plačilo. Ta način, ko zasebni zavodi izvajajo programe s pomočjo izposoje zdravnikov iz javnih zavodov samo krepi dvoživkarstvo in nejasno razmejitev med javnim in zasebnim, ureditev česar je glavna naloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni obravnavi. Kot v posmeh besedilu zakona pa se zdaj »dogaja« MD medicina.

Na prvi pogled se zdi, da je javnost nad tem navdušena – karkoli se že stori, samo, da bo pomagalo. A pri tem gre za dvorezni meč. Socialni demokrati smo že konec leta 2016 predlagali, da naj se za program skrajševanja čakalnih dob objavi razpis. Če drži, da MD medicina nima koncesije, da se po domače poziva javne zavode, da paciente pošiljajo k zasebniku, da ZZZS ne more skleniti pogodbe, je čas za resen pogovor o tem.

Zakaj se zatika pri izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst? Vsi izvajalci (javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji) morajo najprej realizirati 100% rednega programa, šele nato lahko realizirajo enkraten dodaten program za skrajševanje čakalnih vrst. Že ob potrditvi posebnega programa za skrajševanje čakalnih dob je bilo jasno, da kljub dodatnim sredstvom programa v javnih zavodih in po vsej verjetnosti tudi pri koncesionarjih ne bo mogoče realizirati, saj je bil povečan obseg storitev določen šele sredi leta 2017.

Prav zato podatki kažejo, da je v povprečju ta program v prvi polovici leta realiziran le v 30 odstotkih, na UKC Ljubljana pa celo samo v 20 odstotkih. Najmanj nekorektno je do vseh izvajalcev (bodisi koncesionarjev ali bolnišnic), da bo sedaj zasebnik, ki nima koncesije, lahko nemoteno izvajal samo enkratni program skrajševanja čakalnih vrst za leto 2017. Ker so čakalne vrste v zdravstvu kroničen problem, naj bi tako s privatizacijo reševali zdravstvo.

Ker je Ministrstvo za zdravje neuspešno pri reševanju kroničnih in nakopičenih težav v javnih zdravstvenih zavodih, ki se utapljajo v izgubah in podhranjenosti z zdravstvenimi programi, saj jim ZZZS konstantno ne plačuje vsega izvedenega programa, se je lotilo reševanja čakalnih vrst s privatizacijo zdravstva. In ta ukrep je določila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki naj bi bila »zagovornica ohranitve in krepitve javnega zdravstva«.

Če imamo občutek, da je javnost trenutno navdušena nad tem, se bodo negativne posledice takšnega pristopa pokazale zelo kmalu, z nadaljnjo erozijo delovanja javnih zavodov in povečevanjem finančnih bremen za zdravstvo predvsem iz zasebnih sredstev.

Socialni demokrati smo sicer že pred meseci zahtevali koalicijski vrh na temo zdravstva in težav v njem. Pričakujemo tudi obisk pristojne ministrice v Poslanski skupini SD in odgovore na vprašanja, ki jih je žal vsak dan več. Zlasti pojasnila zdravstvene ministrice, kako je njeno dejanje skladno s koalicijsko pogodbo o krepitvi javnega zdravstva in končno predstavitev ukrepov za krepitev ter finančno sanacijo javnih zdravstvenih zavodov in s tem javnega zdravstva.

Izjava za medije Dejan Židan

Židan po seji Predsedstva stranke: Socialni demokrati smo nezadovoljni s stanjem v zdravstvu

Predsedstvo SD je na seji pred počitnicami razpravljalo o uresničevanju koalicijskega sporazuma in ugotovilo, da se tisti del pogodbe, ki je neposredno v pristojnosti ministrov iz vrst SD, v veliki meri izvršuje. “Odločeni smo, da bomo svoj del koalicijskega sporazuma do volitev realizirali, enako pa želimo tudi od drugih partnerjev,” je v izjavi za medije pojasnil predsednik stranke mag. Dejan Židan. “V SD nismo zadovoljni s stanjem na področju zdravstva in se počutimo zavedene, saj nam je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc lani dala mnogo obljub, ki se niso uresničile,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje v povezavi z zdravstvom dejal predsednik SD. “V Poslanski skupini SD bodo prisluhnili odgovoru ministrice na interpelacijo in se o podpori odločili po počitnicah,” je pojasnil Židan. “V SD od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki jo septembra čaka interpelacija, pričakujemo odgovore,” je napovedal predsednik stranke Židan.

Židan je v izjavi novinarjem izpostavil, da nekaj mesecev pred volitvami ni tako pomemben odstop ali ostajanje ministrice na položaju, pač pa je pomembno delo na področju zdravstva z vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi vlade, ne le pristojnega ministrstva. “Najpomembnejša točka, na kateri bo koalicija uspela ali pa ne, je zagotavljanje zdravja državljanom,” je poudaril Židan in dodal, da “v stranki ne pristajamo na to, da se kar naprej govori, da je zadnjih 11 ministrov za zdravje slabo delalo, ker to ne drži”. S takimi izjavami se po Židanovem mnenju skuša pogosto “zamaskirati lastno nedelo, prepočasno delo in napačne odločitve”.

Od predsednika vlade Mira Cerarja v SD pričakujemo, da bo na tem področju odločno deloval. A mu s tem, kot zagotavlja Židan, v SD ne sugeriramo takšnih ali drugačnih odločitev glede Kolar Celarčeve. Po ocenah SD je prišel tudi čas, da v koaliciji spregovorimo o interventnem zakonu za področje zdravstva. “Po našem mnenju so navedbe v javnosti, da v zdravstvu manjka okoli 300 milijonov evrov, pravilne,” je pojasnil Židan.

Morebitni interventni zakon po Židanovih besedah ne more rešiti vseh zadev v zdravstvu, pač pa so pomembne tudi druge stvari, med drugim, da ugotovijo nepravilnosti ali slabo delovanje ustanov. Tako je izpostavil ljubljanski Klinični center, ki da je ustanova z vrhunskimi ljudmi in uslugami, “a prepočasnim odločanjem in nezmožnostjo odpravljanja očitnih napak”. V SD na tem področju pričakujemo hitro delovanje.

“Podobna pričakovanja imamo pri končni centralizaciji glavnih nabav za zdravstvo,” je povedal predsednik SD. V tem vmesnem obdobju bi bil po ocenah Židana morda najbolj primeren prenos najpomembnejših investicij in nabav na direktorat za javne nabave na ministrstvu za javno upravo. “V SD še pričakujemo, da bodo pristojni zelo jasno povedali, da je trenutna količina denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo, premajhna za pričakovanja, ki jih imamo,” je poudaril Židan.

Židan je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev v zvezi z referendumom o drigem tiru. “SD bo v kampanji pred referendumu o zakonu o drugem tiru sodelovala kot predstavnica vlade, politična stranka pa bo izražala svoja stališča,” je ob robu seje Predsedstva SD povedal predsednik Židan. Od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD pričakujemo, da bo v Poslanski skupini SD odgovoril še na nekaj vprašanj.

“V SD podpiramo izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, saj je pomemben ne samo za vitalni razvoj Luke Koper, ampak razvoj slovenskega Primorja,” je poudaril Židan in dodal, “da se Socialni demokrati zavedamo, da je morda najpomembnejše korake, ki zadevajo izgradnjo, v vladi Boruta Pahorja naredil nekdanji minister iz njihovih vrst dr. Patrick Vlačič”.

Od sedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD zahtevamo, da odgovori na tri vprašanja. “Želimo, da nam tudi v materialu predstavi investicijski načrt, da dokončno razjasni vlogo Madžarske in da končno uradno oblikujejo neodvisno nadzorno skupino, v kateri bodo poleg predstavnikov vlade tudi neodvisni strokovnjaki,” je pojasnil Židan. To bo po njegovem mnenju vladi in ministru zagotovilo varnost pri tem projektu. Se pa v SD zavedamo, da referendum o zakonu o drugem tiru nima neposredne povezave z drugim tirom, ampak je “napad ekstremne desne stranke na vlado”. To po Židanovih besedah ni prvič, saj da so podobno delali tudi v času Pahorjeve vlade.

Spomenik žrtvam vojn

Socialni demokrati: “Želimo si, da bo odkritje spomenika v prestolnici Slovenije prispevalo h končanju nasprotovanj o preteklosti.”

Socialni demokrati si že dolgo prizadevamo za spravo in pomiritev, temelječo na zgodovinski resnici, saj jo potrebujemo zaradi naše skupne prihodnosti. Obsodili smo povojne poboje in pravno dvomljive procese. Ob tem pa smo pričakovali, da bodo svojo zgodovinsko vlogo v času 2. svetovne vojne priznale in obžalovale tudi stranke, katerih predhodnice so v tistem času sodelovale z okupatorjem.

Socialni demokrati smo si v Državnem zboru prizadevali in z večino parlamentarnih strank dosegli soglasje o noveli zakona o vojnih grobiščih ter da se na grobovih padlih med vojno zapiše »Žrtve vojnega nasilja«, na grobove po vojni pobitih oseb »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja«, poleg tega pa v Ljubljani postavi še skupen spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam z napisom »Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.« (Oton Župančič). Zapisi torej niso več izhajali iz ideoloških ocen in izhodišč, temveč so za podlago upoštevali zgodovinska dejstva o dogodkih v 2. svetovni vojni in po njenem koncu. Zato pozdravljamo pristop k vsebini in pomenu spomenika, ki upošteva in izhaja iz odločitev zakona o vojnih grobiščih.

Naj ob tem ponovno spomnimo, da smo Socialni demokrati v Državnem zboru vodili skupino, ki je pripravljala spremembe in dopolnitve Zakona o vojnih grobiščih, pripravili in v DZ zagovarjali z večino strank in veteranskih organizacij usklajeno besedilo zakona, ki smo ga leta 2009 tudi vložili in je bil sprejet. Besedilu zakona niso nasprotovali niti v SDS niti v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zakon je bil sprejet s 50 glasovi za in nobenim proti.

Za Socialne demokrate tak pristop lahko pomeni pravo podlago za pomiritev in spravo, temelječo na objektivni zgodovinski vlogi vojskujočih se strani in strank v 2. svetovni vojni, in da se pri tem posebej upošteva nedvomna in zgodovinska ter mednarodnopolitično ovrednotena vloga NOB za narodno osvoboditev in njen prispevek za skupen boj z zavezniki zoper nacizem in fašizem ter graditev slovenske državnosti.

Socialni demokrati smo prepričani, da je več kot sedemdeset let po največji svetovni moriji doslej dozorel čas, da tudi v Sloveniji z vso dolžno pieteto odkrijemo spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zato se bo delegacija vodstva SD na čelu s predsednikom stranke mag. Dejanom Židanom udeležila današnjega odkritja spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani. Z njegovo postavitvijo naša država sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.

Verjamemo, da prihaja čas, ko bomo vsi državljani in državljanke Republike Slovenije spoznali, da našo skupno prihodnost in prihodnost vseh novih generacij ne moremo graditi na ideloloških nasprotjih, temveč na skupnem spoznanju, da lahko le narodna pomiritev prispeva k zaključku predolgega obdobja nasprotij. Želimo si, da bo današnje odkritje spomenika v prestolnici Slovenije prispevalo h končanju nasprotovanj o preteklosti in predstavljalo enega od temeljev za skupna prizadevanja in osredotočenje celotne politike, da deluje v smeri zagotavljanja boljše kvalitete življenja vseh naših državljank in državljanov.

Delegacija SD na odkritju spomenika žrtvam vojn

Pogovor MF s Kučanom na Koroškem

Pogovor Mladega foruma SD z nekdanjim predsednikom RS Kučanom o medgeneracijskem sodelovanju

V organizaciji Mladega foruma SD je v petek, 7. julija, na Ravnah na Koroškem potekal pogovor z nekdanjim predsednik Republike Slovenije Milanom Kučanom. Dogodka se je v Kulturnem domu udeležilo veliko število poslušalk in poslušalcev, med njimi tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Aljaž Verhovnik in mnoge članice ter člani Socialnih demokratov. Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj so udeleženci tribune zbrali več sto evrov za triletnega someščana Anžeta, katerega družina nujno potrebuje finančno pomoč za saniranje zdravstvenih težav, ki jih je utrpel ob prezgodnjem rojstvu.

Glavna tema pogovora s prvim predsednikom RS, ki ga je vodil predsednik Mladega foruma Mežiške doline Andrej Omerzel, je bilo medgeneracijsko sodelovanje. Bivši predsednik Kučan je poudaril, da napredek v neki družbi odvisen od soočenja različnih konceptov. S tem je želel pozvati določene politične stranke v naši državi, ki ne poznajo v svojem delovnem opusu besed konsenza, dialoga in sodelovanja, da morajo način njihovega delovanja spremeniti za dobrobit Slovenije. Medgeneracijsko sodelovanje je Kučan predstavil kot enega izmed najpomembnejših ciljev trenutne politike, pri katerem bo v prihodnje potrebno še veliko postoriti, da bo sodelovanja med različnimi generacijami več kot danes.

Prvemu predsedniku je bilo med drugim zastavljeno vprašanje, kje on vidi medgeneracijski most med mlajšimi in starejšimi politiki, ter zakaj se ta most ne širi ampak venomer oži. Kučan je odgovoril, da ta medgeneracijski most, ki povezujejo mlajše in starejše generacije politikov predstavljajo oziroma morajo predstavljati skupne vrednote in cilji za dobrobit države. Znanje, sociala in razvoj predstavljajo most, ki povezuje generacije iz roda v rod. Omenjena je bila zaskrbljujoče nizka aktivna participacija mladih v Sloveniji. Preko pogovora so se iskale rešitve in ideje, na kakšen način dvigniti raven zavedanja mladih o politiki, ter na splošno kako povečati nivo aktivne participacije med mladimi.

“Nič o mladih brez mladih mora biti naš moto v bodoče. Ne sme se nam dogajati, da ljudje v jeseni svojega življenja odločajo o temah, ki se dotikajo mladih. Potrebno je razširiti politično izobrazbo med mladimi, poudariti pomembnost da vsak glas šteje na volitvah in da mora biti glas mladih močno zastopan skozi predstavnike, ki so mladi in izobraženi,” pa je v pogovoru med drugim poudaril Andrej Omerzel.

Matjaž Han - izjava za medije

Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna

Koalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.

Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.

Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.

Moč zadružništva

Ob mednarodnem dnevu zadružništva Socialni demokrati poudarjamo zadružni prispevek k zmanjševanju neenakosti

V času, ko se socialne razlike po svetu povečujejo, Socialni demokrati vemo, da obstajajo rešitve za odpravo neenakosti in se za to borimo. Zadružništvo je zagotovo med najboljšimi izvedljimi možnimi spremembami gospodarjenja in skupne ekonomske in družbene ureditve, saj zadruge, kot demokratična podjetja v lasti svojih članov, delujejo v skladu z zadružnimi načeli in vrednotami ter prispevajo k izboljšanju sveta in trajnostnemu razvoju. Člani zadrug enakovredno in enakopravno prispevajo in demokratično nadzirajo svoje zadruge. Poseben pomen zadrug je prepoznal tudi Unesco, ki je nedavno zadruge uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Socialni demokrati bomo vedno iskali družbeno soglasje za povečanje in krepitev ekonomske demokracije, kjer si ob krepitvi zadružništva prizadevamo tudi za obvezno udeležbo delavcev pri dobičku v vseh podjetjih, ne samo pri zadrugah. Socialni demokrati smo se zato zavezali, da bomo zagovarjali vzpodbude za projekte zadrug in socialnih podjetij. Zato smo tudi pred leti predlagali in v Državnem zboru sprejeli Zakon o socialnem podjetništvu, ki je spodbudil nadaljnji razvoj socialnih podjetij in zadrug v Sloveniji, ki ga beležimo danes. Pred več kot letom dni pa smo pripravili tudi predlog Zakona o delavskih odkupih, ki med drugim v ospredje postavlja delavske odkupne zadruge in s tem delavsko lastništvo, ta predlog sicer žal še vedno čaka na podporo tako koalicije kot širšega kroga politike. 

Socialni demokrati se zavedamo, da so zadruge zakon, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se spremeni zakonodaja, ki bo še dodatno spodbudila razvoj različnih tipov zadrug v Sloveniji, saj, kot pravi letošnji slogan Mednarodnega leta zadružništva vemo, da: zadruge poskrbijo, da nihče ne ostane zadaj.

10 razlogov zakaj so zadruge zakon:

Zadruge 01 Zadruge 02 Zadruge 03 Zadruge 04 Zadruge 05 Zadruge 06 Zadruge 07 Zadruge 08 Zadruge 09 Zadruge 10

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati pozdravljamo razsodbo arbitražnega sodišča in dokončno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško

Socialni demokrati razsodbo arbitražnega sodišča spoštujemo in si želimo, da se v polnem obsegu tudi uveljavi v praksi. Pričakujemo, da bo tudi Republika Hrvaška, kot članica EU, sodbo sprejela in spoštovala mednarodne zaveze, saj je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov. Ohranitev integritete mednarodnega pravosodja je v skupnem interesu vseh držav, članice EU pa bi to morale prve dokazovati s svojim zgledom.

Socialni demokrati ob tem pozivamo tudi k mirnem pristopu in izogibanju incidentov. Naša glavna skrb bo, da tako doma, kot v dialogu z Zagrebom poskrbimo, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji po razsodbi lažje in boljše. Od vseh pristojnih institucij naše države pričakujemo, da bodo svojim državljankam in državljanom, v primeru, da jih je razsodba arbitražnega sodišča kakorkoli prikrajšala, pomagale najti ustrezne rešitve. Njihova usoda je za nas ta trenutek najbolj pomembna.

Za Socialne demokrate je razsodba arbitražnega sodišča in določitev meje dokončna. Zato kakršnokoli vračanje k bilateralnem določanju meje ni opcija, ker zato nimamo niti mandata, saj bi bilo to v nasprotju z voljo državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so na referendumu podprli Arbitražni sporazum, kot pravi in ustrezen način za določitev meje s sosednjo Republiko Hrvaško.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina

Vodstvo SD na obisku obmejne občine Hrpelje-Kozina o lokalnih projektih in tudi o arbitraži

V Občini Hrpelje – Kozina je v ponedeljek, 26. junija, potekal delovni obisk vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom Vlade RS mag. Dejanom Židanom, Poslanske skupine SD in ministric iz vrst SD ter evropske poslanke S&D, ki se je pričel ob z obiskom pri županji Saši Likavec Svetelšek. Na srečanju z županjo Občine Hrpelje – Kozina in sodelavci so ti vodstvu SD predstavili večje razvojno-investicijske pobude v občini ter delegacijo ob sprehodu po Mestnem trgu seznanili tudi z idejno zasnovo načrtovane vpadnice v OIC Hrpelje.

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije ob robu obiska povedal, da občina, ki meji na Italijo in Hrvaško, lahko brez strahu pričakuje arbitražno odločitev, saj bo Slovenija vztrajala pri tem, da bo odločba dokončna. Židan je povedal, da pri podpori odločitve arbitražnega sodišča računa na mednarodno skupnost. “Prav je, da sosednja država, kakor tudi Zahodni Balkan spoznajo, da je to edini pravilni način reševanja spora, kadar se dve državi medsebojno ne moreta dogovoriti,” je dodal Židan.

V izjavi za medije po srečanju z gospodarstveniki je Židan povedal, da so ti izpostavili predvsem, da je treba razbremeniti stroške plač, česar pa se v stranki zavedajo. Nekaj davkov se je že prestrukturiralo, prihaja pa čas, ko bo treba razbremeniti tudi srednji razred, najlažje preko dohodnine, je opozoril Židan.

Skozi občino Hrpelje-Kozina naj bi potekala tudi gradnja drugega tira. Židan je ob tem povedal, da se v stranki zavzemajo, da se projekt, ki je nastal pod vodenjem ministra Patricka Vlačiča, realizira. Drugi tir bo občini namreč omogočil lažje in na nek način tudi bolj varno življenje, hkrati pa bo pomenil dodaten zagon za Luko Koper.

Županja občine Saša Likavec Svetelšek je ob obisku delegacije SD izpostavila predvsem pritiske občine s strani italijanskih in koprskih gospodarstvenikov za gradnjo parkirnih mest za avtoprevoznike in postavitev vetrne elektrarne. Občina stoji na stičišču cest Reka-Trst in Ljubljana-Koper in zaradi velikega prometa nujno potrebuje obvoznico. “Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja tudi velika potreba po enoti doma starejših,” je v izjavi za medije še povedala županja iz vrst SD.

Delegacija SD je obiskala še podjetji Kern d.o.o. in ATech d.o.o. ter se srečala z gospodarstveniki iz Občine Hrpelje – Kozina, ministrica za obrambo pa se je sestala še s predstavniki Zavoda za gasilsko reševalno službo Sežana, PGD Materija ter Civilne zaščite in gorsko-reševalne službe. Delovni obisk so sklenili na srečanju in pogovoru s članstvom lokalnih organizacij SD.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 01 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 02 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 03 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 04 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 05 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 06 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 07 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 08 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 09 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 10 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 11 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 12 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 13 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 14 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 15

Predsednik SD Dejan Židan - poslanica

Poslanica predsednika SD mag. Dejana Židana ob Dnevu državnosti

Slovenija je pred več kot četrt stoletja postala samostojna in neodvisna država.

V plebiscitarno odločitev ljudi za samostojno Slovenijo so bili vtkani upi in sanje za prihodnost. Ne le odločitev za samostojno pot, pač pa tudi odločitev za evropsko Slovenijo, ki temelji na mednarodnem pravu, spoštovanju in uresničevanju človekovih pravic. Takrat smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, odločno zastavili pot Slovenije, da bo država socialne in pravne pravičnosti, tržnega gospodarstva, odprte družbe, strpne, na spoštovanju temelječe kulture, zagovornica miru in sodelovanja v svetu.

Odločitve za samostojno Slovenijo ni mogoče izolirati od teh predstav. Od teh upov in sanj. Neizbrisno in trajno so del te odločitve. Tudi danes bi morale biti del naše skupne nacionalne vizije. Tudi danes morajo biti naš skupni program.

V šestindvajsetih letih smo prehodili svojo pot. Dosegli smo veliko. Ponosni moramo biti na to. A odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo ostajamo zvesti le, če jo uresničimo v celoti. Da tržno gospodarstvo, a takšno, kjer bo človek ostal človek človeku. Kjer bosta vladala red in pravičnost. Kjer bo človeško dostojanstvo postalo spet najvišja vrednota.

Živimo v prelomnih časih. Slovenija bo v prihodnjih letih soočena z novimi odločitvami, ki bodo spet zahtevale visoko nacionalno soglasje. Samo s soglasjem bomo lahko kos novim izzivom spreminjajočega se sveta, spreminjajoče se Evrope.

Ko bomo soočeni z novimi dilemami, ostanimo v srcu in glavi zvesti tistim vrednotam, ki so bile naš kažipot v času osamosvajanja in demokratizacije. Tistim vrednotam, ki so vodile naš narodnoosvobodilni boj, in tistim vrednotam, ki so pri nas in v Evropi gradile družbeni red s človeškim obrazom, vladavino prava, spoštovanja človekovih pravic in visoke ravni socialne pravičnosti.

V vseh regijah po državi, vidimo napredek, ki ga poganja odločnost ljudi, da si zgradijo boljši danes in jutri. Slovenijo vidim kot državo izjemnih potencialov. Te lahko skupaj uresničimo le, če se bomo organizirali, poskrbeli za potrebno infrastrukturo, predvsem pa znali spet v naša ravnanja, odločitve države, regij, občin, podjetij, vseh, zajeti ne le individualne ambicije in cilje, pač pa tudi naša skupna hotenja. Nova etapa nacionalnih ciljev pred nas postavlja vprašanja:

  • ali smo organizirani tako, da uresničimo priložnosti pred nami,
  • ali naš družbeni ustroj zagotavlja pravičnost in učinkovito zaščito pravic, brez katerih ne moremo obstati kot skupnost,
  • ali sedanja raven naše infrastrukture omogoča najboljšo možno povezanost in povezljivost, enake možnosti za razvoj, enake priložnosti za blaginjo,
  • kako naj se povezujemo z drugimi v Evropi in svetu, da okrepimo varnost, stabilnost in naše možnosti,
  • kako Slovenijo navznoter in navzven spreminjati tako, da bo zgled pravične, inovativne, uspešne družbe, glasnice miru, človekovih pravic in mednarodnega sodelovanja.

V zgodovini smo že večkrat dokazali, da smo marljiv, trdoživ in uporen narod. Danes je to upornost potrebno spet usmeriti v skupne cilje. V sobivanje, boljšo povezanost regije s preostalo Slovenijo, s tem pa boljše pogoje za nove naložbe in nova delovna mesta. V boljšo organiziranost, da uresničimo priložnosti, ki jih Slovenija ima v turizmu, gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in industriji.

Dogodki zadnjih let, globina krize in premnoga razočaranja naj nas ne oropajo odločenosti, da zgradimo Slovenijo, kakršna bi morala biti. Ne bojmo se odpiranja svetu, ampak v svojem znanju, inovativnosti in vrednotah črpajmo samozavest. Naj žica na meji ne lomi naše odločenosti, da živimo v Evropi brez meja. Naj takšen ali drugačen rezultat arbitraže ne spremeni naše volje, da s sosedi živimo v miru in sodelovanju. Naj družbene neenakosti ne zmanjšajo poguma, da jih odpravimo.

Odločitev za samostojno Slovenijo ne razumem kot enkratno odločitev, ki je bila uresničena z razglasitvijo države Slovenije enkrat za vselej. Razumeti jo moramo kot zavezo, da je v našo samostojnost integrirana tudi naša skupna vizija. O državi, v kakršni želimo živeti, in o svetu, ki mu želimo pripadati. Zato naj današnji praznik ne bo le spomin. Naj bo predvsem obuditev naše skupne zaveze. Naše odločenosti. Skupne energije nas vseh, da prihodnost oblikujemo v skladu z obljubo, ki smo jo pred šestindvajsetimi leti sprejeli tako odločno in tako enotno.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije,

tako doma kot po svetu,

iskrene čestitke ob državnem prazniku – dnevu državnosti!

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Židan: Rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razumem kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU

Arbitražno sodišče bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija, so sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Predsednik Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, sodba pa bo objavljena tudi na spletnih straneh. Arbitražno sodišče bo v skladu z arbitražnim sporazumom določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Mejo morajo določiti na podlagi “pravil in načel mednarodnega prava”, pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za “dosego poštene in pravične odločitve” lahko upoštevajo še “pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov”.

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan je v prvem odzivu na določitev datuma predstavitve sodbe Arbitražnega sodišča v Bruslju izrazil željo, da se odnosi v celotni regiji čim prej uredijo, “saj je odprtih vprašanj izven evropskih meja več kot preveč in jih komaj obvladujemo, vključno z migracijsko krizo”. “Rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razumem kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU,” je poudaril Židan. Socialni demokrati poudarjamo, da bo potrebno razsodbo sodišča tako v Sloveniji kot na Hrvaškem spoštovati in nato tudi uveljaviti v praksi.

Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU, podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013. Z objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da “ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če bo to potrebno”.