Učinkovit boj proti korupciji predpogoj uspeha Slovenije

Ena glavnih obljub Socialnih demokratov v kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in dosledno uveljavljanje pravične in pravne države.

Ključni izziv na poti k uresničevanju teh ciljev Socialnih demokratov predstavljata noveli zakona o kazenskem postopku ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če je ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom podpredsednice SD Andreje Katič, že v prvem letu mandata skozi spremembe zakona o kazenskem postopku, zagotovilo učinkovitejši pregon najhujših kaznivih dejanj, preprečevanje zlorab postopka in zaščito in vključevanje žrtve v proces proti storilcem kaznivih dejanj, je še pred parlamentarnimi, vladnimi in sodnimi počitnicami, Andreja Katič na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez, uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji, ki predstavlja največjo coklo razvoja države.

Andreja Katič, ministrica, je na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji.

Po mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji ne bo razvojnega preboja, dokler Slovenijo hromijo korupcijska tveganja. Trgovina z orožje, afera Patria, sumi hudih nepravilnosti pri gradnji velikih državnih investicij, morajo postati preteklost. “Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo”, so še dodali.

Socialni demokrati so kot ključno za dosego ničelne stopnje korupcije v Sloveniji izpostavili prav rešitve, ki jih prinaša novela ZINTPK, ki ga v uveljavitev predlaga ministrica Katič. Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo tako hitrejši in učinkovitejši. Da bi za boj s korupcijo pridobili najbolj kompetentne kadre, se spreminjajo pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, senat se razbremenjuje rutinskih zadev, uveljavlja se javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev, krepi se nadzor nad lobiranjem in, kar je ključno, omogoča se neposreden nadzor državljank in državljanov nad porabo javnih sredstev.

Poznič za STA: Tri glavne točke letos kulturni evro, nacionalni program in mediji

Minister za kulturo Zoran Poznič je po treh mesecih na položaju za STA podal glavne točke, ki jih namerava z ekipo uresničiti do konca leta. Tik pred sprejemom na vladi je t.i. zakon o kulturnem evru s 122 milijoni dodatnih sredstev za kulturo v naslednjih osmih letih, tik pred javno obravnavo so spremembe zakona o medijih, pripravlja se nov NPK.

Ob nastopu položaja ste napovedali, da boste nadaljevali delo, začrtano v tem mandatu. Ste lahko bolj konkretni, kaj?

Vse tisto, kar je bila koalicijska zaveza pri nastopu sedanje vlade prejšnje leto, kar je nujno postoriti na področju umestitve kulture in umetnosti znova na mesto, ki ji znotraj slovenske družbe pripada, se je v resnici takrat začelo. In meni se zdi pomembno, da to politiko peljemo v začrtano smer, nadgradimo z izzivi sodobnosti, predvsem kar se tiče digitalizacije, virtualizacije tistega, čemur danes rečemo humanizacija tehnologije. Se pravi, da v kulturno polje umestimo vse, kar si danes predstavljamo pod pojmom nove tehnologije.

Ena vaših prvih nalog bo verjetno novi nacionalni program za kulturo (NPK), delavnice na to temo ste že začeli. Dejali ste tudi, da bo treba oblikovati takšnega, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Kakšne izzive zaznavate?

Če govorimo o NPK, ne smemo pozabiti, da je to temeljni dokument, ki ga neka družba, kot je naša, mora izvesti vsakih toliko let. V njem so glavne strategije razvoja delovanja na tako širokem polju, kot je kultura, kar je za skupnost nujno potrebno. Seveda se družbene razmere tako hitro menjajo, da je zelo težko obstati na mestu, ampak je potrebno znova in znova premisliti, kam in kako naprej. NPK ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala. In kot jo mi vidimo, naj bi se z novimi tehnologijami umeščala v sam vrh tistega, kar lahko ena skupnost, kot je država, priskrbi.

Omenil sem že digitalizacijo, v mislih imam tudi nov odnos med državo in samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami ter nove načine prezentacije kulturne dediščine, vsega tega zakladja, ki ga kot narod premoremo. Mislim, da smo že na dobri poti, odprli smo široko debato, nabor strokovnih in tudi laičnih mnenj je ogromen. Čez poletje si bomo vzeli čas, da vse to uskladimo in iz vsega nabora idej iznedrimo tisto, kar je najbolj žlahtno in po strokovnem mnenju sodi v takšen dokument. Ne vidim težav, da ne bi naredili dokumenta, ki bo vzpostavil temelje tistemu, kar počnemo ne le na ministrstvu, ampak vsi mi, vsaj za srednjeročno obdobje.

Pri oblikovanju novega NPK ste napovedali transparentnost in vključenost vseh deležnikov, prva delavnica je bila tako posvečena novim oblikam sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem. Kako bi vsi ti lahko sodelovali, kje so po vašem mnenju možnosti za to?

Delavnice so namenjene ravno temu, da vsi ti akterji kulturnega življenja, kot najbolj izkušeni praktiki z različnih področij, predlagajo, kako vidijo izboljšanje načinov sodelovanja, sobivanja, financiranja in še kaj drugega. Predvsem je novi NPK namenjen strateškemu razmisleku, ki pa mora biti in je strokoven, kam ves ta nabor sodelovanja pripelje – v neko visoko kakovost skozi širok nabor vsebin, avtorjev, kreativnih del itd.

V Trbovljah ste si prizadevali za povezovanje kreativnega potenciala ožje in širše skupnosti. Ali nameravate to preslikati na državno raven?

Preslikava v resnici ni možna, receptov, kako do tega priti, ni, so samo načini vodenja, sugeriranja, kako do teh rezultatov pridejo različni subjekti in dejavniki sami. Je pa treba ves ta nabor usmeriti v en naboj, ki bo našo skupnost predstavljal tudi navzven. Nov NPK ni namenjen le temu, kaj bomo mi počeli sami s seboj, ampak tudi vsem novim izzivom, kot je kulturna diplomacija ali kulturna industrija kot trenutno ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, kako naj se z novimi sredstvi tudi kultura in predvsem vizualna umetnost umesti v Industrijo 4.0, kje so prečne možnosti sodelovanja na bolj vsebinski ravni z izobraževanjem in slovensko znanostjo. Izzivov je veliko in sodobna družba odgovorov na ta vprašanja ne zahteva, vzpostavlja pa te probleme. Odgovore bomo iskali skozi delo po principu, da je važna pot, ne cilj.

Morebitni zgledi iz tujine?

Pri tako maloštevilčni skupnosti, kot smo mi, pri tako posebnem statutu, kot ga ima slovenska kultura, je zelo težko iskati vzore v tujini. Na kulturnem področju vzorov po mojem mnenju v resnici ni. Sami moramo iznajti poti in rešitve, ki so najbolj primerne našim specifikam, vse tisto, ki na psihološki matrici osmišlja neko skupnost, narod, ki ve, od kod prihaja, ki se zaveda tega, kaj je, predvsem pa točno ve, kam hoče priti.

Če od splošnega preideva k bolj konkretnemu. Nevladniki so vas nedavno opozorili, da se stvari premikajo (pre)počasi, želeli so pojasnila glede rebalansa proračuna za letošnje leto in načinov razdeljevanja sredstev ter glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ministrstva. Lahko pojasnite, kako so se ali se še bodo sredstva razdeljevala?

Tudi sam si želim, da bi vsi procesi, ki smo jih sprožili z mojo nastavitvijo, stekli veliko hitreje, ampak včasih so birokratske poti (pre)počasne. To, kar ste izpostavili, je trenutno v fokusu vsega našega interesa. Tako da smo začeli prenovo razpisov, da jih poenotimo, digitaliziramo, kar je velik zalogaj tudi na strokovni in izvedbeni ravni. Naša zaveza je, da to postorimo do konca leta. Ob koncu tega pričakujem, da se bo sprostilo veliko kreativnih sil tudi na ministrstvu, ker zdaj veliko ljudi opravlja samo birokratska dela. Tako da bomo sistem posodobili, ga pospešili glede na razmere zunaj.

Kar pa se tiče rebalansa proračuna: od dodatnih 30 milijonov evrov je za kulturo ostalo nekaj več kot pet milijonov, vse ostalo je šlo v sistem povečanja plač in vseh prispevkov zaposlenih v kulturi v celotni državi. Dodatnih 1,8 milijona evrov smo zagotovili tudi za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture, dodatnih 800.000 za nevladne organizacije. V kratkem bomo objavili javni poziv za 300.000 evrov za nevladne organizacije, kar je bil naš dolg, tako da skušamo po naših možnostih skrbeti za ta področja. Morate pa razumeti, da je tudi ministrstvo za kulturo včasih nekakšen benjamin v konstelaciji zvezd na začetku 21. stoletja v sodobni evropski družbi, tako da nekateri nas vsi pošiljajo na tržišče, nekateri nas ne razumejo, kaj hočemo. Mislim pa, da bomo vse to postorili v splošno zadovoljstvo.

Bo omenjena prenova segla tudi do sestave komisij, kar je napovedoval že vaš predhodnik?

Večina razpisov je za letošnje leto končanih, ker pa bo celotno polje razpisov drugačno, bo to zahtevalo tudi nove strokovnjake, ki bodo o tem odločali. Če gre za prenovo, gre za popolno prenovo.

Ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ste napovedali ob nastopu mandata. A kako?

Tega smo se že lotili in smo že globoko v debatah. To je področje, ki zahteva veliko pogajanj in usklajevanj z drugimi ministrstvi, npr. z ministrstvom za javno upravo, kjer pa procesi, kot sem že nakazal, tečejo počasi. Vendar mislim, da se bližamo skupni rešitvi, ki bo zadovoljila tako proračun kot vse tiste, ki se jih ureditev tega razmerja in odnosov tiče.

Tu gre verjetno tudi za delovno zakonodajo?

Seveda, gre za cel nabor nujnih prilagoditev in včasih tudi sprememb.

Med vladnimi gradivi se je pred dnevi zašel predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru, ki predvideva dobrih 122 milijonov za kulturo do leta 2026. Je to realna možnost? Kje bi zagotovili sredstva?

Seveda je realna možnost, sredstva gredo iz integralnega proračuna. Za prihodnje leto je namenjenih nekaj več kot devet milijonov, potem pa progresivno vsako leto nekoliko več. To je koalicijska zaobljuba, zakon je na strokovni ravni medresorsko usklajen, pravkar pa poteka ponovna seznanitev koalicijskih partnerjev s predlogom zakona.

Predlog zakona na prvo mesto postavlja varstvo kulturnih spomenikov, potem urejanje prostorskih pogojev in opreme za javne zavode, ljubiteljsko in mladinsko kulturo, knjižnice. Kje pa bodo sredstva za programe?

Ta zakon ni namenjen tekočemu delovanju ministrstva, ki ima svoj stalni proračun. To je, kot mu rečem v šali, gasilski zakon, namenjen je vsem tistim področjem, ki so bila zadnjih deset let popolnoma zanemarjena in se ponekod skorajda podirajo strehe nad glavo. To je zakon, ki bo omogočil preživetje zgradbam, v novih tehnoloških razmerah boljše delovanje mreže slovenskih knjižnic, tudi večji odkup sodobnih umetniških del, hitrejšo digitalizacijo in restavracijo naše filmske dediščine itd. Programi ministrstva tečejo neodvisno od tega zakona, poleg tega ne bi rekel, da ostane malo denarja za program. Če se ozremo naokoli in začutimo vso to kulturno ponudbo ne le v Ljubljani, ampak po vsej državi, potem temu ni tako. Se pa po dolgih letih proračun znova šele približuje dvema odstotkoma državnega proračuna, kar je že bilo pred 12 leti. Zdaj pa je naše poslanstvo, da se prihodnja leta, vsaj dokler je gospodarska konjuktura, sredstva še povečajo in omogočijo boljše in še bolj kakovostne programe.

Kaj še načrtujete na zakonodajnem področju?

Tretja najbolj pomembna točka letos, poleg novega NPK in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe, je posodobljena medijska zakonodaja, ki bo konec meseca šla v dvomesečno javno razpravo. Doslej smo opravili posvetovalne razgovore z vsemi glavnimi akterji na tem področju, od novinarskih združenj do distributerjev. Intenca tega zakona ni kaznovanje, ampak odpravljanje administrativnih ovir, krepitev samoregulacije ter da oplemenitimo in opolnomočimo novinarski ceh nasploh. Novinar kot poklic je v naši družbi preslabo ovrednoten, tako da se predvideva dodatna sredstva iz integralnega proračuna, ki bodo omogočila ohranjanje delovnih mest, štipendiranje, financiranje raziskovalnih novinarskih projektov itd. Statusi bodo veliko bolj prožni, več bo odprtih vrat in veliko več odgovornosti. Ta medijska zakonodaja bo po našem mnenju sodobna in odprta do vseh hitrih sprememb na področju tehnologije, ki prodirajo v medijsko sfero. Računamo, da bo predlog šel v proceduro jeseni.

In za konec: kako je trenutno z odnosi na ministrstvu?

Lahko bi rekel, da zelo dobro. Po stanju, na katerega sem naletel pred tremi meseci, je prišlo do sprememb, pogovorov, poskusov, da se stvari uredijo. Mislim, da je klima veliko boljša. Glavni problem sem videl v tem, da ni bilo dovolj komunikacije ne le na medčloveški, tudi na strokovni ravni. Zatečeno stanje je nastajalo več kot deset let, mi pa skušamo celoten ustroj navznoter prilagoditi sodobnim razmeram, da bomo lahko čuvaj vsega tistega, kar smo bili, in servis vseh tistih, ki čakajo na našo pomoč. Skupaj lahko potem gradimo nove odnose, nove kreacije in novo dodano vrednost v slovenski kulturi 21. stoletja.

Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA).

Ko zmanjka argumentov: laži in manipulacije

Socialni demokrati smo ponovno žrtev zlorabe in laži, saj je medij, ki zagovarja interese lastnikov zasebnih šol, objavil zlonamerno fotomontažo fotografije dr. Jerneja Pikala, ki so jo na Facebook strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 6. aprila objavili v podporo mednarodnega dneva za razvoj in mir.

Fotomontaža na spletnem mestu domovina.je

”Mednarodna organizacija Peace and Sport nam je ravno danes poslala pisno zahvalo za naš prispevek k temu svetovnemu dnevu, zato je groba manipulacija in zloraba te fotografije, katere namen je spodbujanje povezovanja športa in miru, toliko bolj nedostojna. Sam sem zavezan dialogu, tudi z ravnatelji zasebnih šol, zato današnja fotomontaža zlonamerno zapira prostor komunikaciji v javnem prostoru,” poudarja minister iz vrst SD dr. Jernej Pikalo.

Izvirna objava na Facebook strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Festival Levstikova: Socialni demokrati o pravični Evropi

Socialni demokrati so na vrtu sedeža stranke v Ljubljani danes otvorili tradicionalni Festival Levstikova v okviru katerega so izvedli prvo tematsko omizje s kandidati za evropske poslanke in poslance. V pogovoru o Pravični Evropi so poleg kandidatke dr. Dominike Švarc Pipan in kandidata dr. Aleksandra Jevška sodelovala še nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič ter nekdanja predsednica Ženskega foruma SD in Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.

Kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. “Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti,” je poudarila Švarc Pipan, sicer strokovnjakinja mednarodnega prava.

Kandidat za evropskega poslanca in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. “Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo,” je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. “Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno,” je poudaril Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije.

Jevšek je med pogovorom na omizju poseben poudarek namenil koheziji. Po njegovem mnenju je ta – poleg političnih bonitet – ključna za Evropo. “Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije,” je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi. 

Dr. Patrick Vlačič pa je na omizju spomnil, da so vrednote socialdemokracije v sami naravi človeka. “Težko si je namreč predstavljati, da bi bil kdo za neenakost in nepravičnost,” je povedal Vlačič. Ob tem je Vlačič opozoril še na veliko nevarnost za prihodnost Evrope in sicer na vzpon fašizma ter nacionalizmov. “To se dogaja zato, ker imajo nekateri politiki s širjenjem strahu in iskanjem zunanjih sovražnikov enostavne odgovore na zapletena vprašanja, kot so na primer migracije,” je opozoril Vlačič. Zato je po njegovem mnenju izjemnega pomena izobraževanje ljudi ter ob tem nikoli pozabiti zgodovine. “Čeprav se nam mogoče zdi daleč, lahko vzpone fašizma spet vidimo v neposredni bližini,” je dodal Vlačič.

Sonja Lokar je o izzivi evropske Socialne demokracije v boju za pravično Evropo poudarila, da smo ponovno na preizkušnji, kako bomo zavarovali že pridobljene pravice, ob tem pa še naprej uveljavljali načelo enakopravnosti in jo povečali.  Na vprašanje, ali smo dosegli pravično Evropo, za katero so se borili naši borci in borke, je odgovorila, da še zdaleč ne. “Tudi danes se je potrebno fokusirati na razredno pravičnost,” je poudarila Sonja Lokar.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru na otvoritvi festivala poudaril, da vsakega od kandidatk in kandidatov SD lahko vidi v Evropskem parlamentu, saj gre za izjemno kompetentne ljudi. “Vsak od njih lahko zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu,” je poudaril Židan. Spomnil je, da je Evropska unija nastala tudi zato, da se fašizem in nacizem ter vojna na tleh Evrope nikoli ne ponovijo. Židan je izpostavil tudi pomen Evropske unije kot globalnega akterja. “Močna in povezana Evropa, skupaj s Slovenijo, bi morala bolj zmagovati na globalni ravni,” je poudaril Židan dobra dva tedna pred evropskimi volitvami.

Na Festivalu Levstikova bo prihodnji torek, 14. maja, ob 18. uri na vrtu sedeža stranke Socialnih demokratov v Ljubljani potekalo naslednje omizje na temo napredne Evrope, v katerem bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec dr. Milan Brglez, minister dr. Jernej Pikalo in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš

Tanja Fajon ob vložitvi kandidatur: Na volitve se podajamo z močno listo in jasnimi cilji za drugačno Evropo

Socialni demokrati smo danes na Državno volilno komisijo vložili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilka evropske liste in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon je v izjavi medijem ob tem povedala, da je ponosna na to, “da imamo Socialni demokrati močno listo kandidatk in kandidatov z izkušnjami in predvsem zelo jasne cilje, kakšno Evropo želimo”. Kot je dodala Tanja Fajon, “želimo doseči spremembe, s katerimi bodo ljudem povrnili moč, zaupanje in občutek varnosti”.

Tanja Fajon je med drugim izpostavila tudi vprašanje delovnih mest, podnebnih izzivov, varnosti, migracij in drugih izzivov sodobne Evrope. “Te evropske volitve bodo prelomne za prihodnost Evropske unije, ali bomo šli po poti nevarnega razkroja ali po poti močne Evrope,” je ocenila Fajonova in poudarila, da bo vsak glas izjemno pomemben.

Med glavnimi poudarki kampanje, ki se bo formalno začela v petek, 26. aprila, bo po besedah Fajonove zlasti vprašanje, kako Evropejcem povrniti zaupanje v evropske institucije. Menila je, da slednje v zadnjih 20 letih vodijo konzervativne sile, ljudje po njenem mnenju vidijo nepošteno obdavčitev, multinacionalke, korporacije, bogataše, ki davkov ne plačujejo. Ta trend želijo obrniti, ob čemer je Fajonova poudarila, da je močna in enotna Evropa za Slovenijo izjemno pomembna.

Razdrobljenosti glasov na levem političnem polu se vodilna kandidatka SD ne boji, s konkurenco se, kot pravi, ne ukvarjajo. Po njenih navedbah imajo dobro ekipo, pa tudi sicer na evropskem parketu socialna demokracija spet pridobiva na moči, kar je pozitiven trend, kjer vidi možnost za preobrat.

Po ocenah Fajonove lahko SD dobi tudi dva mandata v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Na vprašanje, ali lahko rezultat na volitvah vpliva na razmerja med koalicijskimi strankami in tudi na iskanje kandidata za komisarja, je odgovorila z oceno, da bodo rezultate analizirali po volitvah. Prav tako bodo o kandidatu za komisarja odločali po tistem, ko bo jasen rezultat. “Tisti, ki bo naslednji komisar iz Slovenije, pa bi moral tudi čez evropske volitve. Ljudje imajo pravico vedeti, kdo bo komisar,” je poudarila Tanja Fajon.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki je kot predstavnik stranke uradno vložil listo na DVK, je pojasnil, da “bomo tudi to kampanjo organizirali sami, z lastnimi znanji in kadrovsko ekipo, ob skromnem finančnem vložku”. “Predvsem bomo uporabili razvejano in dobro organizirano mrežo stranke in bili čim več med državljani, ki jim bomo predstavili našo vizijo za prihodnost Evrope,” je poudaril Levanič. “Ljudem bomo v pogovorih med terensko kampanjo pojasnili, da so te evropske volitve izjemno pomembne in da je zato pomembna tudi volilna udeležba,” je zaključil glavni tajnik SD.

Pikalo: Poziv za skupno implementacijo Jamstva za ranljive otroke

Minister za izobraževanje, znanost in šport iz vrst Socialnih demokratov dr. Jernej Pikalo je naslovil pismo na ministrice in ministre iz stranke Evropskih socialistov in demokratov, v katerem jih je pozval, da obudijo neformalna ministrska srečanja znotraj socialdemokratske družine ter se sestanejo na temo pobude S&D za nadaljnjo implementacijo Jamstva za ranljive otroke.

”Prizadeval si bom, da bo Slovenija aktivno podprla udejanjanje ideje o EU Jamstvu za ranljive otroke in da bo slovenski izobraževalni sistem s strani držav članic prepoznan kot tisti, ki lahko ponudi primere dobrih praks, ne le z enim najboljših sistemov predšolske vzgoje, temveč tudi s številnimi podpornimi mehanizmi v vzgoji in izobraževanju, ki zmanjšujejo vpliv šibkejšega socialno-ekonomskega ozadja otrok,” je poudaril minister dr. Pikalo.

Pismo, ki ga je naslovil na vse ministrice in ministre stranke PES (Party of European Socialists):

Medsosedski odnosi morajo temeljiti na naših skupnih evropskih vrednotah

Odziv Socialnih demokratov v zvezi nedopustnimi ravnanji sosednje Republike Hrvaške, ki jih je razkril 24ur.com in POP TV:

Socialni demokrati ostro obsojamo ravnanja Hrvaške in zahtevamo takojšen sklic Sveta za nacionalno varnost

Očitno je, da je hrvaška politika z nezakonitimi in nemoralnimi prijemi ogrozila zaupanje med sosednjima državama. To je velikanska sramota za hrvaško vlado, ki je kot danes razkriva POP TV načrtno minirala arbitražni proces in poizkušala preprečiti razkritje spoznanj o ozadjih prisluškovanja slovenski agentki in arbitru. S tem je hrvaški državi in hrvaškim ljudem povzročila veliko nacionalno sramoto in škodo mednarodnih razsežnosti. Delovanje Slovenije je in mora biti drugačno. 

Slovenija prisega in udejanja vladavino prava v domačih in mednarodnih odnosih. Z vsemi državami v sosedstvu želimo razvijati dobre medsosedske odnose, a morajo ti temeljiti na naših skupnih evropskih in civilizacijskih vrednotah. Hrvaška je te vrednote očitno izdala. Zato jo čakajo odgovori na resna vprašanja, če želi ponovno začeti graditi zaupanje med državama, za začetek s tem, da s svojimi ravnanji deluje v skladu z mednarodnim pravom. Resnice ni mogoče prikriti ne s podkupovanjem in ne z grožnjami. To je danes spoznanje za Republiko Slovenijo, za mednarodno skupnost, predvsem pa za ljudi na Hrvaškem. 

Socialni demokrati pričakujemo takojšen sklic Sveta za nacionalno varnost, da z mirnimi in preudarnimi koraki zaščitimo našo državo, ljudi, medije in demokracijo. Slovenski politični vrh se mora pogovoriti o odzivu in ustreznem informiranju naših partnerjev v Evropski uniji o grobi kršitvi evropskih vrednot in vladavine prava s strani Republike Hrvaške in njenih oblasti.

“Demokracija, vladavina prava in človekove pravice tvorijo trikotnik, ki ga je treba ohraniti v celoti.”

Predsednik Konference SD in poslanec dr. Milan Brglez kandidira za položaj evropskega poslanca kot četrti na listi stranke Socialnih demokratov. V primežu med vedno bolj agresivno populistično desnico in kritikami, ki nanjo letijo z leve strani, Socialni demokrati iščejo svojo identiteto v okviru razdrobljene vladajoče koalicije. Tam pa Brglez vidi nevarnost, ker v nasprotju s prejšnjim mandatom poteka proces uničevanja koalicijskih strank. Za sobotni Dnevnikov Objektiv sta se z njim pogovarjala novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Meta Roglič.

Kandidirate za evropskega poslanca. Kakšen je vaš prispevek k razvoju evropske ideje? Zakaj je dobro, da je Slovenija v Evropski uniji?

Če naj bom oseben, je moj prispevek zagovarjanje naših ustavnih vrednot znotraj evropskega konteksta. Teh zadev nismo prenesli na evropske institucije. Politika, ki jo tam kreirajo, je pogojena z delovanjem vsake od članic. Ustavo zagovarjam v vsakem kontekstu, tudi ko se to lahko zdi presenetljivo. Zagovarjati te vrednote znotraj Evrope pomeni zagovarjati tisto, za kar smo se v Sloveniji dogovorili, ko smo oblikovali to državo.

Za katere vrednote se nameravate zavzemati?

Tega je veliko. Danes so človekove pravice postavljene na stranski tir v primerjavi z mestom, ki smo jim jih dali v našem ustavnem redu. V tem delu sem zavezan politični platformi stranke, ki je v tem segmentu ustrezno socialdemokratska tudi na evropski ravni. Le brati jo je treba hoteti na ta način. Beseda rast kot sopomenka za neoliberalni sprehod socialdemokracije ni več v volilnem programu.

Ampak vstopate v mehanizem, ki nima ustave. Kje se vidite v dilemi med višjo stopnjo federalizacije Evropske unije in Evropo suverenih držav? Kako se boste znašli brez ustave v rokah?

Res ni evropske ustave. Napisana in zavrnjena ustava je bila tudi zelo pokroviteljska do tistih delov Evrope, ki niso vključeni v Evropsko unijo. Lahko pa rečem, da zame ter evropske socialne demokrate in socialiste Evropska unija pomeni reševati probleme ljudi na vseh nivojih. Če bo reševala probleme ljudi, ni nujno, da gre v smeri federacije in ni nujno, da gre v smeri suverenitističnih tendenc. Na eni strani sorazmernost, na drugi pa subsidiarnost, je ena od možnih poti ne samo za Evropo več hitrosti, ampak tudi za Evropo, ki se ukvarja s problemi ljudi na ravni, ki je za to najbolj ustrezna. Treba je izoblikovati prioritetno listo. Dobro je vedeti, da do sedaj prioriteta niso bili ljudje. Lahko rečemo, da so bile prioritete elite ali kapital, vsekakor pa ne ljudje. Moja pozicija je torej vmesna. Ne zagovarjam federacije, ker ta trenutek pomeni delitev Evrope na dva dela in ima zelo malo zaveznikov. Prav tako pa ne zagovarjam navadne medvladne organizacije, kjer nanjo ni treba prenašati izvrševanja suverenih pravic.

Ampak ljudje so sedaj domena populizma. Matteo Salvini govori o ljudeh. Zelo je uspešnem pri obljubah zagovarjanja italijanskih ljudi pred aroganco evropskih institucij. Ali obstaja socialnodemokratski odgovor na vprašanja, ki jih je zastavila populistična desnica?

Socialdemokrati ne vidimo problema v tistih, ki prihajajo, niti v tistih, ki so drugačni znotraj nas. Vsi našteti so negativni cilj, na katerega usmerjajo pozornost populisti. Socialdemokrati vidimo stvari bolj kompleksno. Ni dovolj zgolj demokratična forma, potrebujemo tudi vladavino prava in človekove pravice. To troje gre skupaj. Enega brez drugega in tretjega ni. To je trikotnik, o katerem je tudi v Ljubljani govoril spitzenkandidat socialne demokracije Frans Timmermans. Na tej točki mi je bil prav všeč. Tako jasnih stališč na evropski ravni običajno ne slišimo.

Populisti so jasni. Vsem tujcem bomo zaprli vrata. Od leta 2015 je tako. Na drugi strani pa jasnih idej o upravljanju z migracijami ni slišati. So pri vas po štirih letih kaj bolj razčiščene?

Razčiščeno je to, da je treba sodelovati z izvornimi in s tranzitnimi državami. Tudi povečevati kapacitete regij, od koder migranti prihajajo, in skupno zaščiti zunanje meje. Drugače pa ni dilem. Rešitev je v pravični razdelitvi teh, ki prihajajo, znotraj same Evrope in po načelu solidarnosti. Zapiranje vrat je zgolj izpeljanka tega, da rečemo »Mi prvi.« To je v našem času glavno orožje proti vladavini človekovih pravic. Človekove pravice so preprosto meja politike. Povedo, kdaj lahko in kdaj ne. Ne gre tako, da pripadajo zgolj državljanom, za druge pa veljajo neke druge pravice. Če bi to obveljalo, bi zadnjih 75 let vrgli stran. Na srečo imamo Svet Evrope, vendar se tudi evropske institucije upirajo in nočejo pristopiti h konvenciji o človekovih pravicah.

Kako je to sploh mogoče?

Ne nasprotujejo države, ampak sodišče Evropske unije, ker si ne želi imeti nad seboj višjo instanco, ki bi mu solila pamet. Takšno aroganco je treba odpraviti.

Ampak vi ste bili predsednik parlamenta, ko je vlada postavila bodečo žico na meji. Je to bila dobra ali slaba ideja?

Ker se je žice po institucionalni inerciji vleklo vedno več, je kljub začetni simboliki, da je treba nekaj narediti, to bila slaba ideja. To je absolutno jasno. Ko te potrebe ni bilo več, žice nismo znali pospraviti. Ali pa vsaj poskrbeti, da ne reže v odnose med ljudmi. Na različnih delih meje jo tudi drugače sprejemajo. Če bi zares veliko ljudi hotelo čez mejo, jih nobena žica ne bi mogla zaustaviti. Bolje je poiskati drugačne ukrepe. Vseskozi zagovarjam živo mejo, ki je poseljena in polna življenja. Dajmo paziti drug na drugega, da negativni aspekti potencialnih migracij nimajo tolikšnega vpliva. Če v tako majhni družbi, kot je naša, pazimo druga na drugega, ne moremo govoriti o terorističnih grožnjah, ker ljudje pravočasno zaznajo morebitno ogroženost.

Ste kot eden vodilnih članov SMC, predsednik Državnega zbora in član sveta za nacionalno varnost vedeli, da bo na meji postavljena žica? Ste bili v primeru, če so vas o tem obvestili, odločno proti?

Ko je bilo v tednu po volitvah na Hrvaškem in pred napadom v Parizu treba nekaj narediti, sem bil obveščen. Tega ne morem tajiti. Takrat nisem nasprotoval. Ko pa se je zadeva začela nenormalno raztezati, migrantov in migracij pa ni bilo od nikoder več, je bilo moje nasprotovanje vse bolj glasno. Je pa koalicijskemu poslancu kljub visokemu položaju težko vreči svojo vlado, da bi ustavil tok neke politike.

Saj ne bi bilo treba vreči vlade.

V tem primeru nič drugega ne bi pomagalo.

In potem je bolje biti tiho?

Saj veste, da temu navkljub nisem bil tiho.

Čeprav ustavno sodišče še vedno presoja o domnevnih kršitvah človekovih pravic v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, je vlada v parlamentarno proceduro poslala novelo tega zakona, ki še dodatno širi pooblastila policije na področju poseganja v zasebnost posameznikov. Kako ocenjujete takšno ravnanje?

Zakon o pooblastilih policije in zakon o tujcih sta dva primera, ko so šle stvari predaleč. Nekatere druge zakone se je dalo umestiti v našo ustavno ureditev. Denimo zakon o mednarodni zaščiti. Oklestili smo ga socialnih vidikov in nekako stisnili v ustavne okvirje. Nadgraditi sedanjo zakonodajo, ne da bi vedeli, kako se bo o njej odločilo ustavno sodišče, je nesprejemljivo. Nadgradili bomo smer, ki je ustavno sporna.

Toda na seji vlade ministri SD predlogu niso nasprotovali.

Sam vem, kaj moram glede teh vprašanj narediti.

Se vam ne zdi, da ustavno sodišče nekam dolgo presoja ustavnost zakona o tujcih?

Glede na to, da že več kot dve leti absolutno prednostno obravnava zadevo, je to res zelo dolgo. Mislim, da sem našel primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, na katerega razrešitev čakajo ustavni sodniki. Gre za ukrepe pri izganjanju tujcev, ki jih je sprejela Madžarska in na nižji stopnji popolnoma izgubila. Sedaj bo o tem odločal veliki senat. Če ta sodbe ne bo potrdil, se bojim, kaj sploh še pomenijo človekove pravice. Evropska unija je sicer že zagrešila veliko napako, ko je človekove pravice posameznikov začela interpretirati kot človekove pravice podjetij.

Po razkritju Štajerske varde je oživela zamisel, da naj bi Sova zbirala podatke o domačih organizacijah, zasebnikih in skupinah, če gre za primere nestrpnosti, ogrožanja nacionalne varnosti in podobno. So takšna pooblastila lahko nevarna? Lahko Sova postane nova Udba?

Brez ustreznih varoval so lahko nevarna. Obstajata varnostni in obveščevalni vidik. To dvoje se hitro začne mešati med seboj. Vedno je nevarno, če se začnejo posebni ukrepi uporabljati proti lastnim državljanom, še zlasti, če ne obstajajo varovalke pred zlorabo.

Ima sedanja vlada več ali manj posluha za človekove pravice kot prejšnja?

Čeprav se v zadnjih dveh mandatih ustvarja vtis o ščitenju človekovih pravic, je zagovornikov teh pravic v političnih vrstah potencialno manj. V prejšnjem mandatu smo jih lahko prešteli; nevarnim ustavnim spremembah je nasprotovalo okoli trideset ljudi. V tem mandatu še nismo imeli priložnosti, da se preštejemo.

Sedanje vzdušje v Evropi takšnemu načinu razmišljanja ni najbolj naklonjeno.

Sploh ni naklonjeno.

Dogajanje v sosednjih državah bi težko označili kot liberalno demokracijo, ki temelji na pravicah posameznika. Smo priče krizi liberalne demokracije? Se rojeva novo razumevanje države?

Država je v marsičem odvisna od tega, kar se dogaja v mednarodnem redu. Če v njem vrednote nimajo podpore, je vse odvisna od moči posameznih regij. Glede na to, da se moč počasi prenaša iz Amerike na Kitajsko, bo usoda liberalne demokracije odvisna zgolj od nas samih. Pri poskusu ohranjanja svojega vodilnega položaja bodo Američani očitno ustvarili precedense, s katerimi bodo v smislu prevladujoče hegemonske države nadaljevali Kitajci. Seveda ne na enak način kot Amerika, je pa to prihodnost, ki se nakazuje. Nekatere zadeve, ki so bile tudi v razumevanju odnosov v svetu in znotraj posameznih držav samoumevne, zaradi strategije ohranjanja posameznih elit na oblasti preprosto nimajo več podpore.

Vas to  skrbi?

Absolutno. Zato si prizadevam, da vsaj znotraj našega regionalnega prostora osnovne vrednote ne bi izginile. Demokracija, vladavina prava in človekove pravice tvorijo trikotnik, ki ga je treba v celoti ohraniti, če se ne želimo vrniti v zgodovino.

Na najbolj vidnem mestu na vaši mizi imate slovensko ustavo. Je to ustava liberalnodemokratske države?

Ja. Hkrati pa je bila utemeljena na zelo širokem družbenem soglasju. Mislim, da je danes ne bi mogli ponovno sprejeti. Ne živimo več v času, ko bi bilo zanjo mogoče pridobiti ustavno večino.

Jo je pa mogoče v sedanji politični konstelaciji ubraniti?

Vsekakor jo lahko ubranimo. V nasprotnem primeru pademo.

Na evropskih ulicah je vedno več močno oboroženih policijskih enot, v Franciji tudi vojaških. Ob vprašanju migracij pa se lomi logika liberalne demokratične ureditve. V Sloveniji vendarle ni tako slabo, ne?

Ni. In to se splača varovati in zavarovati.

Ali lahko tudi Slovenijo čaka pristanek na avtoritarnost kot način reševanja vprašanja migracij in podobnih fenomenov?

Iskreno upam, da ne gremo v to smer, nimam pa nobenega zagotovila, da ne gremo. Tudi leva sredina je sposobna za ohranitev oblasti zapeljati v smer strahu in naredi premalo, da bi strah na primeren način naslovila. Karkoli si mislimo o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, je ideja, da se pogovarja z gibanjem rumenih jopičev, vredna posnemanja. V času migracijske krize bi si želel, da bi še kdo od vladajočih struktur bil na terenu in poslušal ljudi. Problem strahu je včasih tudi problem nevednosti. Kakšne stvari je treba razložiti. Zakaj in kako se stvari dogajajo, kaj je možno narediti. Ves čas pa mora veljati, da je treba pomagati tistim, ki rabijo pomoč. Breme pa je treba solidarno prerazporediti. Če pa pogledate okoli sebe, boste videli, da smo proti koncu prejšnjega mandata kot država postajali obkoljeni, sedaj pa smo popolnoma obkoljeni z nenormalnostjo. Upam, da nova normalnost ne bo šla v tej smeri.

Kdo so lahko v evropskem parlamentu  vaši zavezniki in kdo nasprotniki?

Med ljudsko stranko bi težko našel zaveznike, čeprav se jih morda najde. Nemci so do določene mere ščitili človekove pavice. Zaveznike bi socialisti in demokrati morali najti v ALDE, pri Zelenih in pri novi Levici. Vprašanje pa je, ali bo to dalo več kot polovico parlamenta?

V tem trenutku se zdi, da nič ne vemo. Niti, kako bo Velika Britanija izstopila iz sedanje mreže. Kako kot kandidat za edino neposredno izvoljeno evropsko institucijo razumete godljo, v kateri se je z brexitom znašla Evropska unija?

Ne vem, če med Evropejci najdete človeka, ki bi to zadevo v celoti razumel. Všeč pa mi je bilo, ko je predsednik britanskega parlamenta o isti stvari prepovedal glasovati dvakrat. Za naš parlament bi bilo fantastično, če bi imeli to možnost. Pri nas lahko v neskončnost vlagajo isti predlog in onemogočajo, da bi na dnevni red prišle druge pomembne reči. Je pa prepoved dvakratnega glasovanja tudi edina dobra stvar, ki sem jo videl. Ukvarjajo se s tem, kako nekatere odločitve parlamenta razglasiti za pravno nedoločujoče. Nerazumno. Tudi Britanci so talci Britanske politike.

Ali ni EU talec Velike Britanije?

Tako Britanci kot Evropska unija so talci. Mislim, da se javnost v Britaniji vse bolj zaveda, kakšno neumnost so zagrešili. Sam bi raje počakal na še en referendum, kot pa da vse nekontrolirano razpade in bomo morali v London pošiljati humanitarno pomoč.

Kaj vas je napeljalo, da v času, ko se govori o krizi EU, kandidirate za evropskega poslanca?

Resna situacija v slovenski politiki in resna situacija v evropski politiki. Dejstvo je, da kakorkoli zadevo obrnemo, ogromna večina Slovencev verjame, da bi izven okvirjev Evropske unije veliko težje živeli. Ta okvir nas občasno stiska, ker ne znamo pravočasno reagirati in se ne znamo postaviti zase. Možno se je postaviti zase, vendar je to treba znati. Brez znanja pa si razbiješ glavo. Evropo je možno peljati na evolucijski način v smeri, ki nam ustreza. Nam ustreza ohranitev sedanje vladavine mednarodnega prava in spoštovanja človekovih pravic.

V SD ste ocenili, da bi moral premier Šarec govoriti v Strasbourgu. Kaj bi s tem dosegel? Bi se Tajani zamislil nad svojimi izjavami? Bi naše zahteve o uresničevanju arbitražne odločbe pridobile na teži?

Šarčev nastop bi morda lahko kaj prinesel njegovi stranki. Lista bi z uspešnim nastopom okrepila svojo kredibilnost.

To bi v resnici bil predvolilni nastop.

Seveda. Argument, da se je hotel izogniti predvolilnemu nastopu, je neumen. Izmislil bi si lahko kakšnega boljšega. Če bi takoj rekel, da mu Tajani šest mesecev ni odgovoril in da sedaj pač ne bo šel v Strasbourg, bi bilo vse v redu. Ljudje bi stvar drugače razumeli in ne bi bilo toliko skakanja. Sam pa se ne bi odločil tako, kot se je on. Ne bojim se govoriti o svojih stališčih. Nikjer.

Ste šele na četrtem mestu kandidatne liste SD za evropski parlament, vendar pa obstaja možnost, da v Bruselj pridete s pomočjo preferenčnih glasov. Da bi vam to uspelo, si SD verjetno ne želi, saj bi vaš naslednik v državnem zboru prišel v poslansko skupino SMC.

Ko sem se pridružil SD, sem bil prepričan, da ne bom kandidiral na evropskih volitvah. Manj kot teden dni pred dokončno odločitvijo o kandidatni listi pa me je stranka nagovorila, da vendarle tvegamo. Tokratne evropske volitve so tako na evropski ravni kot za stranko zelo pomembne, zato je treba nastopiti z najmočnejšo ekipo. Na kandidaturo sem pristal. Ko enkrat greš na volitve, pa tega ne narediš zato, da ne bi bil izvoljen. Po svojih močeh bom skušal prispevati, da bi imela SD v evropskem parlamentu dva poslanca.

Si torej želite oditi v Bruselj? Sprašujem tudi zaradi vse pogostejših namigov, da bi lahko na čelu SD nasledili Dejana Židana. Iz Bruslja pa stranke ni ravno prikladno voditi.

Na novembrskem volilnem kongresu je bil za predsednika SD izvoljen Dejan Židan. Dva tedna kasneje sem bil izvoljen za predsednika konference stranke, ki ima še zlasti pomembno ideološko vlogo. S tem sem povsem zadovoljen in ne vidim razlogov, da bi se to v trenutku spremenilo.

Zaradi slabega rezultata SD na evropskih volitvah je moral pred petimi leti oditi takratni predsednik stranke Igor Lukšič …

Tedaj je bila situacija tudi zaradi njegovega vztrajanja na čelu kandidatne liste drugačna.

Tudi v SD ni osamljena ocena, da je domet stranke pod Židanovim vodstvom na državnozborskih volitvah okoli deset odstotkov in da bo prej ali slej potrebno izbrati njegovega naslednika. Lahko rečete, da vas to mesto, če bi si vas v stranki na njem zaželeli, ne zanima in da ga ne bi sprejeli?

Če bi se zadeve dogajale na tak način, kot so se pri zadnji zamenjavi predsednika SD, bi lahko v sedanji konstelaciji to pomenilo tudi konec stranke. Na tak način o zadevi sploh ne želim razmišljati. V tem trenutku mi je pomembno, da je predsednik stranke še vedno Dejan Židan. Evropske volitve še niso končane; volilna bitka se niti ni dobro začela. Zato ne gre špekulirati, kaj bo, če bo, in kdo bo, če bo. Nimam moštva, ki bi sovražno prevzelo stranko, in o tem nikakor ne razmišljam.

SD javnomnenjska merjenja v zadnjem času ne kažejo ravno dobro…

Za evropske volitve ji kažejo precej bolje kot sicer. Tudi zato, ker imamo po moji oceni najboljšo ekipo.

Iz SMC, ki se z ideološkimi vprašanji ni ukvarjala, ste se preselili v tradicionalno stranko, ki je vključena v socialistični tok evropske politike. Kaj je vaša socialdemokratska identiteta?

Zagotovo so to ljudje. Ne bom se zatekel k staremu besednjaku in uporabil zgolj besede delavci; ta identiteta se je namreč zaradi pretiranega uklanjanja trgu in posledično kapitalu tako na evropski ravni kot pri nas v zadnjem času nekoliko izgubila. Predpostavljam tudi, da bomo morali zaradi trajnostnega razvoja socialno državo preoblikovati v socialno-ekološko državo in da bo ta prehod precej drag. Stroške bo treba pravično porazdeliti. To je ključno in tu je naredila Francija napako. Ne moreš naložiti stroškov zgolj na ramena ljudi, ampak morajo proporcionalno več plačati tisti, ki so od škodovanja okolju imeli koristi.

Bi lahko našteli nekaj socialdemokratskih projektov pri nas, katerih nosilka je bila v zadnjem času SD?

Edini večji projekt iz prejšnjega mandata, ki se ga spomnim, je preoblikovanje centrov za socialno delo. Njegov končni rezultat še vedno ni povsem jasen, je pa bilo treba na določeni točki centre preoblikovati, da bi se sploh lahko začeli ukvarjati s socialnim delom in se ne bi ukvarjali zgolj z upravnimi postopki. V SD ne nasprotujemo rešitvam iz koalicijske pogodbe, kot je na primer zviševanje minimalnih plač, se pa zavedamo, da je treba nekatere stvari bolj domisliti in ne zgolj sprejemati rešitev od danes na jutri. Bolj jasno socialdemokratsko vodilo bomo zagovarjali tudi pri davčni reformi, ki se pripravlja. Ta mora biti zlasti v korist najslabše plačanih in srednjega razreda. Se pa vprašanj socialne države ne more v celoti razrešiti z občasnim zniževanjem stroškov dela. Država bo na neki točki morala vstopiti kot tista, ki bo zagotavljala delo. Morda ne za polni delovni čas, ga bo pa morala zagotavljati.

Pri socialnih temah in tudi pri zavzemanju za pravice najbolj ranljivih skupin pobudo vse bolj prevzema Levica. Zakaj se niste po izključitvi iz SMC raje pridružili njeni poslanski skupini?

Po izgonu iz SMC sem moral najprej dva meseca čakati, da sem se sploh lahko začel pogovarjati o prestopu v drugo poslansko skupino, saj bi bili zaradi vročih glav nekaterih lahko ogroženi koalicijski pogovori. Ko se je oblikovala sredinskoleva vlada, ki jo podpira Levica, pa sem zato, da sem lahko opravljal poslansko funkcijo, prestopil k SD. Pogovarjal sem se tudi z Levico, rezultat pa je takšen, kot je.

Se torej z Levico o sodelovanju niste uspeli dogovoriti?

Ni dovolj, da zgolj sam izkažeš interes, morajo te tudi želeti sprejeti.

Torej je bila SD bolj dovzetna za vaše sodelovanje?

Ja.

Je Levica, ki jo koalicija za nekatere svoje projekte nujno potrebuje, v tem mandatu privilegirana?

Stranka Levica se glede na situacijo, v kateri je slovenski politični prostor, obnaša zelo racionalno.

Nekaj časa je stranke močno pritegovala sredina političnega prostora: skoraj vse so se razglašale bodisi za desni bodisi za levi center. Se vi vidite na levem delu političnega spektra?

Seveda.

Kaj to pomeni?

Pred dvajsetimi leti je bil branik človekovih pravic pri nas LDS. Te ni več in naslednice pri vprašanju človekovih pravic nimajo samoumevnega instinkta. Ta je danes žal prisoten zgolj pri levi opciji. Že v SMC sem veljal za predstavnika levega dela stranke, saj sem dajal večji poudarek socialno-liberalnemu zavedanju, ki znotraj evropske družine ALDE sicer ni prevladujoče.

Tudi v SD sodite v njen levi del.

V SD mi je predvsem pomembno to, da najdemo tiste socialdemokratske vrednote in načela, pri katerih bomo vztrajali v 21. stoletju. To je naloga, ki jo moramo opraviti zaradi sebe in zaradi identitete stranke, ne zaradi evropskih volitev.

Torej se strinjate z oceno, da ima SD težave z identiteto?

Nisem rekel, da jih nima. Recimo, da sem prišel pomagat pri reševanju teh težav.

Levi del političnega prostora nekatere teme zlasti na področju varnosti kot samoumevno prepušča desnici. Zakaj ima levica težave oblikovati migracijsko politiko, ki bi bila hkrati učinkovita in popularna, vojsko in policijo pa prepoznati kot vrednoto?

Nekatere teme so se znotraj političnega diskurza nekoliko preoblikovale. Ko govorimo o varnosti, hitro pozabimo, da je v naši ustavi in tudi v mednarodnih dokumentih kot človekova pravica opredeljena zgolj osebna varnost in ne druge oblike varnosti. Kreativno se skuša ustvarjati nekatere nesporazume. Izumlja se oznake kot na primer ‘nezakoniti migranti’. Vendar pa je nezakonitost stvar postopkov in ne ocene. Na nekaterih točkah se torej sistematično ustvarja podobo, ki je v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in je za levico že v izhodišču nesprejemljiva. Socialni demokrati se v preteklosti niso povsem izogibali varnostnih področij; v prejšnjem mandatu so vodili obrambni resor, kamor sodi vojska. Imamo pa v Sloveniji problem, ki ga v drugih državah v tolikšni meri ne poznajo, to je nesodelovanje med vojsko in policijo. Prav tako obstaja strukturen nesporazum med pravosodjem in notranjimi zadevami. Gotovo bi se dalo stvari, ki so povezane z varnostjo, narediti bolje, bi pa bilo potrebno namesto varovanja svoje oblasti iti med ljudi. Tega pa se ne počne, saj to niso popularne teme, s katerimi bi lahko nagovarjali volilce.

Kje vidite glavne razlike med sedanjo in prejšnjo vlado, če odmislimo to, da je sedanja vlada manjšinska?

Predvsem je razlika ta, da zna stranka, ki sedaj vodi koalicijo, komunicirati.

Zdi se tudi, da je sedaj manj obračunavanj med koalicijskimi partnerji …

A res? Obračunavanja so v prejšnjem mandatu sicer bila, ni pa bilo dobesednega uničevanja koalicijskih partnerjev, kot se dogaja sedaj. Kadarkoli bi šli v prejšnjem mandatu ponovno na volitve, bi v parlament in potencialno tudi v vlado prišle vse takratne koalicijske stranke. Sedaj ne zgleda več tako.

Hotela sem reči, da LMŠ in aktualni predsednik vlade doživljata manj ostre napade koalicijskih partneric, kot sta jih bila v prejšnjem mandatu deležna SMC in takratni premier Cerar. Je to mogoče pripisati sposobnosti premierja Šarca, da utiša ostale vladne stranke?

Če pod premierjem razumemo tudi njegov kabinet, potem je nekaj na tem. Ni pa zgolj to. Hkrati obstaja strah koalicijskih partnerjev pa tudi zunanje podpornice koalicije, da bo vlado prevzel nekdo drug in da bodo oni krivi za razplet, ki ga večinsko volilno telo v Sloveniji najverjetneje ne bi toplo pozdravilo.

Torej menite, da največja vladna stranka oziroma nekateri njeni politiki načrtno uničujejo druge koalicijske stranke in da te podpore ne izgubljajo zaradi  lastnih slabih potez?

Gre za dialektiko obojega; zadeva ni nikoli povsem enosmerna. So pa nekateri napadi tako jasno časovno definirani, da vsaj obrisi načrta morajo obstajati.

Izpostavili ste premierjev kabinet, iz česar je mogoče sklepati, da avtorja načrtnega uničevanja koalicijskih partnerjev vidite tam? Imate v mislih državnega sekretarja Damirja Črnčeca?

Nič več ne bom rekel.

Vas je presenetil aroganten odnos premierja Šarca do poslancev, ko je na marčni seji  odgovarjal na poslanska vprašanja?

Odgovoril bom tako, kot je zapisal eden od komentatorjev: “Ni se vedel kot gost v parlamentu”.

Bi v primeru, če bi bili še predsednik parlamenta, ob njegovih odgovorih  reagirali?

Nisem predsednik parlamenta.

Čemu pripisujete visoke rejtinge, ki jih dosegata LMŠ in premier Šarec?

Njegovi sposobnosti komuniciranja in absolutnemu znižanju pričakovanj. Vsak dan, ko ne gremo na volitve, presežemo pričakovanja, ki so se oblikovala ob nastanku koalicije. Čas pa bo pokazal, ali je za komunikacijsko podobo tudi ustrezna vsebina. Karakter smo že spoznali.

Kdaj pa naj bi se razkrilo, če obstaja  vsebina?

Pričakuje se, da bomo določene konkretne stvari naredili že letos. Nekatere prelomne točke bi lahko bile za koalicijo problem.

Bi lahko evropske volitve okrepile ali omajale koalicijo?

Odvisno od rezultata. Če se izkaže, da ima vladajoča stranka ne glede na to, koga postavi za kandidate, zelo široko podporo, potem se zdijo najverjetnejše endogeno povzročene naslednje volitve. Torej da tisti, ki vlada, sam povzroči volitve, da bi izboljšal svoj rezultat.

Pred dnevi ste postali predsednik šahovske zveze. Kaj ste morali narediti za to?

Konec lanskega leta sem bil na turnirju Slovenija šahira, kjer so me vzpodbudili, naj kandidiram. Ko sem videl, da imajo dobre rezultate in da obstaja ekipa, ki mi je pripravljena pomagati, se mi ni zdelo odveč poskusiti. Po izvolitvi lahko napovem, da si bom najprej prizadeval vključiti tudi tiste, ki so glasovali za protikandidata.

Katera otvoritev vam je najljubša?

Dajmo reči eno slovensko: Pirčevka.

In katera figura na šahovnici vam je najbližja?

Kot beli začnem s skakačem.

Bullman: Oživimo socialno demokracijo z odločitvijo za radikalno spremembo

»Nekaj je v temelju narobe z našo družbo. Soočamo se z vrsto kriz, ki so medsebojno povezane. To so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja, ki so vsa posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je nujno, da na tem kritičnem razpotju oživimo socialno demokracijo. 35 urni delovnik, pravična trgovina, poštena obdavčitev brez odpustkov za multinacionalke in trajnostna raba virov so dosegljivi cilji. Za to je potrebna vizija napredne Evrope in odločitev za radikalno spremembo.

Evropa potrebuje socialno demokracijo bolj kot kadarkoli prej. Socialna demokracija se ne boji odgovornosti opomniti in se izpostaviti, predvsem pa nadgraditi tiste vrednote, zaradi katerih danes v Evropi živimo v miru in svobodi ter uveljaviti nove politike, ki bodo naredile konec nepravičnim in ljudem škodljivim praksam. »S prihajajočimi volitvami imamo priložnost, da populizmom, ekstremizmom in obujajočim se avtoritarnim ideologijam, vsemu tistemu, kar želi porušiti idejo miroljubne in svobodne Evrope, naredimo konec! Namreč to ni naša Evropa in skupaj moramo takšni viziji kaosa odločno pokazati vrata!« Udo Bulmann, vodja Poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu

Danes se je v okviru obiska Slovenije Udo Bullmann, vodja Poslanske skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, srečal z vodstvom stranke in Poslansko skupino SD.

Na novinarski konferenci je Udo Bullmann skupaj z evropsko poslanko Tanjo Fajon in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom predstavil pobudo “Progressive Society”. Namen pobude je celovita refleksija evropskih razvojnih perspektiv, kot odgovor na porajajoče se neenakosti, neomejeno (zlo)rabo naravnih virov in nepremišljeno deregulacijo. Pobuda je vizija radikalno drugačne, napredne Evrope, ki vključuje več kot 100 politik in predlogov, katerih ključni cilj je vzpostavitev napredne evropske družbe in trajnostne blaginje. Govorniki so razpravljali o aktualnih problemih, ki jih naslavlja ta čas življenja v Evropi. Strinjali so se, da imajo ti, čeprav na prvi pogled »nosijo vlogo« problema posamične ali le nekaj držav, vpliv na življenje celotne Evropske unije. »Spoštovanje mednarodnega prava, in iz tega izhajajočih odločb mednarodnih sodišč, predstavlja prvega »vratarja« Evropske unije, takšne, ki varuje mir in svobodo«, so se strinjali govorniki.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je tako uvodoma poudaril, »obisk prispeva k temu, da Socialni demokrati ostajamo dobro povezani z evropskimi naprednimi gibanji. Pred in po volitvah. Svojo prihodnost vidimo v močni, pravični, solidarni in prodorni Evropski uniji. Za to pa moramo delati skupaj. Mi smo aktiven del evropske socialdemokratske družine. Socialni demokrati imamo pred prihajajočimi Evropskimi volitvami največjo odgovornost. Odgovornost, da Evropo usmerimo na pot ciljev, ki delajo v prid dobrobiti vseh njenih državljank in državljanov, ne elit. Predvsem pa imamo odgovornost mladim generacijam pokazati, da naše skupne evropske vrednote in svoboščine ne domujejo nekje v bruseljskih sobanah, ampak jih živimo tu in zdaj. In zaradi katerih je naše življenje veliko boljše.« Ta odgovornost se po njegovem kaže tudi skozi listo kandidatk in kandidatov Socialnih demokratov na prihajajočih volitvah, ki je, kot pravi Han, najmočnejša lista v slovenskem prostoru. »Ta ne obljublja ‘instant’ populističnih rešitev, temveč vizijo, izkušnje in trdo delo«, je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Ob predstavitvi pobude za napredno družbo in trajnostno gospodarstvo je Udo Bullmann izpostavil več kot 100 politik in ukrepov, med ključnimi poudarki pa se je zavzel za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje, izkoreninjenje revščine, enakost spolov in podporo malemu in mikro gospodarstvu. Izpostavil je, da so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana, vsa pa so posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je po Bullmannovem prepričanju »nujno, da oživimo socialno demokracijo na tem kritičnem zgodovinskem razpotju za ljudi, države, Evropo in celotno človeštvo.«

Vodja Skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov je pohvalil sodelovanje in skupne napore evropskih socialdemokratskih družin, med katerimi imajo po njegovih besedah slovenski Socialni demokrati prav posebno mesto. »Tanja Fajon je eden od nosilnih stebrov uresničevanja naše skupne evropske socialdemokratske vizije in njenih ciljev. Njena predanost, delavnost in neomajno stremljenje k uresničevanju ljudem zavezanih ciljev, nas v evropski socialdemokratski družini utrjuje v prepričanju, da bodo državljanke in državljani Slovenije na evropskih volitvah najmanj podvojili zaupanje v program in vizijo Socialnih demokratov.« Porajajoče ekstremizme in populizme v evropskem prostoru pa Bullmann, tudi ob vseh nakopičenih problemih Brexita, vidi kot tisto točko »streznitve«, iz katere lahko črpamo moč za odločitve boljše prihodnosti.

Pri nastajanju pobude je tvorno sodelovala tudi Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu. Opozorila je, da bi »že zdavnaj lahko imeli brezplačne obroke v šolah in vrtcih, če bi na evropski ravni uvedli 25% davek na dobiček in ga dosledno pobirali tam, kjer je tudi ustvarjen. Ključen predpogoj za to pa je odločitev ljudi. Če to hočemo, moramo tako tudi voliti. Vsak glas ljudi na volitvah se spremeni v razmerje moči. Če v Evropi prevladuje konservativna miselnost, ki ji sedanji ekonomski in politični model ustreza, ne pričakujte sprememb. Če se krepijo neodgovorni populistični, nacionalistični in ekstremistični nazori, ne pričakujte stabilnosti, razvoja in miru. Mi hočemo napredno Evropo, ker verjamemo, da smo sedanje generacije sposobne premagati velike izzive pred nami. Ne borimo se za Evropo z imaginarnimi cilji, borimo se za boljšo zdravstveno oskrbo, brezplačno otroško varstvo, boljšo skrb za starejše, za Evropo brez lačnih otrok v šolah in za prodorno, na inovacijah in znanju temelječe gospodarstvo.«

Tanja Fajon je ob koncu nagovora naslovila pobudo na mlade, da aktivneje sodelujejo pri nastajanju evropskih politik, saj se morajo, pravi podpredsednica stranke, tudi in predvsem mladi, vsak posebej in vsi skupaj zavedati, da imajo priložnost krojiti si usodo sami. »Vsi skupaj ne smemo škarje in platno prihodnosti dati tistim, ki želijo naše pridobljene svoboščine in pravice prikrojiti po svojih principih. Takšnih, ki s svobodno in miroljubno Evropo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in prava, nimajo nič skupnega oziroma te vrednote zgolj izrabljajo v prid svoje ozkogledne in za ljudi škodljive agende«, je izpostavila.

Tanja Fajon na shodu v Ljubljani: “Obuditi moramo vrednote človekovega dostojanstva.”

V odprtem pogovoru o prihodnosti Evrope so se kandidati Socialnih demokratov za evropske poslanke in poslance predstavili na Dvornem trgu v Ljubljani. “Čas je, da se v Evropi obudijo vrednote solidarnosti, svobodomiselnosti in napredka, zlasti pa dostojanstva za vse ljudi,” je na pogovoru z volivci poudarila nosilka liste SD na evropskih volitvah Tanja Fajon. “Odklanjamo nestrpne, nacionalistične ideje, saj zagovarjamo Evropo, na katero bomo spet lahko ponosni,” je bila ob tem jasna podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon.

Nosilka evropske liste SD Tanja Fajon je v izjavi za medije poudarila, da se Socialni demokrati na volitve podajamo z resnično močno listo kandidatk in kandidatov, ki so goreči zagovorniki solidarne, socialno pravične, napredne in svobodne Evrope. Socialni demokrati močno nasprotujemo nacionalističnim in populističnim politikom, tudi skrajni desnici in pojavu novodobnega fašizma. Evropsko unijo in idejo solidarnosti in miru, na kateri je zrasla, želimo ponovno vrniti ljudem.

Na evropske volitve se podajamo kot samostojna politična skupina, po volitvah pa so vrata SD za povezovanje odprta. Zlasti bi si to povezovanje Fajonova želela med slovenskimi poslankami in poslanci, da bi skupaj delovali v korist Slovenije. “V SD bi bili po sicer zadovoljni z dvema evropskima poslancema, ampak borili se bomo prepričati čim večje število volivk in volivcev, saj so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, morda celo ključne za prihodnost vseh nas, za vizijo Evrope in prihodnost celotne EU,” je napovedala Tanja Fajon.

Z njo se je strinjal Matjaž Nemec, drugi na kandidatni listi. Kot je ocenil, gre za ene pomembnejših volitev, saj se bo z njimi določala smer Evropske unije. Ob tem je dodal, da kandidira zato, ker si želi, da bo EU bolj odločna pri obsodbah novodobnega fašizma, da bomo lahko vse generacije Evropejcev živeli v miru in sožitju. “Da bomo evropski narodi bolj povezani zoper razdiralne sile, ki uničujejo temeljno idejo svobodne Evrope,” je še povedal Nemec.

Skupnost ostane dolgoročno trdna le na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva, pa je povedala kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan. Na prvo mesto je treba postaviti človeka in ga spoštovati ne glede na osebne okoliščine, je poudarila kandidatka Švarc Pipan in dodala, da je Evropa trenutno na razpotju. “Ali bomo okrepili vlaganje v človeka ali samo v kapital, ali bomo spoštovali vladavino prava ali ne, ali bomo solidarni in spoštljivi med sabo ali pa razpadli kot skupnost?” se je vprašala Dominika Švarc Pipan in dodala, “da bomo mi, Socialni demokrati delali za ljudi, za EU, za skupnost”.

Po besedah kandidata dr. Milana Brgleza je treba za Evropo, v kateri se bo dalo normalno živeti, varovati vrednote demokracije in človekovih pravic ter vladavino prava. Pomembno je, da se v Evropi sliši socialdemokratski glas, ki bo v ospredje postavil človeka, pomembno vlogo pa dal tudi okolju. “Sem za odgovorno EU in s sabo prinašam izkušnje boja proti zlorabam, izsiljevanju in grožnjam. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer je možno udejanjit slovensko ustavo,” je še izpostavil Brglez na predstavitvi v Ljubljani. “Čeprav danes morda ne izgleda tako, je EU še zadnji branik človekovih pravic in vladavine prava v mednarodnih odnosih. Če bomo Socialisti in demokrati po evropskih volitvah vodili EU, bo Evropa še močnejši branik teh temeljnih svoboščin,” je napovedal Brglez.

Naša mlada kandidatka za evropsko poslanko Neva Grašič pa je v nagovoru navzočim v Ljubljani izrazila zadovoljstvo, da je med mladim zaznati zelo pozitivno naravnanost Evropski uniji. Med pomembnimi projekti evropskih socialdemokratov v tem pogledu je izpostavila jamstvo za mlade. Kot je zagotovila, pa Socialni demokrati mladih tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu. “Mladi smo tu, da se nas sliši in upošteva. Mladi se borimo za Evropo, ker nam je mar za prihodnost EU, za razvijanje vseh naših talentov v njej, za boljša delovna mesta, za ustvarjanje družin, vseh družin, mladi bomo krepili evropsko idejo miru, sožitja, solidarnosti in napredka,” je poudarila Neva Grašič.

Temeljni cilj kandidata Franca Hočevarja pa je ponovna utrditev idej solidarnosti in vzajemnosti, na katerih je Evropa po njegovih besedah nastala. Kot je opomnil, so te vrednote namreč danes zapostavljene. “Dejstvo je, da se ljudje staramo, kar je civilizacijska pridobitev, zato si želim, da bomo upokojenci in starejši Evropejke in Evropejci lahko uživali v varni starosti, ustrezni zdravstveni in dologotrajni oskrbi. Vse to pa temelji na poštenem plačilu dela, kar je osnova za prihodnost,” je dodal Hočevar.

Poleg navzočih kandidatk in kandidatov na predstavitvi v Ljubljani bosta na evropski listi SD kandidirala še dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek.