NAPOVED ZA MEDIJE: 11. volilni Kongres Socialnih demokratov, sobota, 6. oktober 2018, ob 10. uri v Kulturnem domu Bukovica, Volčja Draga

 Spoštovane predstavnice in spoštovani predstavniki medijev!

Vabimo vas na 11. volilni Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v soboto, 6. oktobra 2018, s pričetkom ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Bukovica, Bukovica 43, Volčja Draga (Občina Renče Vogrsko).

Že v petek, 5. oktobra 2018, od 17. ure naprej bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekala javna razprava o prihodnosti Socialne demokracije in EU ter druženje Socialnih demokratov.

Predlagan dnevni red 11. Kongresa SD:

  1. Otvoritev
  2. Izvolitev organov kongresa in sprejem poslovnika
  3. Razprava in sprejem sprememb statuta SD
  4. Volitve individualnih funkcij in organov stranke SD
  5. Razprava in sprejem poročila o delu SD 2015-2018
  6. Razprava in sprejem resolucije »Evropa za ljudi«
  7. Razglasitev rezultatov volitev
  8. Zaključek

Po zaključku kongresa (predvidoma v roku 15 minut) bo v medijskem središču (1. nadstropje) sledila skupna novinarska konferenca novoizvoljenega vodstva Socialnih demokratov.

Vljudno vas naprošamo, da nam svojo udeležbo za spremljanje kongresa NUJNO potrdite preko e-pošte na pr@socialnidemokrati.sinajkasneje do četrtka, 4. oktobra 2018, do 12. ure.

Prav tako vas naprošamo, da nam sporočite imena/število vaših kolegic/ov fotografinj/ov, TV snemalk/cev in ostalih, ki bodo spremljali kongres, zaradi korektnega zagotavljanja opravljanja vašega oz. njihovega dela.

Brez ustreznih akreditacij predstavnicam in predstavnikom medijev žal ne bo dovoljen vstop v dvorano!

Mesto za prevzem akreditacij bo na dan kongresa v medijskem središču v Kulturnem domu Bukovica (1. nadstropje), od 9. ure naprej.

Za vse dodatne informacije oz. posebne tehnične prošnje smo na voljo tudi prek GSM 051 44 99 22 (Denis Sarkić/SD komunikator).

 

Vljudno vabljeni!

 

Prijazne pozdrave,

Služba SD za odnose z javnostmi

 

Socialni demokrati

Levstikova 15

1000 Ljubljana

tel.: +386 1 2444 100

e-pošta: pr@socialnidemokrati.si 

www.socialnidemokrati.si

Twitter: @strankaSD

Facebook: www.facebook.com/socialnidemokrati.si

Kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek: »Povezani zmoremo več!«

Na prihajajočih lokalnih volitvah bo kandidatka Socialnih demokratov za županjo Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. V nagovoru občankam in občanom je izpostavila, da vedno prisega na dialog. ”Vem, da stvari niso nikoli črno-bele in da so iz različnih zornih kotov videti drugačne. Verjamem, da več glav, več ve. Kompromisi so nujni, zato da napredujemo. Da rastemo. Nujno je, da se spoznavamo; da sprejemamo to, da drugače mislimo, da drugače čutimo,” je uvodoma pojasnila ob najavi kandidature.

Nuška Gajšek, rojena Ptujčanka, je v nagovoru dejala, da jo mnogi poznajo po imenu, so o njej slišali, brali njene pobude iz mestnega sveta v Ptujčanu, saj je bila ena aktivnejših mestnih svetnic v zadnjem mandatu. ”Spremljala sem, kako delujejo strukture. Tiste, ki delajo za nas. Ali kot pogosto slišimo kritike v javnosti – ki bi naj delale za nas. Z načinom dela nisem bila zadovoljna. Verjamem, da se da delati drugače,” je pojasnila razloge za kandidaturo.

”Ponujam drugačen način delovanja – odprt, iskren, a odločen.”

”Župan je samo funkcija. A hkrati mnogo več kot le to. Tisti, ki jo zasede mora skupnost povezovati, ne izključevati. Mora poslušati. Mora slišati. Župan ni zato, da je sam sebi namen, ampak, da po svojih najboljših močeh in znanjih služi skupnosti. In seveda nihče ni vseveden. Zato se mora posvetovati,” je opisala, kako bi po njenem mnenju moral delovati županj ali županja.

Nuška je leta 2007 opravljala pripravništvo v Evropskem parlamentu v Bruslju, od leta 2008 pa je zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije, kot strokovna sodelavka v poslanski skupini SD. Poudarila je, da so v poslanski skupini SD zavezani politiki odprtih vrat, saj se odzovejo na vsako prošnjo za srečanje ali pogovor. ”Četudi se morda z njihovim videnjem ali predlogom, s katerim različne skupine prihajajo, ne strinjamo, jim vedno prisluhnemo. Tega sem se naučila in to me spremlja. In to prakso prenašam tudi v lokalno politiko. Vse moje pobude so rezultat točno take politike. Odprte in povezovalne.”

”Ljudje nam zaupajo, da bomo v njihovem imenu delovali za skupno dobro. In v zdravi demokraciji ni mesta samovolji, grožnjam in deljenju ljudi na prave in neprave. To je enostavno nedopustno. Najslabša politika je tista, ki populistično manipulira z ljudmi in jim na koncu servira politiko izvršenih dejstev. Politika, ki namesto na moči argumentov temelji na argumentu moči. Take politike se ne grem,” je poudarila Gajškova, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja. Po njenem mnenju nobena funkcija ne more in ne sme biti zgolj okras pred ali za imenom nekoga, še posebej, ko gre za voljene in imenovane funkcije, katerim ljudje poverijo svoje usode z zaupanjem, da bo delovanje v njihovem interesu.

Ptujski socialni demokrati pilijo še zadnje podrobnosti programa za lokalne volitve. Upajo, da z njim uspejo prepričati občanke in občane Ptuja, da so prava izbira. Eno izmed pomembnejših rešitev vidijo v oblikovanju participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja odločajo občanke in občani, ki s svojimi glasovi oblikujejo prednostno listo projektov, ki jih mora občina ter župan izvesti.

”Menim, da je naše delo v preteklem mandatu dobra popotnica za naprej in da je to tudi eden trdnejših argumentov za naše volivce, da nam zaupate svoj glas,” je poudarila kandidatka SD za županjo ptujske mestne občine Nuška Gajšek, ki je v preteklem mandatu vodila delovanje svetniške skupine SD, kar ji je dalo novih znanj, izkušenj in vpogleda v lokalno skupnost, kot pravi sama. Nuška ob tem poziva, da naj ljudje spremljajo kampanjo, postavljajo vprašanja in bodo kritični ter konstruktivni.

Židan: “Predsedstvo SD, ob pripravah stranke na Kongres in lokalne volitve, ostro obsodilo ustanavljanje paravojaških formacij!”

Predsedstvo SD se je seznanilo s pripravami na oktobrski volilni Kongres in postopki, ki tečejo v skladu s statutom stranke. Članice in člani predsedstva so se seznanili tudi s predlogom kandidatne liste evidentiranih za voljene funkcije. Predsednik stranke mag. Dejan Židan se bo na volilnem Kongresu SD 6. oktobra v Novi Gorici ponovno potegoval za najvišji položaj v stranki.

Kot je ocenil na novinarski konferenci po seji Predsedstva, je stranka v zadnjih štirih letih naredila bistven korak naprej. “Stranka je močnejša in bistveno bolj prepoznavna,” je prepričan Židan, ki se nadeja, da se bo rast podpore in ugleda stranke nadaljevala tudi v naslednjih štirih letih, saj je “to za Slovenijo koristno in nujno potrebno”.

“Na 11. Kongresu SD bom ponovno kandidiral za predsednika Socialnih demokratov. V prvem mandatu na čelu stranke smo skupaj z vodstvom in sodelavci okrepili stranko ter ji dali nov zagon. Ni bilo lahko, a skupaj nam je uspelo,” je poudaril Židan. “Ponosen sem, da nam je uspelo izboljšati rezultat na letošnjih državnozborskih volitvah. Prav tako smo uspeli obrniti trende zaupanja ljudi v socialno demokracijo ter okrepili delovanje stranke tako na državnem kot na lokalnem nivoju,” je še povedal Židan.

Prav tako so se na Predsedstvu SD seznanili s postopki in pripravami, ki tečejo za jesenske lokalne volitve. Predsednik Židan je dejal, se nekateri županski kandidati SD že predstavljajo javnosti, večina dosedanjih uspešnih županov se je tudi že odločila za ponovno kandidaturo. “Na lokalne volitve gremo z ambicijo, da ponovno zrastemo, tudi zato, ker so lokalne skupnosti, ki jih vodijo župani iz vrst SD, vse po vrsti uspešne,” je povedal Židan.

“Socialni demokrati si želimo še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju in pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je povedal Židan. “Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je poudaril predsednik SD in dodal, da “imamo Socialni demokrati ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah”.

“Socialni demokrati bomo zagotovo kandidirali v vseh mestnih občinah z našimi kandidati, nekatera imena bodo zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je napovedal Židan.

Predsedstvo se je na dotaknilo tudi ustanovitve in postroja “Štajerske varde”, paravojaške formacije z oboroženimi pripadniki, ki jih vodi Andrej Šiško. “Socialni demokrati jasno povemo, da gre za nedopustno obliko delovanja, ki jo ostro zavračamo in obsojamo. Od pristojnih organov pričakujemo, da takšne oblike združevanja obravnavajo z ničelno toleranco, učinkovito in hitro. Gre za spodkopavanje demokratičnih vrednot in ustavne ureditve v Sloveniji,” je dejal predsednik Židan.

Na koncu novinarske konference je predsednik stranke in predsednik Državnega zbora Dejan Židan pozdravil skorajšnje imenovanje vlade. Kot je poudaril, so bili naši predlogi ministrskih kandidatov dobro sprejeti, prav tako je zadovoljen z resorji, ki jih bodo vodili ministrica in ministra iz vrst SD. “Šolstvo, razvoj znanosti, kultura in delovanje pravosodnega sistema so temelji delovanja slovenske države,” je dejal Židan, ki verjame, da bo predvidoma prihodnji četrtek na izredni seji vlada že izvoljena.

Židan za STA: Ob manjšinski vladi bo težišče sprejemanja odločitev v DZ

Predsednik Socialnih demokratov in novi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) spregovoril o povezavi med parlamentom in bodočo manjšinsko vlado, o svojem delu na čelu DZ ter odnosu do opozicije pa tudi o usmeritvah in prihodnosti stranke SD, ki bo na jesenskem kongresu ponovno volila vodstvo.

Predsednik DZ Dejan Židan je v pogovoru z novinarkama Mojco Zorko in Sonjo Poznič Cvetko z jedrnatim “da” odgovoril na vprašanji, ali verjame, da bo vlada Marjana Šarca izvoljena, in ali bo dokončala štiriletni mandat. O tem, kakšen predsednik vlade bo Šarec, ne želi špekulirati, v pogajalskem procesu pa je bil po Židanovih ocenah učinkovit. Ceni tudi, da pogajanj ni vodil s pozicije moči.

Predsednik vlade je listo ministrskih kandidatov v DZ vložil minuli konec tedna, na njej so tudi tri imena, ki jih je v vladno ekipo predlagala SD in ki so ob razkritju v javnosti in v stranki sprožila nekaj polemik. Židana te niso zmotile: “Socialni demokrati ne dušimo razprave znotraj stranke.”

Pomisleki so med drugim leteli na kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička. Del kulturniških krogov mu je očital pomanjkanje političnih izkušenj in moči, v bolj zaprtih političnih krogih pa nekateri izpostavljajo njegovo sorodstveno povezavo z vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom. Kot je zatrdil Židan, Prešička za ministra znotraj stranke ni predlagal Han. Mu je pa povedal za omenjeno povezavo med njima, a šele po tistem, ko je Židan s Prešičkom že opravil pogovor in se odločil, da je kvalificiran kandidat. In pri tem je ostalo. “Če bi me to motilo, bi imeli vsi skupaj težavo, ker živimo v državi, kjer nas je samo dva milijona in hočeš-nočeš nekdo nekoga pozna,” je dejal in dodal, da bi ob izključevanju ljudi po tem ključu tako zelo zmanjšali kadrovski nabor, da bi težko kadrovali.

Šarec je po Židanovi oceni pogajalski proces o oblikovanju vlade vodil učinkovito, kar dokazujeta podpis koalicijske pogodbe in vložena lista ministrskih kandidatov. Ob tem je poudaril, da je Šarec kot prvi v Sloveniji uspel sestaviti manjšinsko vlado ob podpori opozicijske stranke.

“Kar cenim pri njem je, da pogajanja niso potekala s trona moči, ampak je pogosto celo naredil korak nazaj in poudarjal, da je enak med enakimi, kar je omogočilo, da smo se lažje pogovarjali. Med nami je bilo tako čutiti spoštljivost ob razumevanju različnosti in razumevanje, da je možno poiskati skupni imenovalec, ki bo dober za ljudi in državo,” je pojasnil.

Tudi v SD si po Židanovih besedah želimo prispevati k iskanju zmagovalnih rešitev za vse strani. “Zavzemamo se za čim manj bodic, saj te delajo politiko nervozno. Ko to gledajo ljudje, pa so nervozni tudi oni,” je dejal in ugotavljal, da volivci kreganja politikov ne nagradijo. “Zato se zna zgoditi, da se bo po štirih letih manjšinske vlade nekoliko korigirala politična kultura v Sloveniji,” je dodal.

Židan se tako v celoti strinja s premierjem v odhajanju Cerarjem, da so vsi partnerji dosedanje vlade na zadnjih volitvah izgubili zaradi medsebojnega metanja polen pod noge. “Čeprav se morda kdo, ki izreče trdo besedo, v tistem trenutku počuti bolje, te borbe vedno znova povzročajo, da se seštevek podpore vsem tem strankam niža,” je dejal.

Na vprašanje, ali bo v novem mandatu kaj drugače, je odgovoril, da si res želijo delovati strpno, zato iščejo skupne rešitve in glavne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, da ne dražijo ljudi. Je proti temu, da politiki po zaprtih sestankih preko svojih kanalov informirajo javnost, kajti “potem so pogajanja težja”. “Bistveno lažje je, da različna stališča soočimo, se o njih dogovorimo in potem rešitev predstavimo javnosti,” je prepričan Židan.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je na čelo DZ prišel po dogovoru o delitvi funkcij v novi koaliciji. Čeprav je bolj vajen operativnega dela v izvršilni veji oblasti, se veseli več stika z ljudmi. Njegova funkcija bo, kot pravi, toliko pomembnejša, ker bo zaradi manjšinske vlade več usklajevanja potekalo v DZ. Na veljavi pa dobiva tudi državni svet, meni novi predsednik DZ.

Svojo prvo izkušnjo vodenja seje DZ minuli teden je Židan v pogovoru za STA označil za pozitivno. Nasvete, tudi pikre, ki jih prejemal iz različnih poslanskih skupin, je “sprejel z nasmehom”. Je bil pa užaloščen, ker poslanci pri oblikovanju delovnih teles niso bili v celoti usklajeni. Kot predsednik DZ si želi namreč iskati čim širše soglasje za rešitve. “Le tako so te lahko trajnostne,” je poudaril.

Židan ne želi, da bi se ves mandat vlekla razprava o tem, kdo je opozicija in kdo koalicija, za kateri sicer v poslovniku ni jasno določenih kriterijev. Pojasnil je, da nastaja nova praksa in da v parlamentu iščejo “nov način življenja, ki do sedaj ni bil definiran”. Napovedal je, da bo pridobil več pravnih mnenj in izkušenj iz Evrope, da najdejo “konsenz o trenutnem stanju v DZ”. Ob tem je pozval h konstruktivnosti pri iskanju rešitve, ki bo v Sloveniji definirala gabarite manjšinske vlade.

V tej Židan kot edini od predsednikov koalicijskih strank ne bo sodeloval, a ga to ne skrbi. “Težišče sprejemanja odločitev bo še bolj v DZ, tako da ni strahu, da ne bom imel dovolj informacij,” je poudaril. Prav tako ga ne skrbi, da glas SD v vladi ne bi bil upoštevan. “Se pa zavedamo, da je naš glas le eden od petih,” je dejal.

“Sedaj tudi ni več možno, da bi vladna koalicija neko svojo rešitev enostavno peljala skozi Državni zbor, ker tam nima večine,” je poudaril Židan. Tako bo morala po njegovih besedah vladna peterica “vnaprej zelo načrtno, sistematično pa tudi vključujoče upoštevati čim več političnih strank v DZ”.

Prav tako po njegovem mnenju ob manjšinski vladi na veljavi pridobiva državni svet. V koalicijski pogodbi je sicer zapisano, da bodo partnerji razmislili o njegovi ukinitvi. “Moje mnenje o DS je pozitivno. Lahko se sicer pogovarjamo o ustreznosti njegove sestave ali možnosti, da bi DS lahko vplival na konkretne člene zakonov, a sam ga vidim kot potreben korektiv, kadar vladna večina preveč pogumno sprejema kakšne rešitve,” je dejal. To, da koalicija nima 46 glasov, ki so potrebni za vnovičen sprejem zakona po vetu, pa po Židanovihnavedbah “daje upanje, da bodo v DZ sprejeti boljši in bolj usklajeni predlogi”.

Za ukinitev DS bi bile nujne ustavne spremembe, a bo zaradi razdeljenosti DZ te možno sprejemati le ob soglasju koalicije in več opozicijskih strank. Židan je ob tem spomnil še na razmisleke o spremembi volilnega sistema. Glede sprememb financiranja zasebnega osnovnega šolstva pa pričakuje intenzivno iskanje rešitve, “v minulem mandatu se je rešitev že zelo nakazovala”.

Predsednik DZ je pozval k spoštljivim nastopom poslancev, tak bo poskušal biti tudi sam. Ob tem je napovedal, da bo “upošteval tudi in zlasti stališča opozicije, ker ima koalicija zaradi tega, ker je koalicija, včasih več besede”.

Razmišlja tudi, da bi nadaljeval s poskusi oblikovanja etičnega kodeksa. “Zavedam se, da gre za deklarativen dokument brez sankcij. Ampak že z odprto razpravo o kodeksu bi doprinesli nekaj h kulturi dialoga v političnem prostoru. Če bi nam uspelo doseči soglasje, pa bo to še en korak naprej,” je dejal.

Za danes je Židan napovedal obisk zaposlenih v DZ, da spozna način delovanja v ozadju. Od ljudi pričakuje predloge za izboljšave. Njegov predhodnik Matej Tonin je sicer pripravil predloge tudi za nekatere spremembe pri poslanskih plačah, med drugim je zagovarjal, da bi morali biti predsedniki bolj obremenjenih odborov bolj nagrajeni kot tisti, ki vodijo manj sej. Židan ocenjuje, da bi bilo to možno ob hkratnem zmanjšanju članstva v odborih, saj bi s tem prihranili nekaj denarja. Toda sam zagovarja, da je v odborih več članov, saj se tam opravijo najbolj vsebinske razprave.

Židanu se jeseni izteče mandat na čelu stranke SD. O tem, ali bo znova kandidiral, se morajo po njegovih besedah v stranki še pogovoriti, od oktobrskega kongresa pa pričakuje analizo zadnjih štirih let. “Definitivno je jasno, da smo po štirih letih drugačna stranka,” je priznal. Kot je navedel, so na letošnjih volitvah v primerjavi z letom 2014 zrasli za 70 odstotkov, “sedaj pa je treba začrtati pot, da bomo podobno ambiciozni tudi naslednja štiri leta”.

Analitiki so sicer pred volitvami ocenili, da je SD izgubila svojo identiteto – pri zavzemanju za socialna vprašanja se je bolj kot SD izpostavljala Levica, SD pa je z Židanom kot kmetijskim ministrom na čelu krepila odnose s kmeti, ki nikoli niso bili njihova volilna baza.

Židan je pojasnil, da socialna demokracija izvira iz delavstva in je zato tudi bolj prisotna v urbanih središčih, kar kažejo tudi zadnje volitve. Hkrati pa se tudi kot dosedanji kmetijski minister zaveda, da je večina geografskega prostora v Sloveniji podeželje. V dosedanji vladi so pokrivali tudi področje sociale in “marsikateri skupini ljudi se je status izboljšal”. “Toda vladna stran večinoma ni pohvaljena, če si v opoziciji, pa si včasih bolj opažen, ker lahko govoriš tudi stvari, ki jih je v tistem trenutku težje izpeljati,” je odvrnil.

“Naši volivci so dejansko vse državljanke in državljani, ki vedo, da je na prvem mestu zavzemanje za pravičnost in pomoč tistim, ki jim je težko, ter da so nekatere dobrine tako pomembne, da so javne,” je poudaril Židan.

Vztraja torej, da SD ostaja na levem polu, kjer pa v Levici vidijo tako konkurenta kot partnerja. “Mislim, da smo se do neke mere naučili živeti skupaj, nenazadnje je na to kazala tudi odkrita želja SD, da pride do koalicije z Levico. Žal do tega ni prišlo,” je dejal in dodal, da se veseli sodelovanja z Levico.

Poslanska skupina SD je na volitvah dobila deset poslanskih mandatov, je pa k njim iz SMC prestopil še nekdanji predsednik DZ dr. Milan Brglez. “Njegova stališča o solidarnosti, enakosti so stališča, ki so temelj socialne demokracije. Hkrati pa ima velike kompetence na področju zunanje politike in bo okrepil moč socialne demokracije na tem področju,” je dejal Židan in poudaril pomen aktivne vloge Slovenije v mednarodnih povezavah. Brglez bo opravljal funkcijo podpredsednika odbora za zadeve EU.

Novi predsednik DZ sicer napoveduje, da si tudi na novi funkciji ne bo pustil vzeti skoraj vsakodnevne športne aktivnosti, ki ji je zavezan, saj mu, kot pravi, ravno ta daje kondicijo. Na nordijsko hojo, katere velik ljubitelj je, se okoli Murske Sobote z ženo odpravita tudi ob pozni vrnitvi iz Ljubljane, na dan intervjuja pa je bil s sinom dogovorjen za plavanje. Redno rekreacijo priporoča vsem, saj, kot pravi, je “tudi za lastno zdravje najprej odgovoren vsak sam”.

Predsedniki in predsednica strank bodoče koalicije podpisali koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi RS

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je skupaj s predsedniki LMŠ, SMC, SAB in DeSUS podpisal koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom Marjana Šarca. Predsednik SD in predsednik Državnega zbora Dejan Židan je ob tem bodoči vladi zaželel uspešno spoprijemanje z izzivi in reševanje problemov. Kot je dejal Židan v SD cenimo resorje, ki jih bodo vodili ministri iz vrst SD in kot pozitivno ocenjujemo koalicijsko pogodbo petih strank, ki omogoča, da bodo realizirane za SD pomembne vsebine, kar bo doprineslo boljšo kvaliteto življenja ljudi v Sloveniji.

Koalicijska pogodba omogoča, da bodo realizirane pomembne vsebine socialnodemokratske vizije. “Zato bomo s strpnostjo, sodelovanjem in tudi toleranco naredili vse, da bo prihodnja vlada učinkovito delovala štiri leta,” je zatrdil Židan. Ob tem je Židan dodal, da je pogodba za SD sprejemljiva v celoti, saj so v njej dogovorili glavne ideje in predvolilne obljube Socialnih demokratov. Prav tako se bomo v SD trudili, da bo pogodba realizirana na področjih, na katerih nimamo naših ministrov.

Predsednik Židan je v odgovoru na vprašanje glede arbitraže in prihodnjih odnosov s sosednjo Hrvaško poudaril, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za prijateljske odnose s Hrvaško, a hkrati vztrajala pri spoštovanju vladavine prava oz. mednarodnega prava.

Predsednik vlade Marjan Šarec je po podpisu spomnil na naporna pogajanja in usklajevanja o koalicijski pogodbi in sestavi bodoče vlade in izrazil zadovoljstvo, da so ta pripeljala do današnjega podpisa. Ob tem se je partnerjem zahvalil za konstruktivno držo, trud in iskanje skupnih rešitev.

 

Koalicijski sporazum za sodelovanje v vladi v mandatnem obdobju 2018-2022 by SocialniDemokrati on Scribd

Konferenca Socialnih demokratov potrdila vstop stranke v levo-sredinsko vladno koalicijo 

Članice in člani Konference SD so soglasno potrdili odločitev za vstop stranke v levosredinsko koalicijo in Vlado RS pod vodstvom Marjana Šarca, kar je s skoraj 99 odstotki minuli teden podprlo tudi članstvo na zborih 35-ih Območnih organizacij SD. Razprava na Konferenci je pokazala, da so v koalicijsko pogodbo petih strank, s podporo stranke Levica, po zaslugi Socialnih demokratov vključeni bistveni elementi programa Samozavestna Slovenija, s katerim je stranka nastopila na junijskih državnozborskih volitvah.

Glavni pogajalec iz vrst SD dr. Jernej Pikalo je ob tem poudaril, da koalicijska pogodba vsebuje poglavitne ukrepe na področju zdravstva kot ključne prioritete nastajajoče vlade; zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu, podpora javnemu zdravstvu pred zasebnim, dobro vodnje javnih zdravstvenih ustanov, pa tudi krepitev znanosti in razvoja, z večjim vložkom sredstev v raziskave in razvoj, dodatne ukrepe v prid dostojnemu življenju starostnikov, ukrepe za krepitev socialne države in pravičnejše družbe, odprave prekarnega dela in še več drugih ukrepov v korist ljudi.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da bo vstop Socialnih demokratov v vlado dobra popotnica za delovanje koalicije in da bosta razvojna ter socialna dimenzija v prihodnji vladi hodile z roko v roki. Ob tem je Židan povedal, da v SD ne pristajamo na pavšalne ocene bolj ali manj pomembnih resorjev, saj je zmotno mišljenje, da so npr. kultura, izobraževanje, znanost, šport ter pravosodje področja, manj pomembna kot ostala, ampak je ravno obratno.

“Kot narod smo in bomo obstali prav zaradi vlaganja v kulturo, jezik, znanje, šport, znanost in tehnološki razvoj, prav tako pa tudi, če bomo zagotovili največjo mero enakosti državljanov pred roko pravice,” je povedal predsednik SD in dodal, “da smo Socialni demokrati šli na volitve z obljubo o zmanjševanju neenakosti v družbi, zato bomo z veliko odgovornostjo prevzeli vodenje teh resorjev”.

Pred sejo Konference SD je predsedstvo stranke soglasno potrdilo predlog liste kandidatov za ministre iz kvote Socialnih demokratov in sicer Andrejo Katič kot kandidatko za ministrico za pravosodje,  dr. Jerneja Pikala kot kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Dejana Prešička kot kandidata za vodenje ministrstva za kulturo. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je prepričan, “da so naši kandidati strokovni in dovolj izkušeni, zato verjame, da bodo zastavljene cilje, zapisane v koalicijski pogodbi na področjih, ki jih bodo vodili, tudi v največji meri uresničili”.

Dejan Židan prevzel vodenje Državnega zbora Republike Slovenije

Poslanke in poslanci so za novega predsednika Državnega zbora izvolili predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana. Njegovo kandidaturo za predsednika DZ so vložili poslanci strank prihodnje levosredinske koalicije iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice.

Kot so v predlogu Židanove kandidature zapisali predlagatelji, novega predsednika DZ poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost.

Židan se je po izvolitvi najprej zahvalil za stališča poslanskih skupin, tako za tista v podporo, kot tudi tista, ki so bila kritična. “Menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem. Da naglas povemo stališča oz. mnenja, čeprav bodo ta tudi kritična,” je dejal novi predsednik DZ.

Po Židanovih besedah namreč kritika v DZ ne sme biti nič slabega. “Ravno zaradi kritik in drugačnih stališč drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve,” je prepričan Židan.

Kot prvi med enakimi je poslance prosil, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. “Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Le tako bodo naše besede dosegle sogovornikovo uho, le tako bodo tudi kritike dosegle svoj namen in le tako bomo upravičili nalogo, zaradi katere smo tukaj,” je poudaril Židan.

Želi si, da delo v dvorani ne bi bilo predvsem lov za medijsko pozornost, za to, kdo bo imel bolj senzacionalen nastop, ker gre to, kot je opozoril, ponavadi z roko v roki z žaljenjem in nespoštljivo komunikacijo. Danes po njegovih besedah ni čas za ponavljanje, kje so problemi v slovenski družbi, saj se jih vsi zavedamo. Prepričan je, da je čas, “da preidemo k rešitvam”.

Članstvo Socialnih demokratov podprlo vstop stranke v levosredinsko koalicijo na podlagi koalicijskega sporazuma

Predsedstvo SD je 7. avgusta letos odločilo, da se bo po usklajenem koalicijskem sporazumu o morebitnem vstopu v koalicijo izreklo tudi članstvo Socialnih demokratov. Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred zbori članstva ocenil, “da smo Socialni demokrati v koalicijskih pogajanjih dosegli veliko socialdemokratskih točk iz našega volilnega programa, ki so zdaj zapisane v koalicijski sporazum, kateri je dobra podlaga za delovanje nove levosredinske vlade”.

V vseh 35-ih Območnih organizacijah SD po Sloveniji so tako 21. avgusta potekali zbori članstva, na katerih se je le-to izrekalo o vstopu v koalicijo. Skoraj 99-odstotna odločitev članic in članov SD na zborih v vseh osmih volilnih enotah je bila, da stranka vstopi v levosredinsko koalicijo strank LMŠ-SD-SMC-SAB-DeSUS s podporo stranke Levica ter s tem v 13. Vlado Republike Slovenije in da Socialni demokrati prevzamemo odgovornost za sodelovanje pri vodenju države.

V prihodnjem tednu bo zasedala tudi Konferenca SD, ki mora po statutu potrditi odločitev za vstop stranke v vlado. Predsednik SD Dejan Židan je po zaključenih zborih članstva pojasnil, “da bomo Socialni demokrati z našim trdim delom v naslednjem obdobju dokazali, da smo na strani ljudi, ki živijo od svojega dela, da ščitimo upokojence, mlade in brezposelne ter bomo z vstopom v koalicijo prevzeli naš del odgovornosti za prihodnost Slovenije in vseh njenih ljudi”.

“Prepričan sem, da bomo Socialni demokrati z našim delovanjem v prihodnji vladi pripomogli k stabilnosti in napredku Slovenije v korist vseh državljank in državljanov. Socialni demokrati imamo znanje in prave ideje, jasen program ter ekipo ljudi, ki imajo izkušnje in vizijo za nadaljni razvoj Slovenije. Rezultati našega dela kažejo, da je Slovenija upravljana bolje, če smo v vladah tudi Socialni demokrati,” je še dodal predsednik SD.

Židan v intervjuju za Večer: “Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito.”

S predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom se je, še pred petkovo izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade v Državem zboru, za Večer pogovarjal novinar Aleš Kocjan. Intervju, ki je bil objavljen v sobotni izdaji časnika Večer, si lahko preberete v nadaljevanju.

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, druge stranke nastajajoče koalicije in kandidat za novega predsednika državnega zbora

V začetku tedna se je zdelo, da boste postali predsednik državnega zbora šele po imenovanju vseh ministrov, saj je Matej Tonin napovedal zavlačevanje z odstopom.

Predstavniki 52 poslancev, torej predsednica in predsedniki šestih parlamentarnih strank, so sklenili mene predlagati za predsednika za državnega zbora, podobno kot smo se skupaj odločili predlagati Marjana Šarca za mandatarja. Podpisali smo tudi protokol o sodelovanju, ki zagotavlja tudi podporo  podpredsednikom državnega zbora ter predsednike in predsedenice delovnih teles v državnem zboru. Pri političnem delovanju sicer izhajam iz tega, da je zagotovilom in dogovorom treba verjeti.

Tonin je očital nastajajoči koaliciji, da se dogovora ne drži. Dogovor naj bi bil, da odstopi, ko bo vlada imenovana, torej ko bodo imenovani ministri.

Gospoda Tonina smo imenovali za predsednika državnega zbora v dobri veri in v času, ko je kazalo, da bo sestavljena sredinska vlada, ko je bilo skorajda usklajena koalicijska pogodba, katere del bi bila tudi Nova Slovenija. Pozneje se je pač Tonin z NSi umaknil iz pogajanj iz razlogov, ki jih on najbolje pozna.Pričakovati je bilo, da bo Tonin obiskal gospoda Šarca, ko se bo oblikovala drugačna koalicijska večina, in ga vprašal, kdaj je z njegovega stališča primeren čas za njegov odstop, da se dokončno formira ne le vlada, ampak tudi državni zbor z vsemi delovnimi telesi.

Se vam zdi, da ste izbrali pravo funkcijo – vodenje državnega zbora, in ne članstva v vladi?

To je pomembna funkcija. Če bom izvoljen, bom delal na način, da bo delo učinkovito, da bo spoštljivo do vseh poslancev, hkrati pa z željo, da dvignemo ugled parlamenta, ker je to za razvoj parlamentarne demokracije nujno potrebno. Seveda se zavedam, da ima vsak od predsednikov strank, ki smo v koaliciji, kompetence za vodenje državnega zbora. Ko mi je bila funkcija ponujena, sem jo sprejel z zavedanjem, da jo je trebaodgovorno opravljati.

Vam ne bi bolj ustrezalo vodenje gospodarskega resorja, glede na to, da imate izkušnje tudi z vodenjem podjetja, vodili ste tudi dvakrat kmetijsko ministrstvo?

Tudi na gospodarstvu bi bilo moje vodenje uspešno, o tem sem prepričan. Vendar dejstvo je, da smo druga največja stranka po številu glasov v koaliciji. Pogosto, ne pa vedno, je druga največja stranka dobila predlog, da prevzame vodenje državnega zbora. Ko je to bil soglasen predlog vseh koalicijskih strank, sem ta izziv sprejel..

Zakaj gospodarstvenik Dušan Olaj, ki je bil vaš kandidat za gospodarstkega ministra, ne bo zasedel tega položaja? Je šlo pri njegovem sodelovanju v kampanji SD le za predvolilno potezo?

Dokler kadrovski razrez vlade ni dogovorjen, ne morem potrditi, katera ministrstva bodo pripadala Socialnim demokratom. Lahko pa povem, kar sem poudarjal že pred volitvami; Dušan Olaj je izjemno primeren kandidat za gospodarskega ministra.

Kako bi ocenili delo predhodnika na čelu parlamenta Milana Brgleza?

Bil je osebno zelo angažiran, ne le v delo državnega zbora, ampak tudi širše pri pomembnih družbenih vprašanjih ter seveda pri mednarodnih vpršanjih, ki so pomembna za Slovenijo. Pustil je torej pozitiven osebni pečat. Če bom izvoljen, bom za kak nasvet vprašal gospoda Brgleza, saj ga tako kot človeka, kakor tudi kot politika cenim.

Koalicija vlade Marjana Šarca bo naporna. Kako si predstavljate sodelovanje petih strank v vladi in zunanje partnerice?

Pričakovanja so sicer nizka, se pa lahko zgodi, da bo nadpovprečno uspešna. Tako jaz osebno kot Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito. Res v Sloveniji manjka zavedanja, da je treba sodelovati in da v pogovorih s partnerjem moramo iskati takšne rešitve, ki pomenijo zmago za oba. Pri nas je preveč tega, da se vsi borimo drug proti drugemu. V nekaterih drugih državah, Danska je najlepši primer tega, je drugače. V tej konstelaciji se bomo učili zelo strpnega sodelovanja in spoštljivega do svojih partnerjev. Tudi kot državljan verjamem, da je tako mogoče delovati.

Ne pozabimo, da so bili odnosi med strankami potencialne koalicije obremenjeni že iz prejšnjega mandata. Premier Cerar je odstopil tudi in zlasti zaradi napetosti v koaliciji, težav s partnericama. Kako hude so zamere med vami, kako težko bo odložiti te nabrhtnike?

Na moji strani ni zamer. Zame je to preteklost. Sedaj je potrebno spoštovanje in stvari graditi na novo. Tako velikih prepirov v koaliciji, kot se je to javno izpostavljalo, spet ni bilo. Dejstvo je, da če smo partnerji različni – tudi različne obljube smo dajali svojim volivcem – nimamo o vseh stvareh enakega mnenja. Potrebno je torej iskanje skupne rešitve. Pomembno je, da je za zaprtimi vrati, ker nimamo pravice s svojimi prepiri in bodicami dražit državljanov. Ko pa pridemo do skupne rešitve, pa je prav, da vsi nastavimo hrbet in jo branimo in izpeljemo.

Ampak je kup projektov ostalo nedokončanih. Reforme na področju zdravstva niste uspeli zaključiti. Niste skupaj nastavljali hrbta, ko je šlo za upravljanje državnega premoženja, za NLB, Luko Koper itd. Tudi pri drugem tiru in Magni ni bilo videti sinergij. Brez težav zagovarjam tezo, da prejšnja koalicija ni sinhrono delovala na številnih področjih, zato je toliko težje pričakovati, da boste sedaj pet strank koalicije in zunanja partnerica to zmogli.

Osebno to vidim drugače. Prejšnja vlada je kljub vsemu naredila velike stvari v Sloveniji. Napotilo novi vladi na podlagi izkušenj stare vlade pa mora biti, da morajo usklajevanja potekati za zaprtimi vrati. Ljudje imajo prav, da jih moti, ko se stranke z različnimi stališči obračajo v javnost med usklajevanjem. Stranke so dolžne skupaj poiskati rešitev in jo nato predstaviti javnosti. Ne dvomim, da smo to  sposobni.

Kaj ni potekalo za dovolj tesno zaprtimi vrati?

Vse, kar ste omenili. Pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, lahko rečem, da smo Socialni demokrati bistvene rešitve podpirali. Verjamemo, da reševanje zdravstva ni le sistemska zadeva. Če bi izhajali iz tega, bi morali verjeti, da je v našem zdravstvu vse narobe. Pa ni! Še vedno imamo dobro zdravstvo. Naše zdravstveno osebje je visoko kompetenčno. Imamo visok nivo storitev. Nekatera vprašanja je torej treba reševati sistemsko, nekatera pa tudi praktično in učinkovito …

Ko sva ravno pri zdravstvu, me zanima, kako je nastajajoča koalicija uspela najprej najti dogovor z Novo Slovenijo, ki ponuja diametralno nasprotne rešitve od večine ostalih strank prav na tem področju, nato pa ste uspeli izvesti preobrat in doseči dogovor z Levico, ki je z NSi povsem izključujoča v vseh pogledih, zlasti pa pri vprašanjih zdravsta. To nekako kaže, da neke konsistentnosti, tudi verodostojnosti že od začetka ni?

Ravno obratno. Usklajevanje z Novo Slovenijo je pokazalo, da v Sloveniji ni mogoče globalno reševati vseh vprašanj, prav zaradi razkoraka v stališčih. Vendar smo uspeli dokazati, da je mogoče iskati projektno rešitve za probleme, ki jih imamo kot državljani in kot država. Točka, kjer z Novo Slovenijo ni bilo možno najti soglasja, kakršnega smo brez težav z Levico, je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A smo naposled tudi z NSi našli rešitev, po kateri bi presežke zdravstvenih zavarovalnic prekanalizirali vzdravstvo. Z Levico smo našli enostavnejši kompromis.

Zakaj niste ponudili svojega ministra za zdravstvo, česar so se vse stranke v pogajanjih otepale? Med kampanjo ste omenjali dva ali celo tri ljudi, ki bi lahko nasledili Milojko Kolar Celarc.

Imeli smo svoje predloge. Ne drži, da smo se tega položaja otepali. Vendar kot za ostale kadrovske rešitve, o katerih še tečejo pogajanja, tudi za področje zdravstva ne morem bolj konkretno komentirati. Tudi če se omenja kakšna informacija izza zaprtih vrat, ki ni povsem točna, v SD tega nismo korigirali, ker ohranjamo zaupnost, dokler potekajo zaupni pogovori. Ko pa se bomo dogovorili, bo to tudi javno predstavljeno.

Odnos SD-Levica je konkurenčen. Levica vam odžira volivce. Zato bi si jo najbrž želeli v vladi kot v nekakšni konstruktivni opoziciji, kjer bo lahko žela le pozitivne učinke vladanja in pozitivne učinke opozicijskega delovanja.

To, da smo si z Levico bližje kot z Novo Slovenijo, ni nobena skrivnost. Stranki sta konkurenčni, tudi to je res. Hkrati pa imata tudi skupne cilje. Eden teh je omejiti razraščanje populizma in da se ohranijo demokratične vrednote v Sloveniji in tudi širše. Opazujemo, kako deluje Levica v Sloveniji in kako podobne stranke delujejo v tujini. Vidim, da so primeri, kjer se je pojavila slovenski Levici podobna stranka, najdejo način sodelovanja med dvema strankama v levem političnem prostoru. Tako bo tudi v Sloveniji. Povedali smo že, da bi si želeli Levico v vladi, a je tudi sedanja rešitev za nas sprejemljiva. Verjemem, da bomo stvari, pomembne za ljudi, tudi izpeljali. Dejstvo je, da bo nekatere ukrepe, kot je dvig minimalne plače ali pokojnine, sedaj bistveno lažje izpeljati kot tudi najtežji projekt. To pa je stabilizacija slovenskega zdravstva. To je prioritetni projekt vseh nas.

Lahko naštejete nekaj prioritet te vlade? Za kaj si bo prizadevala? Namreč v Delu pred tednom dni Šarec ni naštel več kot skrajšanja čakalnih vrst.

Gospod Šarec je verjetno odgovarjal na vprašanje, ki ga je dobil. Pomembno je, da iz koalicijske pogodbe veje želja po izboljševanju položaja ljudi, hkrati je tudi razvojna. Naj omenim nekaj, česar se premalo zavedamo. Slovenci smo kot narod obstali le zato, ker smo ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Kultura ima v koalicijskem sporazumu konkretne vzvode za boljši razvoj. Ne le zaradi več vlaganj, saj bomo sredstva za kulturo dvignili na 0,5 odstotka BDP, kar je nujno potrebno za stabilno kulturno dejavnost. Ponovno se bo uvedel kulturni evro. Tudi knjigi bomo pomagali na poseben način – preko davčnega vzvoda.

Zame je pomembno, da imajo v sporazumu pomembno mesto raziskave in razvoj, kar omogoča hitrejši napredek Slovenije. Veliko pozornosti je namenjene gospodarstvu, tudi ukrepi za bolj trpežno gospodarstvo. Zakaj ta izraz? Ker moramo pripraviti gospodarsko okolje na morebitno splošno recesijo v svetu, da tega ne bomo tako neposredno čutili z nepopularnimi ukrepi kot v preteklosti. Koalicijska pogodba je po moji oceni uravnotežena.

Če bi koalicijo sestavljala zmagovalna stranka, bi med prioritetami zagotovo slišali še kaj o nasavljanju varnostnih tveganj in o obrambi.

Nobene potrebe ni, da to napišemo na prvem mestu, ker vemo, da je treba varnostna tveganja obvladovati tudi z dodatnimi resursi. To je bilo pri pisanju pogodbe jasno. Ni treba posebej poudarjati, da vsak dan vdihujemo zrak, tako ni potrebno na prvo mesto napisati, da bomo poskrbeli za varnost. To je naša dolžnost.

Kako ocenjujete Marjana Šarca kot predsednika nastajajoče vlade? Bo kos nalogi? Veliko ljudi mu odreka premierske kompetence, tudi med vašimi člani, česar sicer uradno ne povedo.

Z moje strani ni bilo pomislekov. Slovenci radi v sebi vidimo najlepše in najboljše, v drugih pa ne. Pri gospodu Šarcu smo vsi opazovali pogajanja, kako jih bo vodil in ali jih bo pripeljal do uspešnega zaključka. Prve resne izkušnje, ki jih imamo z njim so naslednje: posluša, išče točko rešitve, ki je sprejemljiva za vse in je učinkovita, ves čas se sprašuje o učinkih, ki jih bo posamezen ukrep imel za ljudi, katere rešitve smo sposobni izpeljati, tudi pogovore vodi na način, da je do partnerjev spoštljiv. Tudi sam pove, da ima največ glasov, a poudari, da smo vsi enakopravni v teh pogovorih. Tako ima vsakdo pravico povedati, biti poslušan in upoštevan. Naše izkušnje z gospodom Šarcem so torej pozitivne. Nobenega razloga nimamo, da bi dvomili vanj ali da bi bila praksa delovanja drugačna, ko bo vodil vlado.

Delali ste s s tremi različnimi premierji, s Pahorjem, Bratuškovo, Cerarjem, tremi premiera različnih profilov. Kakšen je Šarec v primerjavi z njimi?

Gospod Šarec ima veliko izkušenj z operativnim reševanjem težav. Če si dolgoletni župan pomembne občine, si dolžan sproti reševati težave in voditi projekte. Pri njem v resnici izstopa operativnost. Je pa vsak od dozdajšnjih premierjev na kakšnem področju močan, bodisi zaradi izobrazne bodisi zaradi osebnih izkušenj.

Pomislek s Šarcem v vlogi mandatarja je pač to, da je brez političnih izkušenj na nacionalni ravni. V koaliciji bo imel dva bivša premierja in dva večkratna ministra, skratka politične veterane, ki med seboj niso v najboljših odnosih, vaše stranke pa imajo – ni nam treba slepomišiti – velike kadrovske in druge politične interese, ki jih boste skušali zadovoljiti.

Verjamem, da bo gospod Šarec vodil vlado učinkovito. Prepričan sem, da vsi predsedniki strank razumemo, da smo del skupne koalicije, da dalujemo po skupni koalicijski pogodbi. Jasno je, da ima vsakdo med nami različne izkušnje in dober predsednik vlade – pri tem poudarjam, da ni nobenega razloga dvomiti v to, da bo Šarec dober premier – bo izkušnje vsakega posameznika maksimalno izkoristil. Nekateri menijo, da prisotnost dveh bivših premierjev v vladi prinaša tveganje. Nekateri pa razmišljamo, da je to lahko prednost. Pomeni, da poznata stvari, ki jih ostali brez premierske izkušnje ne poznamo. Pomeni tudi, da imata stike na visoki ravni, kar je za Slovenijo pomembno. Kdor bo znal to izkoristiti, bo naredil nekaj dobrega v korist vseh naših ljudi. Na koncu se lahko izkaže, da sta dva bivša premierja v vladi s pomembnimi zadolžitvami lahko tudi prednost.

Vas v kolegi iz tujine sprašujejo, kdo je bodoči premier, bivši župan, ki bo nenadoma premier? Kako to, da ne sestavlja vlade zmagovalka volitev?

Pogosto sprašujejo o dogajanjih v Sloveniji, saj Socialni demokrati zelo intenzivno sodelujemo s partnerskimi social-demokratskimi strankami iz drugih držav, tudi z nemškimi kolegi, ki imajo pomembno vlogo v nemški in evropski politiki. Nenazadnje je bila prva službena pot njihove predsednice Andree Nahles obisk Socialnih demokratov v Sloveniji. S tem dejanjem je marsikaj povedala.

Kaj sprašujejo?

Sprašujejo, ali je v Sloveniji dovolj enotnosti, da nastane vlada, ki ne bo populistična. Jasno, ker sem v glavnem v stiku s politiki z levega političnega pola, sogovornike pogosto zanima, ali bomo uspeli zaustaviti pohod radikalne desnice v Evropi. Ko govorimo o ekstremizmu, govorimo hkrati o populizmu, ki ogroža temeljne vrednote Evropske unije. Kot vemo, je Evropa utemeljena tudi na spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju med državami, solidarnostjo … če dajemo pod vprašaj te osnovne postulate, se dvomi tudi o tem, kar je v izrazitem interesu Slovenije. Naš egoistični interes je, da Evropska unija obstane. Mi potrebujemo velik trg za našo industrijo, storitve, ki jih znamo izvajati. Nam koristijo skupni standardi. Unija nam koristi tudi za to, ker nam daje določeno stopnjo varnosti.

Hočete povedati, da nihče od zunaj ne gleda na situacijo v Sloveniji in Šarčevo sestavljenja vlade z določeno mero skepse?

V Evropi je nastopilo obdobje, ko manjšinske vlade niso več nekaj neobičajnega. Niti slučajno ne bomo prva manjšinska vlada v Evropi. Obstajajo primeri dobre prakse, tako da nam to ne niža rejtinga.

Predsednik zmagovalke volitev, prvak SDS Janez Janša, pravi, da dobivamo vlado globoke države. Da lobijem čas brezvladja ustreza …

Preseneča me, kako shizofreno se obnaša gospod Janša. Ko pošilja vabila k sodelovanju vsem političnim strankam, so ta pisma lahko že osladno vljudna. Po drugi strani pa svoje politične tekmece grdo obravnava v komunikaciji preko svojih sporočil na tviterju in v svojih medijih, ki jih ima na razpolago. Mi smo povedali, da z radikalno desnico ne sodelujemo. Ne zato, ker bi imeli kar koli proti konkretnim osebam, ampak zato, ker menimo, da določena dejanja ne smejo imeti svojega prostora v Sloveniji, ker motijo demokratični razvoj.

Katera dejanja konkretno?

Neresnice, ustrahovanje, širjenje nestrpnosti in podobno ne sme imeti prostora, ker to škodi državljanom in državi. Gre za tip politike, ki jo zavračamo. Želimo si, da bi bile vse stranke konsistentne v svojem ravnanju, da zagovarjajo svoje poglede z argumenti, ne pa z žalitvami svojih konkurentov.

Zdi se, da bo zavračanje SDS in Janeza Janše ključno vezivo te koalicije?

Ključno vezivo je koalicijska pogodba, ki smo jo uskladili skozi proces pogajanj, in sedaj čaka, da jo realiziramo. Tudi sam si želim, da bo nova vlada čim prej začela delovati. Ni mi všeč, da je tako pozno prišlo do predčasnih volitev. Ni mi všeč, da se bo tako pozno glasovalo o mandatarju. Tudi sam se strinjam, da mora biti vlada čim prej operativna, da bo naprej vodila državo, hkrati pa realizirala obljube, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo.

Kdaj ste nazadnje govorili z njim na štiri oči? So v stranki ljudje, ki niso zadovoljni, ker se z njim ne pogovarjate?

Na mojo pobudo sva govorila le enkrat. To je bilo lani. Želel sem ga spoznati tudi na štiri oči, ker se mi to zdi nujno. Zanimivo, največ sva se pogovarjala o razmerah v Nemčiji, ki je bila tedaj pred volitvami. To srečanje je bilo zlorabljeno v predvolilni kampanji – v končnici predvolilnega soočenja na način, da na to nisem mogel odreagirati. Očitno pač del slovenske politike tako deluje.

Je takšno zavračanje manipulacij, ustrahovanj, širjenja neresnic, kar vse ste navedli kot način delovanja SDS, zdravo za razvoj demokracije?

Nedolgo nazaj sem prebral dober članek, ki govori o tem, da če obstajajo politične prakse, za katere menimo, da nimajo kaj iskati v demokratični družbi, je način boja proti temu tudi ta, da z izvajalci nesprejemljivih ravnanj enostavno ne sodeluješ. Sicer pristaneš na to, da se nivo politične kulture neprestano niža. Dokler se temu ne zoperstaviš, daješ prosto takšni politični kulturi. Naša stranka je povedala, da je to politična kultura, kakršne si naša država ne zasluži, zato z njimi ne sodelujemo.

Janša vam očita, da ste nezakonito, tako rekoč s krajo pridobili vašo vilo, v kateri je sedež stranke.

Zanimivo, da smo to vilo pridobili prav z menjalno pogodbo z vlado, v kateri je Janez Janša sedel kot minister. To je še ena tipična oblika širjenja neresnic. Ko so se pojavila novinarska vprašanja v zvezi s tem, smo pripravili vso dokumentacijo v zvezi s tem, da bi pokazali, kako je prišla stranka do stavbe. In zanimivo, da vsi, ki so o tem veliko pisali, niso izrazili nobenega interesa, da bi prišli pogledat dokumente in se prepričat na lastne oči. Zato si želim, da počasi preidemo v družbo, v kateri tudi resnica šteje, ne pa cilj, ki opravičuje tudi neresnice.

Židan: Predsedstvo SD podprlo partnersko pogodbo o kateri bo v nadaljevanju presojalo tudi članstvo stranke

“Predsedstvo Socialnih demokratov je podprlo besedilo partnerske pogodbe, usklajene s strankami LMŠ, SMC, SAB, DeSUS in Levico, o njej in o koaliciji se bodo zdaj v nadaljevanju izrekali še na zborih članstva,” je napovedal predsednik SD mag. Dejan Židan. To, kdaj bo izvoljen za predsednika Državnega zbora, je zanj manj pomembno, “najbolj nujno je, da pridemo čimprej do mandatarja in do kvalitetne vlade”.

Kot je po 28. seji Predsedstva SD povedal predsednik Židan, smo Socialni demokrati zadovoljni, da je pogodba po eni strani socialna, saj nam je vanjo uspelo pripeljati denimo dvig minimalne plače in pokojnin, po drugi strani pa, da je naravnana tudi razvojno, saj se povečujejo vlaganja v razvojno infrastrukturo in v kulturo.

Socialni demokrati bi si po njegovih besedah seveda želeli koalicijo šestih strank. “Verjamemo, da bi bilo lažje delati, verjetno tudi bolj učinkovito,” je pojasnil Židan, a dodal, “da smo pripravljeni delati tudi v koaliciji petih strank s podporo šeste”. Kot je dejal predsednik SD, se končuje čas pogovarjanja in pogajanj, prihaja pa “čas, ko je treba tudi delovati”.

Zato smo bili v SD po njegovih besedah med prvimi, ki smo podprli idejo predsednika LMŠ Marjana Šarca, da je treba vložiti njegovo kandidaturo za mandatarja, za katero smo mu tudi že predali podpise naših desetih poslank in poslancev. “Verjamemo, da bo Marjan Šarec izvoljen za mandatarja in da bo hitro sestavil vlado, ki bo realizirala kvalitetno partnersko pogodbo,” je dejal Židan.

Glede svoje kandidature za predsednika DZ in o tem, kdaj bi po predlogu petorčka na predsedniškem stolčku v DZ zamenjal Mateja Tonina, je Židan odgovoril, da to ni tako zelo nujno. Ob tem je spomnil, da se moramo pred tem dogovoriti še o izvolitvi podpredsednikov DZ. “Tisto, kar si mi v SD želimo, pa je, da je dejansko hitro izvoljen mandatar, da se vlada hitro sestavi in da končno začne delati v korist ljudi,” je poudaril predsednik SD.

Kot je še pojasnil Židan, v SD nismo pričakovali, da se bo na ponedeljkovem srečanju strank potencialne koalicije že odprla razprava o kadrovskih vprašanjih. Po njegovih besedah se v SD zavedamo, da je v preteklosti pogosto druga najmočnejša stranka v koaliciji dobila mesto predsednika DZ, česar pa v pogajanjih nismo nikoli postavljali kot pogoj. “Če bi si kdorkoli drug želel, mi na tej točki ne bi problematizirali,” je še dejal Židan.

Ko pa je prišlo do te ideje in ko ni bilo drugega interesenta, pa je sam odgovoril, da je pripravljen kandidirati in da ga ni strah tajnega glasovanja. “Če je zaveza šestih strank, pogled predsednic in predsednikov v oči, da imaš podporo, je to neko zaupanje, ki ga v politiki želim imeti do svojih partnerjev,” je pojasnil Židan.

Resen pogovor o porazdelitvi ministrskih resorjev, ki ga po njegovih zagotovilih doslej še ni bilo, Židan pričakuje v naslednjih dneh. “Ob mestu predsednika DZ nam ponujajo še tri ministrska mesta, v SD pa ne bomo pa problematizirali pri njih,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah obstaja možnost, da se o kadrovskem razrezu dogovorijo že do petka v prihodnjem tednu, ko je v DZ predvideno glasovanje o kandidatu za mandatarja.

Glede nezadovoljstva z nekaterimi rešitvami, ki so ga v teh dneh izrazili v Levici, je Židan dejal, da bi bilo vsem skupaj najlažje, če bi vsi delovali v vladi, da pa spoštuje tudi odločitev Levice, da vanjo ne vstopi. V zvezi s protokolom, ki ga te dni še usklajujejo, pa je pojasnil, da ima naš pogajalec navodilo stranke, da je fleksibilen. “Nam je do neke mere vseeno, ali je zapisano tako ali drugače. Predvsem mora obstajati neka dobra volja, poštena želja koalicijskih partnerjev, da sodelujemo in tisto, kar je v koalicijski pogodbi, izpeljemo. Stvari, ki so notri napisane, so potrebne in koristne za državljane, in protokol v nobenem primeru ne sme biti ovira,” je še poudaril Židan.