Širše vodstvo SD na klavzuri o prioritetah stranke in delovanju v koaliciji ter reševanju migrantske krize

Širše vodstvo Socialnih demokratov je na klavzuri v Ljubljani razpravljalo o uresničevanju programa stranke, prioritetah za letošnje leto in delovanju v koaliciji. Članice in člani SD so s krepitvijo stranke v glavnem zadovoljni, ne skrivajo pa kritik do vodenja vlade. Vidni člani SD so ob prihodu na klavzuro zavrnili nekatere špekulacije v medijih, da razmišljajo o zamenjavi predsednika stranke Dejana Židana. Po besedah glavnega tajnika stranke Dejana Levaniča je bila klavzura namenjena predvsem razpravi o prioritetah SD v letošnjem letu, nikakor pa ne iščejo novega predsednika.

“Socialna demokracija se namreč krepi, čeprav to ne pomeni, da mora izgubiti svojo orientacijo,” je dejal Levanič. Stranka je po njegovih besedah osredotočena na to, da zajame čim večji odstotek volivcev, ki bi tako zaupali SD, da bi spet lahko prevzela večjo odgovornost za vodenje države. Tudi vodja Poslanske skupine SD SD Matjaž Han je zavrnil namige, da bi v stranki iskali novega predsednika. Po njegovem mnenju je predsednik SD Dejan Židan po kongresu konsolidiral stranko, kar se nenazadnje pozna na javnomnenjskih anketah. “Imamo predsednika, ki je politično, operativno in tudi sicer dozorel,” je ocenil Han in dodal, da je Židan poleg voditelja SD lahko tudi kaj več.

Posvet vodstva SD

Starosta SD Miran Potrč je pred klavzuro v odgovoril na novinarska vprašanja menil, da je vodstvo stranke od kongresa v glavnem izpolnilo pričakovanja, posebej glede na težavnost nalog, ki sta jih sprejela vodstvo in celotna koalicija. Tudi članstvo je po njegovih ocenah v večini zadovoljno z uresničevanjem programa in Potrč nima informacij, da bi iskali novega predsednika. Zlasti zaradi zadnjih afer z ministri SMC pa vidni člani koalicijske SD ne skrivajo kritik do predsednika vlade Mira Cerarja. “Dejstvo je, da je načeta kredibilnost v določenih točkah, premier se je odločil, da bo odgovornost prevzel nase. S tem bo treba delati, kako uspešen bo, pa bomo videli v prihodnje,” je dejal Levanič in zagotovil, da bo SD stabiliziral politični prostor, kolikor je le mogoče.

Dejan Levanič in Matjaž Han v izjavi za medije

Tudi Han je ponovil, da je premier pri zagovarjanju svojih ministrov, zlasti ministra za finance Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, prevzel svoj del odgovornosti, “volivci pa bodo povedali svoje o vseh strankah”. Po Potrčevih besedah si je Cerar prizadeval, da bi naloge izpolnil, a v SD “v celoti nismo zadovoljni s tem”. Cerar je po njegovih besedah z zagovarjanjem svojih ministrov v zadnjem času nase prevzel veliko breme. A obenem je Potrč ocenil, da je želja vseh koalicijskih partnerjev, da vlada ostaja močna in enotna. “Pogledi na reševanje težav so v koaliciji različni in jaz tudi nisem zadovoljen s tem, da se mnoge obljube glede reform uresničujejo zelo počasi ali sploh ne,” je dodal Potrč, a ob tem priznal, da je boljše, da ta koalicija obstoja, kot da ne bi.

Vodstvo Socialnih demokratov je med drugim razpravljalo tudi o načinu reševanja migrantske krize. Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije med klavzuro opozoril, da je proces domino efekta pri kvotah za migrante nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V luči tega, da bo Avstrija verjetno kmalu začela izvajati dnevne kvote oz. dnevno zgornjo mejo za sprejem migrantov, Židan ugotavlja, da bo sedaj vse šlo po t. i. domino efektu. A je ta proces po njegovih ocenah nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V izjavi novinarjem med klavzuro je predsednik SD izpostavil tudi varnostno izpostavljeno balkansko regijo. Prav zato je Židan opozaril, da je treba bistveno bolj pomagati Grčiji in tako omejiti tok migrantov. Pomoč Turčiji je sicer po njegovem mnenju dober projekt, a ni zagotovila, da bo uspel, zato je treba imeti plan B.

Predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je menila, da so tedni do marca precej ključni za to, v katero smer bo šla Evropa. “Gre za vprašanje, kaj bodo pomenili nove meje, velika gospodarska škoda, še bolj skrhani politični odnosi in morda razpad schengna, za tem pa negotova EU,” je dejala podpredsednica SD. Spomnila je, da mesece in mesece potekajo iste razprave, na mizi imajo ukrepe, ki jih evropske države ne izvajajo, vse več pa je skupin držav v EU, ki ne naredijo nič. Evropska poslanka Tanja Fajon je ocenila, da je skupna evropska rešitev migrantske krize težko možna. Če do marca vsaj eden od ukrepov, ki so ta hip na mizi, ne začne delovati, je po njenem mnenju schengen resno ogrožen.

“Če v ospredje ne bo stopila odgovornost oz. zavedanje, da to ni težava le ene države, je vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost EU,” je opozorila Fajon in priznala, da nas to lahko skrbi. Dotaknila se je tudi položaja nemške kanclerke Angele Merkel, ki bo po njenih ocenah pomlad politično preživela. “Verjetno rezultat na prihajajočih volitvah ne bo njej v prid, a dvomim, da bi to zamajalo njeno kanclersko mesto,” je poudarila podpredsednica Fajon in dodala, “če bi se to le zgodilo, pa se bojim, da bo to velika nevarnost za vse, saj je Merklova v migrantski krizi predvsem odigrala humanitarno vlogo.”

Tanja Fajon v izjavi za medije

Vodstvo SD je pozornost namenilo tudi strankinim prioritetam in delovanju v okviru koalicije. Kritik do premierja Mira Cerarja zaradi zagovarjanja ministrov SMC ob zadnjih aferah v stranki ne skrivajo. A je predsednik SD Dejan Židan poudaril, “da premier vodi koalicijo, katere enakopravni člani smo tudi Socialni demokrati, ki ugotavljamo, da zaveze iz koalicijske pogodbe v vladi večinoma izpolnjujemo.” Stranka je po Židanovih besedah po večini javnomnenjskih anket v vzponu. “Socialni demokrati zagovarjamo stabilno vlado in ne razmišljamo o iskanju novega premierja, o čemer so se nazadnje pojavile špekulacije v nekaterih medijih,” je poudaril Židan.

“Širše vodstvo stranke se je sestalo tudi zaradi opažanja, da se v Sloveniji nekatere stvari spreminjajo na slabše,” je še povedal Židan. Med drugim je omenil “sežiganje knjig, žalitev veroizpovedi in napad na medijsko hišo POP TV.” “Socialni demokrati takšna skrajna in nestrpna dejanja ostro obsojamo in zahtevamo, da pristojni organi krivce odkrijejo in privedejo pred roko pravice,” je bil oster predsednik SD Židan.

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO)

V preteklosti smo bili v Sloveniji žal priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov. Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju. Delavski odkupi so eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah. Slovenska zakonodaja, za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij, ne predvideva nikakršnih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so delavski odkupi (žal) tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali.

Za zaposlene v podjetju velja, da imajo največji interes za njegov dolgoročni razvoj in rast. Izkušnje iz tujine pa nam potrjujejo, da so delavske zadruge uspešen in trajnostno naravnan poslovni model. S tem namenom se je tudi v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države zapisalo, da se »pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, zlasti pred začetkom prodajnih postopkov, proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva«. Žal pa je zadnji primer prodaje podjetja Adria Airways Tehnike kljub temu pokazal, da je SDH podjetje raje prodala poljskemu konkurentu kot pa zaposlenim v podjetju. Kljub temu da so zaposleni za namen delavskega odkupa iz svojih osebnih sredstev zagotovili velik del potrebne kupnine in po lastnih navedbah imeli ponudbo, ki je tudi cenovno konkurenčna.

Na podlagi številnih izkušenj, kot so tudi prodaje zasebnih podjetij in različni stečaji, kjer bi bilo potrebno ohraniti zdravo jedro podjetij, smo Socialni demokrati prepričani, da v Sloveniji potrebujemo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila postopke in način izvedbe delavskega odkupa podjetij. Zato smo Socialni demokrati pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih (ZDO) v katerem želimo zagotoviti ustrezen mehanizem, ki bo omogočil načine in pogoje, pod katerimi bo država lahko tudi spodbujala delavske odkupe podjetij. Predlog zakona o delavskih odkupih je bil v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem, pri čemer si v SD želimo, da bi za predlog zakona pridobili čim širšo politično in družbeno podporo.

Kot je že omenjeno, slovenska zakonodaja trenutno učinkovito ne ureja delavskih odkupov. V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev, preprosto ni bilo na razpolago. Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako – ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe – odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je nažalost izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih Fructal, Novoles in Arlam.

Poglavitni cilj predloga zakona Socialnih demokratov o delavskih odkupih je zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za takšne odkupe pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti učinkovito finančno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoč delavcem pri sami izvedbi. Seveda mora zakon ustrezno definirati same delavske odkupe in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci lahko upravičeni do uporabe predvidenih finančnih inštrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoči pri njegovi pripravi ter končni izvedbi. Zato naš osnutek zakona kot poglavitno rešitev uvaja model delavske odkupne zadruge, to je zadruge, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa, in katere člani so lahko izključno delavci, ki imajo po določbah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu.

V ta namen so poglavitne rešitve oz. načela na katerih osnutek zakona temelji naslednja:

1. delavski odkup je možen le s strani delavcev, ki so v podjetju zaposleni
2. za delavski odkup se šteje le odkup, ki je izveden institucionalno
3. v delavskem odkupu mora sodelovati vsaj polovica delavcev podjetja
4. dejavnost delavsko odkupne zadruge je omejena na upravljanje z deležem v matičnem podjetju
5. status delavsko odkupne zadruge se pridobi z vpisom v register
6. člani uprave in nadzornega sveta matične gospodarske družbe ne morejo biti člani organov delavsko odkupne zadruge
7. delavsko odkupna zadruga ima pri izvedbi delavskega odkupa pravico do kandidiranja za uporabo finančnih instrumentov Slovenskega podjetniškega sklada
8. delavsko odkupna zadruga, ki odkupuje matično družbo kot pravno osebo oz. njena sredstva v stečaju, ima predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matične družbe v stečaju
9. delavsko odkupna zadruga in njeni člani so upravičeni do davčnih oprostitev oz. olajšav

Socialni demokrati upamo, da bo omenjeni zakon našel ustrezno podporo v Državnem zboru, saj ne smemo pozabiti na tisto, kar smo zapisali tudi v koalicijski sporazum, da si bomo prizadevali »za krepitev ekonomske demokracije, ker verjamemo, da lahko predstavlja enega od elementov izhoda iz sedanje gospodarske in širše družbene krize«.

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO) by SocialniDemokrati

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD)

Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila leta 2015 pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. V mesecu novembru prejšnjega leta so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel na novinarski konferenci že predstavili dve verziji predloga Zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov. Predlog zakona je bil zdaj v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem. V stranki SD želimo široke politične podpore, prav tako pa tudi širše podpore civilne družbe.

V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.

V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.

Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino.

Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno.

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by SocialniDemokrati

Martina Vuk izvoljena za novo predsednico Ženskega foruma

Drage Socialne demokratke in dragi Socialni demokrati!

“Prvič vas nagovarjam kot predsednica Ženskega foruma SD. In priznam, občutek je nekoliko nenavaden. Nenavaden zato, ker nisem pričakovala tako velikega, silovitega odziva. Čestitke, lepe želje, navdušenje – v živo, preko telefona, sporočil in/ali družbenih omrežij. Pravzaprav ni bilo negativnosti. Še. Nenavaden občutek tudi zato, ker iskreno spoštujem vse ustanoviteljice in dosedanje voditeljice Ženskega foruma. In stopiti v njihove čevlje ni preprosto. Konec koncev imam sama zgolj številko 36 (čevlji in leta). In nenazadnje je občutek nenavaden zaradi mnogih (ne)izrečenih pričakovanj. Bo dovolj glasna? Bo preveč glasna? Si bo upala? Bo sploh kaj naredila? Ima dovolj časa? Ima dovolj avtonomije? Je preveč kompromisarska? Bo destruktivna? Je sploh dovolj zrela za tako funkcijo? Jo bodo jemali resno ali pokroviteljsko?

Po 20 letih aktivnega udejstvovanja v stranki vem, da je realnost taka: da vse odločitve ne bodo soglasno sprejete. Da vse  (re)akcije ne bodo uspešne. In da bodo končne ocene veliko bolj pisane kot so začetne želje. Ampak veste kaj? V resnici nisem sama. To ni moj projekt. To ni “one (wo)men band”. Ženski forum mora biti ekipa. Ženski forum je gibanje. Ženski forum mora biti srce socialne demokracije. Enakost spolov ni žensko vprašanje. Tudi ni obrobna vrednota, ki pride na vrsto takrat, ko zmanjka “resnih” tem. Odločiti se moramo ali (še) verjamemo, da moramo vsi ljudje imeti enake pravice, enake možnosti. Da moramo biti enakovredni in enako obravnavani. Zavedati se moramo, da nič ni samoumevno in da tisto, kar je že pridobljeno, ni za zmeraj. Če se tega zavedamo in če v to verjamemo, potem bomo znali pravočasno reči STOP. Ker gre za temelje.

Kako bomo gradile: od spodaj navzgor. Potrebujemo nekaj regijsko močnih klubov, ki bodo oblikovali javno mnenje in odpirali pomembne teme v širšem lokalnem okolju. Potrebujemo pomlajeno strukturo in novo članstvo. Vzpostavile bomo redna usposabljanja in izobraževanja. Povezale se bomo vse SD-jevke na odločevalskih pozicijah. Oblikovale bomo nabor suverenih kandidatk za volitve. Delale bomo na vidnosti in slišanosti.  Krepili bomo zavezništvo z nevladnimi organizacijami in relevantnimi deležniki v skupnosti. Naša naravnanost ne bo kritizirerska in rušilna, temveč bo temeljila na sodelovanju in pridobivanju podpore za konkretne predloge. Izkoristila bom to pisanje za poziv, da se nam pridružite. Ne glede na spol. Aktivirajte se, rabimo vas.

Zaključila bom s citatom – Rollo May: “V današnjih časih prilagajanja je znamenje poguma sposobnost, da zagovarjaš lastna prepričanja – pa ne trmoglavo ali kljubovalno (to sta obrambni potezi in ne izkazujeta poguma), niti maščevalno, ampak preprosto zato, ker je to nekaj, v kar verjameš.”

Drage in dragi socialdemokratsko misleči, želim nam veliko poguma in modrosti za prave in pravočasne rešitve.”

Martina Vuk
predsednica Ženskega foruma

Židan: “Pristojnost premierja je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve nosi odgovornost.”

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes vnovič spomnil na odgovornost premierja dr. Mira Cerarja, ki v ponedeljek ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. “Pristojnost predsednika vlade je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve tudi nosi odgovornost, pri tem pa je pomembno, da vedno uporablja enaka merila,” je poudaril predsednik SD Židan.

Kaj meni glede te odločitve, bo premierju, kot pravi Židan, povedal na štiri oči. Mramor ima sicer po Židanovih ocenah pokazati marsikaj uspešnega, a številke, s katerimi se vlada pogosto pohvali, niso le njena zasluga. Predsednik SD Židan je v izjavi novinarjem ponovno podprl odločitev finančnega ministra Mramorja, da je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost v času, ko je bil dekan Ekonomske fakultete, ponudil svoj odstop, se opravičil ter napovedal vrnitev celotnega zneska.

Cerar je namreč v ponedeljek na novinarski konferenci ocenil, da bi Mramorjev odstop lahko škodoval interesom Slovenije in izpostavil Mramorjevo delo in njegove zasluge za dobre gospodarske ter druge kazalce Slovenije. Židan ob tem sicer ocenjuje, da ima Mramor v tem mandatu pokazati marsikatero uspešno potezo, a ob tem opozarja, da so globalne številke, s katerimi se ta vlada pogosto pohvali, posledica tudi dela vlade premierke Alenke Bratušek.

V javnosti naj bi se sicer pojavili tudi nekateri pozivi članov stranke na spletnih omrežjih, da bi SD zaradi takšnih Cerarjevih odločitev, kot je bila glede Mramorja, morala zapustiti koalicijo. Socialni demokrati po trditvah predsednika Židana ne bomo delovali tako, da bi ogrožali koalicijo, saj se zavedamo, da Slovenija potrebuje predvsem mir, da odgovori na nekatere pomembne izzive. “SD bo še naprej neke vrste steber stabilnosti, imamo težka odprta vprašanja,” je dejal. Ne gre le za migrante, kjer se položaj po Židanovih ocenah ne izboljšuje, pač pa tudi za to, da se ohlajajo nekatera pomembna tuja gospodarstva s katerimi imajo slovenska podjetja močno povezavo. Tudi na področju gospodarske aktivnosti tako ni nujno nadaljevanje dobrih trendov, opozarja Židan in dodaja, da moramo biti kot država pripravljeni.

Premier se je novinarski konferenci obregnil tudi ob glasovanje na seji odbora DZ o zakonu o gospodarjenju z gozdovi, ko sta koalicijski SD in DeSUS enega ključnih dopolnil sprejeli skupaj z opozicijskima SDS in ZL, brez SMC. “Jaz bi se vprašal, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranki, ki jo vodita Dejan Židan in Janez Janša povežeta, tako da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov,” je med drugim dejal Cerar. Židan je na to odgovoril z vsebinskimi razlogi, zaradi katerih so v takšni sestavi podprli in sprejeli dopolnilo, ki določa, kdo bo upravljal s podjetjem za gospodarjenje z gozdovi. “Obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati,” je pojasnil minister Židan.

Predsednik SD konkretno ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali pričakuje rekonstrukcijo vlade, pač pa pričakuje, da se bo predsednik vlade poglobil v poročila ministrstev. “Odprti moramo biti za vse,” je dejal in dodal, da se mora glede možnega izboljšanja ministrske ekipe opredeliti premier. A ministri SD po Židanovih ocenah delajo dobro. Predsednik SD je odgovoril tudi na premierjeve ugotovitve glede rušenja vlade. Na novinarsko vprašanje, ali se vračajo strici iz ozadja, Židan, kot pravi, ne ve. Si pa kot koalicijski partner Židan želi, da odprte zadeve vlada hitro rešuje. “V SD si želimo, da ima predsednik vlade enaka merila pri presojanju ministrov,” je zaključil Židan.

Predsednik SD Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal Židan. Na novinarsko vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal predsednik SD v izjavi medijem ob robu sestanka koalicije.

Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati. “Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal Židan.

Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil. Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Ministrica Katič na Osankarici: “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati.”

Na prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih je v soboto, 9. januarja, potekala spominska komemoracija Osankarica 2016, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Spominske slovesnosti so se ob predsedniku republike Borutu Pahorju in slavnostni govornici, ministrici za obrambo Andreji Katič, udeležili tudi predsednik SD in podpredsednik Vlade RS Dejan Židan, podpredsednica DZ Bojana Muršič, poslanec SD Matjaž Nemec in številni župani iz vrst SD, borke in borci NOB ter predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij.

Slavnostni gosti na Osankarici

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru najprej nanizala nekaj zgodovinskih dejstev o Pohorskem bataljonu in se ob tem zahvalila vsem borkam in borcem, ki so se borili za domovino. Kot je dejala, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti. Po oceni ministrice Andreje Katič je letošnja slovesnost dragocena, saj nas spominja na dogodke iz naše zgodovine, obenem pa je priložnost, da se vprašamo, ali se dovolj zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so v preteklih vojnah umirali za nas. “Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna,” je poudarila ministrica za obrambo. “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni,” je poudarila ministrica Katič.

Ekipa SD na Osankarici 2016

Govor obrambne ministrice Andreje Katič v celoti:

Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani podpredsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovana kolegica ministrica, spoštovani župan in podžupana Občine Slovenska Bistrica, spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, spoštovani predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, spoštovani predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij, spoštovani svojci padlih, spoštovani pohodniki!

Na tem kraju, kjer so izgubili življenje borke in borci legendarnega Pohorskega bataljona, bi se najprej rada poklonila njihovemu spominu. Rada bi se zahvalila tudi vsem vam, spoštovani borke in borci, za vse, kar ste storili za nas in našo domovino. Hvala vam!

Pohorski bataljon so sestavljali borci in borke Savinjskega odreda oz. Kranjčevega bataljona, Šaleške in Savinjske čete, Ruške čete. Od svoje formalne ustanovitve v septembru 1942 je Pohorski bataljon bil boje z okupatorjem. Nemci in njihove sile so zaradi akcij bataljona izpeljali več hajk, ki niso bile uspešne. Stopnjevali so nasilje nad prebivalstvom. Jih množično zapirali. Streljali so talce. Zastraševali. A pogumnega odpora proti okupatorju niso zatrli! Pohorski bataljon se je boril do svojega bridkega konca 8. januarja 1943. Poslednjo bitko je bil s številčno premočnim sovražnikom, ki je štel okoli 2000 mož, z močno oborožitvijo. V junaškem boju je padlo vseh 69 bork in borcev – mož, žena in otrok. Zraven Šarha so padli njegovi trije sinovi, šestnajst, štirinajst in dvanajst letni fantje. Edinega preživelega partizana je okupator ranjenega odpeljali v zapor in ga kasneje ustrelili. A veličastna poslednja borba Pohorskega bataljona je bila še dodatna moralna spodbuda v nadaljnjih bojih proti okupatorju. Poslednji boj je v ljudski pripovedi dobil legendarne razsežnosti. Osvobodilnega gibanja na Štajerskem okupator ni uspel uničiti!

Dogodki, druženja, kot je današnje, so pravzaprav – neprecenljivi. Sploh dandanes, v teh časih, ko imamo dostikrat občutek, da nekateri živijo le zato, da iščejo tisto, kar nas razdvaja, kar med nas vnaša nemir, prepir, nezadovoljstvo. To so ljudje, ki ne zmorejo spoštovanja, ki ne poznajo hvaležnosti, ki ne vedo, kaj so prave vrednote. Ljudje, ki v sebi nosijo jezo in sovraštvo. Ostro in odločno oporekam vsakemu, ki meni, da dogodki, kakršen je današnji, ne sodijo v današnji čas, ki jih želi označiti za preživele in jih pomesti na smetišče zgodovine. Nikoli ne smejo utoniti v pozabo! Res, minila so leta. Minila so leta od smrti številnih borcev in bork, njihovih sorodnikov, somišljenikov, prijateljev. Se danes še dovolj dobro zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so – v minulih vojnah – umirali za nas? Slovenski narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh je pred več kot sedemdesetimi leti zapisal: »Kdaj, ah kdaj, prišel bo čas, ko ne bo več vojn pri nas, ko drugačen bo sveta obraz?«

Danes, leta 2016, v Sloveniji živimo v miru. To je velik privilegij. In prvi pogoj za kakovostno življenje vsakega posameznika in družbe kot celote. Mir in varnost pa nista samoumevna. Tu na Osankarici, preliti s krvjo partizanskih bork in borcev, lahko vsi, ki vojnega gorja nismo doživeli, le slutimo, kako težka je bila pot našega naroda do svobode. In do tega, da smo kljub grozovitemu raznarodovalnemu pritisku uspeli ohraniti našo narodno identiteto, naš jezik in kulturo. Naša domovina – suverena in samostojna Republika Slovenija – je danes varna država. To lahko trdimo. Ob tem pa se vsi, ki delujemo v nacionalno-varnostnem sistemu, močno zavedamo, da je varnost tudi zelo spremenljiva dobrina. Da je vrednota, za katero si je potrebno neprestano prizadevati. Ter, da moramo biti za njeno ohranjanje kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni. Kajuhov up, da bo – obraz sveta nekoč drugačen, je, kot se zdi, – večni up. Grozote prve in druge svetovne vojne, katere konca naš pesnik ni dočakal, so opustošile svet in človeštvo.

Mednarodna skupnost je v doseganje miru in boljšega, složnejšega sveta vložila ogromno naporov. Kljub vsemu – pa svet žal – tudi danes še vedno ni imun za prekomeren pritisk kapitalskih interesov, za zlo, za vojne, za trpljenje civilistov – za trpljenje tistih najranljivejših: starejših, mater in otrok. Tudi podoba Evrope, ki je v zadnjem stoletju prehodila pot – od bolečih medsebojnih nasprotij do združitve – v Evropski uniji, se spreminja. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.

Na velikem delu naših meja se že od jeseni soočamo z valom beguncev in migrantov. Med njimi so ljudje, ki jim ni dano živeti v svobodi ter si želijo zgolj miru in znosnih razmer za življenje. In morda so med njimi tudi ljudje, ki so se priključili migrantskemu valu zaradi drugih razlogov. Kar zadeva obrambni resor, lahko z vso odgovornostjo povem, da dan za dnem Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska z ramo ob rami s slovensko Policijo storijo vse, da skupaj z drugimi deležniki in humanitarnimi organizacijami tem ljudem nudimo čim dostojnejšo in človeka vredno oskrbo ob prehajanju ozemlja naše države. Seveda ne moremo tajiti, da pri soočanju s temi izzivi pogrešamo večjo angažiranost evropskih voditeljev. Slovenija je najmanjša država na poti beguncev in migrantov do želenih držav. Naše zmožnosti so omejene. In ne moremo ponuditi vseh rešitev. Kljub temu se kot ministrica za obrambo zavedam, da lahko varnost in mir zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami. Tako s pomočjo dobrih odnosov v okviru Evropske unije, zveze Nato in prek dvostranskih odnosov.

Seveda pa je nujno, da se v prvi vrsti zanašamo na lastne sile ter da zaupamo svoji presoji, še posebej, ko gre za uresničevanje naših lastnih interesov! Treba pa se je zavedati, da varnostnim grožnjam in konfliktom na kriznih žariščih po svetu, ki se žal še vedno razraščajo v vojne, lahko kljubujemo le v trdnem zavezništvu z drugimi državami. Tudi partizanke in partizani ste se zavedali potrebe po sodelovanju s svobodoljubnimi zavezniškimi narodi, ki so se prav tako ostro uprli nacizmu in fašizmu. Zavezniki so priznali legitimnost našemu narodnoosvobodilnemu boju. Borke in borci pa ste s tem odnosom tudi ustvarjali dragoceno podlago za diplomatske odnose za čas po koncu vojne. Danes smo v zadregi, svet še ni drugačen oziroma tak, kot bi si ga želeli. Tudi zato, pa ne moremo in ne smemo biti v nikakršni dilemi, ali je pravi čas za domoljubje in za samozavest. Za to je vedno pravi čas!

V teh dneh nas Slovence povezujejo, navdihujejo in razveseljujejo naši športniki. Vsakič znova kažejo, kako zelo uspešni so. Kljub temu, da prihajajo iz majhne države. Borijo se do konca. Nanje smo neizmerno ponosni. In so nam navdih. Od njih se lahko ogromno naučimo. Pa se bomo? Kaj nam torej sporočajo naši športni junaki? Ne le trdo delo in odrekanje, ki sta vsekakor nujna in pomembna, vendar tudi ali predvsem – samozavest, ponos, zaupanje, ekipni duh, skupni cilji in močna želja! Z njimi se tlakuje pot do velikih uspehov; to so stopnice, ki nas peljejo navzgor, na vrh. Zmage ne prinesejo številčnost, velikost in moč, ampak značaj, srčnost, neustrašnost in predanost. Lastnosti, ki so bile lastne našim prednikom, našim rojakom, junakom naše preteklosti, ki se jih spominjamo. Prepričana sem, da so nam lastne te vrednote tudi danes. Prepričana sem, da smo lahko tudi na drugih področjih tako uspešni. Ter, da moramo s takim zagonom, kot ga imajo naši športniki, razvijati vse naše dejavnosti. Če kje, potem se v športu ni mogoče skrivati za dosežki drugih. Ni mogoče biti povprečen. Preskočeni metri in odmerjen čas v stotinkah sekund so pravičen razsodnik. Zato menim, da je tudi na drugih področjih – morda še bolj kot doslej – treba zasledovati podobna merila. Dati veljavo človeškemu znanju. Delu in prizadevnosti. Dajati priložnost ljudem, ki vidijo dlje. In so za to pripravljeni trdo delati. Ter jih povezovati med seboj.

Spoštovani!

Tukaj, na partizanskem Pohorju, na mestu tragičnega konca Pohorskega bataljona – bataljona, ki je prispeval k temu, da Spodnja Štajerska, kljub premočrtni nameri okupatorja ni bila nikoli priključena tretjemu rajhu, čutim veliko spoštovanje. Veliko spoštovanje do slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Spoštovanje do odločitve za boj proti nacizmu in fašizmu. Do odločitve, ki je peljala k temu, da je naš narod obstal, ohranil svojo identiteto in se lahko naprej razvijal. Ki je peljala k temu, da smo v okviru nekdanje skupne domovine zaživeli v svobodi in socialno pravičnejši družbi. In k temu, da smo kot narod, okrepljen v svoji državotvorni zavesti, lahko pozneje tudi v polnosti uresničili – svoji – samostojnost in suverenost. Zato je več kot prav, da narodnoosvobodilni partizanski boj z vso srčnostjo spoštujemo. Trdno sem prepričana, da to spoštovanje delim z mnogimi. Zato vam zagotavljam, da bomo odločno storili vse, kar je v naši moči, da se v javnosti pomen tega boja ne bo zmanjševal in oskrunjal. Da bomo ohranili dostojanstven spomin na to junaško obdobje naše zgodovine ter ga prenašali na mlajše generacije.

Na tem žalostnem mestu, kjer se zavedamo tragične smrti narodnega heroja Alfonza Šarha – Iztoka, njegovih sinov ter vseh drugih pokončnih bork in borcev Pohorskega bataljona, čutim tudi veliko odgovornost. Odgovornost za to, da bomo 25-letnico samostojne in suverene Republike Slovenije lahko pričakali s čim boljšimi rezultati. Vsi gospodarski kazalci kažejo, da smo, kar zadeva težave, s katerimi smo se kot država soočali v zadnjih letih, na dobri poti. Želimo si in prizadevamo si, da bi to rast čutili vsi. Da bi se vsi v Sloveniji zares počutili doma! Kajti verjamem, da je zadovoljstvo med ljudmi eden od temeljnih pogojev za vsestransko uspešno družbo. Od vas, spoštovani borke in borci, se lahko učimo trdoživosti in neomajne vztrajnosti. Od vas lahko črpamo pogum za doseganje naših skupnih ciljev – za mir, varnost in blaginjo naše države. Hvala vam za vse to! Karel Destovnik Kajuh je tudi dejal: »Ne klonimo, tovariši.« Ob spoštovanju do naše zgodovine ter zaupanju v uporniški in v samoiniciativni značaj našega naroda smemo in moramo verjeti, da bomo zmagali tudi pri soočanju z izzivi današnjega časa!

Slava vsem padlim za domovino!

Predsednik SD Dejan Židan vam želi vse dobro v novem letu 2016!

Drage prijateljice in prijatelji!

Končuje se leto 2015, ki je bilo za Socialne demokrate naporno in na trenutke težavno. Pa vendar lahko ocenimo, da smo konec leta močnejši kakor ob njegovem začetku. Ni realno pričakovati,  da bo leto 2016 bolj sproščeno. Bomo pa počeli koristne stvari za ljudi in verjamem, da bomo pri tem tudi uspešni.

Drage državljanke in državljani,

v letu 2016 vam želim zdravja, sreče in samozavesti, da bodo morebitne ovire samo izzivi, ki jih je mogoče premagati. V lepih trenutkih pomislimo tudi na tiste, ki jim je težje in potrebujejo našo pomoč.

Tudi Vladi želim čim več enotnosti ob realiziranju koalicijske pogodbe, posluha tudi do drugače mislečih, umirjanja kriznih žarišč v bližnji in daljni okolici ter poguma za realizacijo projektov, pomembnih za hitrejši razvoj naše Slovenije.

Lepo danes praznujte in vse dobro v letu 2016!

Dejan Židan
predsednik Socialnih demokratov

Franc Hočevar: Forum starejših SD bo stranki svetoval na področju pravic starejših in utrjevanju socialne države

V sredo, 2. decembra, je v Ljubljani potekala ustanovna konferenca Foruma starejših Socialnih demokratov, ki ga sestavljajo starejši člani in članice SD, med njimi tudi nekdanji predsednik stranke Janez Kocijančič, nekdanji podpredsednik stranke in vodja poslancev SD Miran Potrč, nekdanja ministrica za delo Jožica Puhar, nekdanji poslanci SD Breda Pečan, Mirko Brulc, Majda Potrata, Miloš Pavlica, Marijan Križman, Silva Črnugelj, Anton Colarič in tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Forum starejših Socialnih demokratov bo stranki pomagal pri oblikovanju stališč, zlasti na področju pravic starejših, vodil pa ga bo Franc Hočevar, ki so ga izvolili na ustanovni konferenci v Ljubljani.

Forum starejših SD

Socialni demokrati želimo z ustanovitvijo Foruma starejših SD še dodatno okrepiti naše sodelovanje s starejšo generacijo. Menimo, da so vprašanja starejših in upokojencev v Sloveniji prav tako zelo pomembna za nadaljnji celovit razvoj družbe. Zato se Mlademu forumu, Ženskemu forumu in Delavski zvezi in Okoljsko-podeželjskemu forumu SD pridružuje tudi Forum starejših SD. Samo skupnost, ki ji je mar za slehernega državljana in državljanko, bo znala vključiti vse njihove potenciale in ideje. Samo vključujoča skupnost bo zmogla stopati naprej do našega skupnega cilja – bolj povezane in razvite družbe, v kateri je sodelovanje vseh posameznikov in skupin najbolj pomembno za prihodnost države in vseh njenih ljudi.

Židan na Forumu starejših

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v nagovoru zbranim na ustanovni konferenci v dvorani Mestnega muzeja Ljubljana med drugim poudaril, da stranka z ustanovitvijo Foruma starejših SD izkazuje, da ima med starejšimi v svojih vrstah mnogo spoštovanih in kompetentnih ljudi. Židan pričakuje, da se bodo s svojim programom odzivali na probleme starejših in tudi na bolj splošne politične teme. Da se je prvi predsednik republike Kučan odločil za aktivno delo v forumu, je za SD dobra informacija, je poudaril predsednik stranke Židan, a dodal, da je prepoznavnih še več sodelujočih v forumu starejših. Obenem je poudaril, da bo odločitve na koncu še vedno sprejemalo vodstvo, torej predsednik, Predsedstvo in Konferenca SD.

Nagovor Franca Hočevarja

Pritrdil mu je tudi predsednik foruma Franc Hočevar, javnosti sicer bolj poznan kot nekdanji direktor inštituta Soča in tudi Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Hočevar je poudaril, da bo znotraj organov stranke forum starejših s svojimi predstavniki “močno prisoten”. Izrazil je zadovoljstvo, da tudi ugledni posamezniki vidijo priložnost, da stvari obrnejo na boljše. “Področja, s katerimi se bo forum ukvarjal so denimo utrjevanje socialne države, uresničevanje pravic starejših in izboljševanje njihove kakovosti življenja, posebno poglavje pa bo vseživljenjsko učenje in prenašanje delovnih navad in spodbud s starejših na mlajše,” je povedal Hočevar.

Kocijančič na Forumu starejših SD

Po besedah prvega predsednika združene stranke ZLSD Janeza Kocijančiča bi bilo nespametno zanemariti potencial, ki ga ima stranka med starejšimi člani. Podobno je poudaril tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Zavzel pa se je za to, da SD “ne bi obračala hrbta preteklosti” in da bi ponovno še bolj vzpostavila stik z mladimi, ki so temelj stranke za prihodnost.

Nagovor Milan Kučan

Nekdanji podpredsednik SD in poslanec Milan Potrč je ob tem dodal, da želimo v SD oživiti dejavnost foruma seniorjev. Med vprašanji, s katerimi bi se ukvarjali, je omenil usklajevanje pokojnin, urejanje pravic starejših ter vprašanja, povezana z domskim varstvom. “Urejanje pravic starejših je ena od posebnih skrbi, ki jih mora imeti vsaka družba,” je poudaril Potrč in izrazil pričakovanje, da bodo poslanke in poslanci Forum starejših SD obveščali o dogajanju v DZ, forum pa jim bo pomagal oblikovati dobra stališča.

Glasovanje na Forumu starejših SD

Ustanovitvene konference Foruma starejših SD so se udeležili tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, predsednik Konference in velenjski župan Bojan Kontič, podpredsednica Konference SD Darja Lavtižar Bebler, obe ministrici iz vrst SD, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič, vodja poslanske skupine Matjaž Han, glavni tajnik SD Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma in poslanec Jan Škoberne, predsednica Ženskega foruma Silva Črnugelj in nekateri župani iz vrst SD ter bivši predsednik SD Igor Lukšič.

Nagovor Židan

Zbor Foruma starejših SD

Konferenca SD soglasno sprejela izhodišča novega Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.

Konferenca 01

V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Konferenca 02

Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.

Konferenca 03

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.

Konferenca 06

Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.

Marjan Podgoršek SD

Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”

Marjan Batagelj - Klub SLO podjetnikov

Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.

Dušan Semolič - ZSSS

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.

Andreja Poje - ZSSS

Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.

Anja Kopač Mrak - ministrica MDDSZ

Marjan Podgoršek - Konferenca SD

Tanja Fajon evropska poslanka SD

Konferenca 04

Konferenca 05

Dejan Židan SD