Podpredsednica S&D Fajon pisala predsedniku EP Schulzu glede neobjektivnih trditev poslanca Zvera

Na pobudo Foruma starejših SD je Tanja Fajon, podpredsednica Socialnih demokratov ter poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu, 26. februarja 2016, predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu poslala pismo, v katerem pojasnjuje nekatere navedbe poslanskega kolega iz Slovenije Milana Zvera (SDS/EPP). Ta je namreč v začetku februarja letos, na predsednika Schulza naslovil pisno pobudo, da se v prostorih Evropskega parlamenta postavi spominsko obeležje izvensodno pobitim Slovencem in predstavnikom drugih narodov.    

Evropska poslanka Tanja Fajon je v svojem pismu predsedniku Martinu Schulzu pojasnila, da je situacija precej bolj kompleksna, kot jo pojasnjuje poslanec Milan Zver. “Trditve poslanca Zvera niso objektivne,” je v pismu predsedniku Schulzu EP zapisala evropska poslanka S&D Fajon. 

Velika večina umrlih, na katere se nanaša Zverovo pismo, so bili namreč pripadniki različnih okupatorskih vojsk, ki se po kapitulaciji Hitlerjeve armade niso predali zaveznikom in jugoslovanski partizanski vojski, temveč so se borili naprej s ciljem, da se prebijejo, pogosto skupaj s civilisti, ki so jih spremljali, na avstrijsko Koroško, da bi se tam predali zaveznikom in ponovno organizirali in oborožili za povratek v Slovenijo. Med njimi so bili poleg pripadnikov nemških vojsk in njihovih zaveznikov tudi pripadniki kvizlinških vojsk jugoslovanskih narodov, domobranci, četniki, ustaši in drugi, ki so se borili skupaj z okupatorji proti osvobodilni partizanski vojski v času okupacije Jugoslavije v 2. svetovni vojni. Vsem tem Slovenija še ni zagotovila ustreznih spominskih obeležij. 

Toda to niso domobranci, ki so se po kapitulaciji Hitlerjeve vojske, po nasvetu njihovih starešin in zavezniških vojsk vračali v Slovenijo. Za pietetno obravnavo le-teh, od katerih so bili mnogi res izvensodno pobiti, je slovenski DZ sprejel poseben zakon, ki jim zagotavlja pietetni pokop in spominska obeležja. Zakon predvideva tudi spominsko obeležje vsem padlim, katerega maketa je že postavljena na Kongresnem trgu v Ljubljani, v neposredni bližini Državnega zbora Republike Slovenije. 

Evropska poslanka Tanja Fajon je predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza obvestila še, da o vseh teh vprašanjih v strokovni in politični javnosti v Republiki Sloveniji še vedno teče utemeljena razprava, ki pa je pogosto neobjektivna in politično zlonamerna. Poudarila je tudi, da Evropski parlament ni prostor, kjer bi razčiščevali notranjo politiko, poleg tega pa enostranski pristopi, kakršnega je s pismom ubral poslanec Milan Zver, ne vodijo k objektivni resnici, marveč k novim političnim delitvam. Ne v Sloveniji ne v Evropi v tem trenutku ne potrebujemo več »simboličnih sporočil«, kakor je zapisal poslanec Zver. “Potrebujemo konkretne korake, ki nas bodo združevali ne glede na naše ideološke razlike,” je še zapisala Tanja Fajon.

Pismo evropske poslanke Tanje Fajon predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu:

Letter EP Tanja Fajon to President EU Parliament Martin Schulz

SD o sumu kršitve temeljnih pravic predstavnikov delavcev s strani vodstva družbe Alpina obvestili inšpektorat za delo

Na povabilo vodstva Občine Žiri je v sredo, 16. marca 2016, potekalo delovno srečanje predsednika SD in ministra mag. Dejana Židana, vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana, predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška ter glavnega tajnika SD Dejana Levaniča z županom mag. Janezom Žakljem ter sodelavci in predstavniki sindikatov na temo reševanja podjetja Alpina. Na srečanju sta predsednik SD Dejan Židan in župan Občine Žiri Janez Žakelj poudarila, da je potrebno pri prestrukturiranju podjetja Alpina nujno ohraniti razvoj in delovna mesta v Sloveniji.

Židan je ob tem izpostavil pomen reindustrializacije in pomen dobrih kakovostnih proizvodov, ki jih znajo proizvajati in tržiti slovenska podjetja. Dodal je, da je Alpina za nas pomembno podjetje, a ima žal slabo vodstvo, samo kadrovska rešitev pa ne bo rešila zdajšnjih težav. Židan je opozoril, da v stranki SD zagovarjamo stališče, da upravljanje državnega premoženja ne more imeti samo finančnih učinkov, ampak tudi splošne družbene učinke ter poudaril, da žal tudi DUTB zaenkrat še nima za pokazati nobenega dobrega primera ustrezne sanacije podjetja. Zato Židan verjame, da bi lahko bila ravno prava in ustrezna rešitev podjetja Alpina, pozitivna zgodba tudi za delovanje DUTB.

Vodstvo SD in vodstvo občine Žiri

Vodstvo stranke SD je bilo na srečanju seznanjeno tudi z grožnjami, ki so jih bili s strani vodstva podjetja Alpina deležni predstavniki delavcev in sindikatov, kar je predsednik SD Dejan Židan ostro obsodil. Zato smo Socialni demokrati danes, v četrtek, 17. marca, o sumu kršitve temeljnih pravic predstavnikov delavcev s strani vodstva družbe Alpina obvestili pristojni inšpektorat za delo.

Vodstvo SD je na sestanku posebej poudarilo, da je podjetje Alpina gospodarska družba, ki imam vrhunske proizvode, vendar je bil na žalost v preteklosti izvršen prevzem podjetja na način, ki je Alpino prezadolžil. Istočasno je vodstvo SD izpostavilo, da DUTB v primeru Alpine svoje vloge ne opravlja primerno in izpostavilo najetje drage tuje svetovalne družbe, ki je pripravila program, ki ogroža delovna mesta v Sloveniji in nadaljni razvoj družbe, kar je za vodstvo SD nesprejemljivo. Na koncu sestanka je predsednik SD Židan izpostavil, da je prepričan v boljšo prihodnost Alpine, a da morajo ukrepi slediti nameri ohranitve proizvodnje v Sloveniji in razvoju produktov, po katerih so prepoznavni.

Spodaj si lahko preberete dopis glavnega tajnika SD na Inšpektorat za delo in odgovor glavne inšpektorice za delo nanj:

Dopis SD na inšpektorat za delo

Odgovor inšpektorice za delo

Stališče Socialnih demokratov do begunske in migrantske krize

Dopolnjeno stališče Socialnih demokratov glede begunske in migrantske krize, ki ga je pripravil Svet SD za zunanjo politiko pod vodstvom evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon.

Socialni demokrati smo v prvi vrsti zagovorniki solidarnosti in humanitarnosti, kot tudi večkulturnosti, večjezičnosti in kulture dialoga. Prepričani smo, da odgovor na begunsko in migrantsko krizo nikakor ni manj, temveč več Evrope, ne manj, temveč zgolj več schengna. Ne smemo dovoliti, da nas novonastala situacija prestraši, da podre naše dolgo grajene temelje odprte – fizično, kot tudi v glavah – evropske družbe. Schengen ne pomeni le, da ni meja med državami, Schengen je tudi simbol Evrope in evropskega povezovanja. Državljanom zagotavlja svobodo gibanja, državam in podjetjem tesnejše gospodarsko sodelovanje. Socialni demokrati bomo storili vse, da ohranimo schengen, kot ga poznamo. V tej luči se zavzemamo tudi za povečanje naporov, da se pomaga Grčiji, državi, ki jo obsežni migrantski tokovi najbolj prizadenejo. Prizadevali si bomo za več Evrope miru in socialne blaginje, temeljev socialnodemokratske države, hkrati pa, da kakovost življenja v Evropi ostane nespremenjena.

Začnimo se dejansko obnašati, kot da gre za evropski problem! Da, dejstvo je, da obsežne migrantske tokove lahko obvladamo le skupaj, na evropski ravni, z evropsko rešitvijo, ampak Evropa in EU smo tudi mi, Slovenci. Socialni demokrati se zavzemamo za oblikovanje migracijske politike EU, za uvedbo jasnih pravil glede ločevanja beguncev in drugih migrantov, kot tudi za EU dogovor glede ustrezne obravnave enih in drugih. Beguncem, ki jim vojne in pregon ogrožajo življenja, moramo pomagati. Postaviti moramo skupna pravila, ki bodo določala, kdo je upravičen do azila v državah EU. Socialni demokrati ne pristajamo na zaostrovanje azilne zakonodaje, ki bi migrante obravnavala kot drugorazredne prebivalce.

Poudarjamo, da je treba poiskati rešitev za vzroke begunske krize, ne pa zgolj obravnavati posledice krize, ki se skozi izjemno povečan begunski val manifestira na vratih Evrope. Reševanja krize se je treba – v prvi vrsti – lotiti v njenem izvoru, zato Socialni demokrati podpiramo mirovna pogajanja za Sirijo, ki vključujejo širok spekter najpomembnejših akterjev v mednarodni skupnosti in potekajo pod okriljem Združenih narodov. Hkrati se zavzemamo tudi za okrepitev Skupne zunanje in varnostne politike EU ter povečano aktivnost visoke zunanjepolitične predstavnice EU. Čim prej je treba končati vojno, medtem pa že razmišljati o obnovi, predvsem pa o gospodarskem razvoju držav sredozemskega bazena, ki bo ljudi rešil revščine. Najpomembnejši mednarodni akterji se morajo dogovoriti za načrt razvoja, podobno kot je po drugi svetovni vojni to bil Marshallov načrt.

Socialni demokrati opozarjamo, da so migracije zgodovinski pojav, ki ga ni možno ustaviti. Ob nujnosti vzpostavitve skupne EU migracijske politike in boju proti nezakonitemu priseljevanju pozivamo k oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.

Tehnične ovire na slovenski meji s Hrvaško so začasen ukrep. Socialni demokrati smo trdno prepričani, da prihodnost EU ni v ograjah in zidovih, temveč v odprtem in strpnem skupnem evropskem prostoru. Socialni demokrati upamo, da bodo evropski ukrepi začeli delovati, da bodo ustavili pritisk na zunanje meje Evropske unije, zagotovili varnost ter vladi tako omogočili čimprejšnjo odločitev o umiku tehničnih ovir na meji s sosednjo državo.

Vsak izmed nas, državljanov in državljank Republike Slovenije, je dolžan upirati se radikalni, žaljivi in sovražni retoriki. Če se med seboj razumemo in spoštujemo, slišimo drug drugega in znamo skupaj iskati razumno rešitev, nas migracije in migranti ne bodo prestrašili. Razlike bogatijo, ne pa siromašijo našo družbo, naš vsakdan, našo prihodnost.

Socialni demokrati smo prepričani, da se lahko Slovenci dostojanstveno, solidarno in preudarno spopademo z migrantsko krizo. Ne gre za radikalno leve ali ekstremno desne rešitve, gre za zdravo pamet, za vizijo in za dolgoročno strpno in uspešno družbo. Za solidarnost in ljudi, za vse nas.

Tanja Fajon na mednarodni konferenci SD/PES v Ljubljani: “Strpnosti se lahko vsi naučimo, na tem je potrebno vztrajati.”

V Ljubljani je v petek, 11. marca, potekala mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala stranka Evropskih socialistov (PES) in stranka Socialnih demokratov (SD) z naslovom “Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi”. Medse smo povabili člane sestrskih organizacij, domače in tuje akademike ter predstavnike civilne sfere. Konference sta se udeležila tudi predsednik SD Dejan Židan in glavni tajnik SD Dejan Levanič.

Predsednik Židan je med svojim nagovorom zbranim poudaril, da se nikoli ne smemo podrejati tistim, ki želijo s sovražnim govorom in nestrpnostjo do različnih manjšin v naši družbi, doseči prevlado v javnem prostoru. Zato moramo imeti tudi nično toleranco do sovražnega govora in različnih drugih oblik nestrpnosti. “Vsi moramo narediti velik napor, da bo Slovenija ostala strpna in odprta družba ter vsem nam skupna domovina, v kateri znamo živeti v sožitju,” je povedal Židan.

Dejan Židan na konferenci PES-SD

Sočutje in človečnost sta vrednoti, ki ju je migrantska kriza postavila na veliko preizkušnjo. Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi sta zato bistvena. Zadnje tedne imamo tudi slovenski državljani priložnost pokazati, koliko smo v resnici solidarni in strpni.  Pomembno je, da se pogovarjamo z državljani, s civilno družbo in da poskušamo v razpravo vključiti kar najširši krog ljudi. Komunikacija je pri ohranitvi temeljnih evropskih vrednot ključna. Strpnosti, o kateri bomo veliko razpravljali, se da tudi naučiti, če si seveda dovolimo seznaniti se z drugačnimi in drugačnim. Razprave o strpnosti s kar najširšim krogom ljudi različnih pogledov so bistveni element izgradnje prihodnje evropske družbe,” je v svojem nagovoru poudarila Tanja Fajon, predsednica Mreže za demokracijo pri stranki Evropskih socialistov (PES).

Konferenca PES-SD

Na konferenci so sodelovali tudi Tamas Boros, eden izmed direktorjev madžarskega Inštituta za politične rešitve, Paul Nemitz, direktor za temeljne pravice in državljanstvo Direktorata za pravosodje pri Evropski komisiji, in domači gosti Faila Pašić Bišić, soustanoviteljica društva UP, Neža Kogovšek Šalamun, direktorica Mirovnega Inštituta, Nataša Pirc Musar, predsednica Sveta za odziv na sovražni govor in Nevzet Porić, generalni  sekretar  Islamske  skupnosti  v  Sloveniji. Sogovorniki so v pogovoru, ki ga je vodila Nataša Briški, precej časa namenili razpravi o strpnosti, o populizmu in boju proti ekstremizmu ter diskriminaciji.

Tanja Fajon in Dejan Židan na konfernci PES-SD

Mednarodna konferenca PES-SD

Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.

“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.

“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.

“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.

Franc Hočevar: Socialni demokrati podpiramo predlog sveta ZPIZ za izredno uskladitev pokojnin

“V stranki SD podpiramo predlog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. Kot je poudaril so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 15. seji konec februarja izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. To zahtevo je v imenu ZDUS predlagala Anka Tominšek, ki je tudi aktivna članica Foruma starejših SD, Miloš Pavlica, aktualni podpredsednik Foruma starejših SD, pa je kot član sveta ZPIZ na predlog vlade, prav tako podprl tak predlog in s tem sploh zagotovil sprejem takšne zahteve.

Po izračunu pokojninskega zavoda pa bi takšna uskladitev, če bo vlada dala soglasje zanjo, znašala 0,4 odstotka. Glavni argument za izredno uskladitev je padanje deleža izdatkov za pokojnine v BDP in to  kljub temu, da narašča število upokojencev. To kaže, da so upokojenci bolj prizadeti kot druge skupine prebivalstva in torej ne delimo vsi enako posledic varčevanja zaradi gospodarske krize.

Socialni demokrati zato pričakujemo, da bo vlada dala soglasje za to izredno uskladitev pokojnin, kot ga predlaga svet ZPIZ, saj gre samo za nekaj milijonov, da ne govorimo o tem, da je treba zakone izvajati in ZPIZ-2 v tem delu ni bil upoštevan v lanskem letu, kljub rasti BDP nad 2,5 odstotka. Kot je pojasnil Hočevar, so se na kolegiju predsednika stranke dogovorili in uskladili, da se po nujnosti uskladitve pokojnin postavi jasna zahteva.

Dodal je, da ima stranka SD v vladi tri ministre, njihova zaveza pa je, da spoštujejo tudi predloge Foruma starejših. “Mislim, da je to treba nujno narediti. Čeprav gre za simbolno povišanje, se s tem pokaže nek odnos do starejše populacije,” je izpostavil Hočevar. V prid uskladitvi po njegovem mnenju govori vrsta argumentov, ob tem pa je navedel, da je delež financiranja iz proračuna vedno manjši in da se je v zadnjih letih povečalo število zavarovancev, posledično pa je v pokojninsko blagajno nakapljalo več prispevkov.

“Realno je dejstvo, da je vrednost pokojnine v zadnjih letih padla, od leta 2006 do 2015 kar z 62,5 odstotka razmerja med povprečno plačo in neto pokojnino na 55,4 odstotka,” je dejal Hočevar. Izpostavil je še, da upokojenci nočejo biti edina žrtev varčevalnih ukrepov in stabiliziranja financ. Po Hočevarjevem mnenju je treba poiskati bolj aktivne oblike finančne vzdržnosti. V izjavi finančnega ministra Mramorja izjavi, da so zahteve o izredni uskladitvi pokojnin v sedanjih razmerah nesprejemljive, pa je Hočevar zaznal nekaj cinizma.

“Kot da bi užival v tem, da so pogoji slabi in da državljanom, predvsem upokojencem, ne moremo zagotovi boljših življenjskih pogojev,” je dodal Hočevar. Tak pristop in takojšnja odklonitev brez kakršnekoli razprave ali koalicijskega usklajevanja za Hočevarja nista primerna. “Zlasti zato, ker je na njegovi strani manj argumentov kot na strani tistih, ki se z uskladitvijo strinjajo,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD.

Kar pa se tiče pobud in zahtev za izplačilo regresa upokojencem, smo Socialni demokrati mnenja, da je potrebno pri tem preučiti vse finančne posledice in realne zmožnosti državne blagajne, pri čemer sami podpiramo, da bi se našla rešitev tudi za odmrznitev dodatka za upokojence, kot se je že našla rešitev za druge skupine, npr. javne uslužbence. V SD nam gre predvsem za to, da je breme varčevanja enakomerno razporejeno na vse skupine prebivalstva, tako zaposlene, mlade kot upokojence.

Glavni tajnik SD Levanič med konferenco PES v Londonu z vodjo britanskih Laburistov Corbynom o krepitvi evropske levice

Glavni tajnik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Levanič se v Londonu udeležuje konference generalnih sekretarjev strank v okviru stranke Evropskih Socialistov in Demokratov (PES). Med drugim se je Levanič srečal tudi s predsednikom britanskih Laburistov Jeremyjem Corbynom in predsednikom PES Sergejem Stanishevim ter ju ob tej priložnosti povabil na obisk v Slovenijo, kjer bomo letos v mesecu maju obeleževali 120-letnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem in Dan stranke SD.

Levanič in Stanishev

Na konferenci generalnih sekretarjev v okviru stranke PES je razprava potekala o krepitvi evropske socialne demokracije s ključnim sporočilom, da smo lahko evropski socialdemokrati samo enotni tudi močnejši, povezuje pa naj nas skupno prizadevanje za večjo socialno pravičnost, boj za človekove pravice, strpnost, solidarnost, dostojno delo, enakost, predvsem pa prizadevanje za družbo, kjer bosta znanje in zdravstvo dostopna vsakomur. “Krepitev mednarodnih stikov stranke SD s sestrskimi strankami po vsem svetu in sodelovanje pri izmenjavi dobrih praks, je zelo pomembno, saj verjamemo, da bomo tako lažje kos izzivom, ki so pred levico v prihodnjih letih,” je poudaril Levanič med razpravo na konferenci PES v Londonu.

Levanič in Crobyn - fotografika

Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo proteste proti nastanitvi begunskih otrok in azilantov po Sloveniji

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je v izjavi novinarjem po seji vlade v luči protestov po nekaterih krajih zaradi predvidene namestitve migrantov posvaril pred nestrpnostjo, hujskanjem, sejanjem strahu. “S politični akcijami nagovarjati k nestrpnosti je napačno. Na težavah beguncev demokratične države ne morejo graditi svoje politike,” je medijem povedal Židan.

Od vseh političnih strank in ostalih pomembnih akterjev v Sloveniji pričakuje razumevanje, da bo begunska problematika še nekaj časa navzoča. Židan zagotavlja, da bo država zavarovala svoje državljane, a tudi humano ravnala z begunci in migranti. To, da lokalna skupnost ni želela sprejeti nekaj beguncev otrok brez staršev in da so se temu uprli tudi profesorji, je po njegovem mnenju nedopustno. “V kakšnem duhu torej vzgajajo državljane,” se sprašuje predsednik SD.

Protesti po Židanovih ocenah ne morejo privesti do politične krize oz. padca vlade, čeprav je to “mogoče namera tistih, ki so v ozadju te nestrpnosti”, strah pa ga je polarizacije pri državljanih. Na področju, kjer ni dovolj informacij, se namreč po njegovem mnenju ustvari strah, ki pripelje do pretiranih odzivov. Tako predsednik SD Židan pričakuje, da bo v prihodnjih dneh in tednih dostopnih bistveno več informacij, saj ima “ljudje pravico do zelo transparentnega odnosa države, do informacij”. Koliko prosilcev za azil Slovenija zmore namestiti, Židan ni odgovoril, je pa zagotovil, da naša država ne bo postala evropski žep za begunce in migrante.

Odziv predsednika Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala v zvezi z nasprotovanjem nastanitve šestih mladoletnih begunskih otrok v Dijaškem in študentskem domu v Kranju:

“Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja dogajanja v zvezi z nastanitvijo begunskih otrok, ki naj bi bili nameščeni v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Ogorčeni in razočarani smo nad pomanjkanjem temeljnega občutka za sočloveka pri tistih pedagogih Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, ki so nasprotovali namestitvi otrok brez mater in očetov, največjih žrtev vojne, v kranjskem dijaškem domu.

Poslanstvo pedagogov ni samo prenašanje znanja na mlajše generacije, ampak je tudi vzgoja za najbolj temeljne evropske vrednote humanizma in skrbi za sočloveka. In pri tem gre samo za to in nič drugega: pomagati otrokom, žrtvam vojne. Slovenke in Slovenci smo se v preteklosti že ogromnokrat izkazali s pomočjo otrokom, žrtvam vojn – od bosanskih do palestinskih otrok, da o pomoči, ki jo namenjamo humanitarnim organizacijam, ki pomagajo otrokom širom sveta, sploh ne govorimo. Pomagamo ne zaradi morebitne pohvale ali protiusluge, temveč preprosto zato, ker je tako prav.

Otroci (domačini in tujci) imajo po slovenskih zakonih in mednarodnih konvencijah pravico do izobraževanja, zato smo jim to tudi dolžni zagotoviti. Na preizkušnji je izobraževalni sistem, da to izvrši. Socialni demokrati smo prepričani, da bo sistem skupaj s pedagogi našel dovolj pedagoške modrosti in zrelosti, da bo nekoč v prihodnosti lahko ponosno rekel, da je v najtežjih časih ostal zvest najplemenitejši tradiciji evropskega humanizma, ki se med drugim zrcali v reku rimskega dramatika Terencija: Homo sum, humani nihil a me alienum puto. (Človek sem, nič človeškega mi ni tuje).”

Socialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe

Socialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe. Sobotni protest proti nastanitvenemu centru v Šenčurju je primer takšnega dejanja, ko je politika nezadovoljstvo in strahove ljudi zlorabila v politične in skrajne ideološke namene.

Na sobotnem protestu smo tako lahko videli demokratično izvoljene poslance, ki so brez slabe vesti pozirali pred domobranskimi plakati – prav istimi plakati, ki so pred dobrimi 70 leti novačili ljudi h kolaboraciji z nacizmom in fašizmom.

Vse to nas spominja na tragične dogodke, pod težo katerih je bil cel svet pahnjen v večletno največje vojno trpljenje celotnega človeštva in zaradi katerih so bili tudi naši ljudje deležni neizmernega trpljenja. V civilizirani družbi ne sme biti prostora za sovraštvo in ksenofobijo.

Politika neofašizma in neodomobranstva pa ne sme imeti domovinske pravice v 21. stoletju – mar se nismo ničesar naučili?

Tanja Fajon o shodih proti migrantom

Širše vodstvo SD na klavzuri o prioritetah stranke in delovanju v koaliciji ter reševanju migrantske krize

Širše vodstvo Socialnih demokratov je na klavzuri v Ljubljani razpravljalo o uresničevanju programa stranke, prioritetah za letošnje leto in delovanju v koaliciji. Članice in člani SD so s krepitvijo stranke v glavnem zadovoljni, ne skrivajo pa kritik do vodenja vlade. Vidni člani SD so ob prihodu na klavzuro zavrnili nekatere špekulacije v medijih, da razmišljajo o zamenjavi predsednika stranke Dejana Židana. Po besedah glavnega tajnika stranke Dejana Levaniča je bila klavzura namenjena predvsem razpravi o prioritetah SD v letošnjem letu, nikakor pa ne iščejo novega predsednika.

“Socialna demokracija se namreč krepi, čeprav to ne pomeni, da mora izgubiti svojo orientacijo,” je dejal Levanič. Stranka je po njegovih besedah osredotočena na to, da zajame čim večji odstotek volivcev, ki bi tako zaupali SD, da bi spet lahko prevzela večjo odgovornost za vodenje države. Tudi vodja Poslanske skupine SD SD Matjaž Han je zavrnil namige, da bi v stranki iskali novega predsednika. Po njegovem mnenju je predsednik SD Dejan Židan po kongresu konsolidiral stranko, kar se nenazadnje pozna na javnomnenjskih anketah. “Imamo predsednika, ki je politično, operativno in tudi sicer dozorel,” je ocenil Han in dodal, da je Židan poleg voditelja SD lahko tudi kaj več.

Posvet vodstva SD

Starosta SD Miran Potrč je pred klavzuro v odgovoril na novinarska vprašanja menil, da je vodstvo stranke od kongresa v glavnem izpolnilo pričakovanja, posebej glede na težavnost nalog, ki sta jih sprejela vodstvo in celotna koalicija. Tudi članstvo je po njegovih ocenah v večini zadovoljno z uresničevanjem programa in Potrč nima informacij, da bi iskali novega predsednika. Zlasti zaradi zadnjih afer z ministri SMC pa vidni člani koalicijske SD ne skrivajo kritik do predsednika vlade Mira Cerarja. “Dejstvo je, da je načeta kredibilnost v določenih točkah, premier se je odločil, da bo odgovornost prevzel nase. S tem bo treba delati, kako uspešen bo, pa bomo videli v prihodnje,” je dejal Levanič in zagotovil, da bo SD stabiliziral politični prostor, kolikor je le mogoče.

Dejan Levanič in Matjaž Han v izjavi za medije

Tudi Han je ponovil, da je premier pri zagovarjanju svojih ministrov, zlasti ministra za finance Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, prevzel svoj del odgovornosti, “volivci pa bodo povedali svoje o vseh strankah”. Po Potrčevih besedah si je Cerar prizadeval, da bi naloge izpolnil, a v SD “v celoti nismo zadovoljni s tem”. Cerar je po njegovih besedah z zagovarjanjem svojih ministrov v zadnjem času nase prevzel veliko breme. A obenem je Potrč ocenil, da je želja vseh koalicijskih partnerjev, da vlada ostaja močna in enotna. “Pogledi na reševanje težav so v koaliciji različni in jaz tudi nisem zadovoljen s tem, da se mnoge obljube glede reform uresničujejo zelo počasi ali sploh ne,” je dodal Potrč, a ob tem priznal, da je boljše, da ta koalicija obstoja, kot da ne bi.

Vodstvo Socialnih demokratov je med drugim razpravljalo tudi o načinu reševanja migrantske krize. Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije med klavzuro opozoril, da je proces domino efekta pri kvotah za migrante nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V luči tega, da bo Avstrija verjetno kmalu začela izvajati dnevne kvote oz. dnevno zgornjo mejo za sprejem migrantov, Židan ugotavlja, da bo sedaj vse šlo po t. i. domino efektu. A je ta proces po njegovih ocenah nevaren, saj “gre v razpad schengna in v smeri razpada EU”. V izjavi novinarjem med klavzuro je predsednik SD izpostavil tudi varnostno izpostavljeno balkansko regijo. Prav zato je Židan opozaril, da je treba bistveno bolj pomagati Grčiji in tako omejiti tok migrantov. Pomoč Turčiji je sicer po njegovem mnenju dober projekt, a ni zagotovila, da bo uspel, zato je treba imeti plan B.

Predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je menila, da so tedni do marca precej ključni za to, v katero smer bo šla Evropa. “Gre za vprašanje, kaj bodo pomenili nove meje, velika gospodarska škoda, še bolj skrhani politični odnosi in morda razpad schengna, za tem pa negotova EU,” je dejala podpredsednica SD. Spomnila je, da mesece in mesece potekajo iste razprave, na mizi imajo ukrepe, ki jih evropske države ne izvajajo, vse več pa je skupin držav v EU, ki ne naredijo nič. Evropska poslanka Tanja Fajon je ocenila, da je skupna evropska rešitev migrantske krize težko možna. Če do marca vsaj eden od ukrepov, ki so ta hip na mizi, ne začne delovati, je po njenem mnenju schengen resno ogrožen.

“Če v ospredje ne bo stopila odgovornost oz. zavedanje, da to ni težava le ene države, je vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost EU,” je opozorila Fajon in priznala, da nas to lahko skrbi. Dotaknila se je tudi položaja nemške kanclerke Angele Merkel, ki bo po njenih ocenah pomlad politično preživela. “Verjetno rezultat na prihajajočih volitvah ne bo njej v prid, a dvomim, da bi to zamajalo njeno kanclersko mesto,” je poudarila podpredsednica Fajon in dodala, “če bi se to le zgodilo, pa se bojim, da bo to velika nevarnost za vse, saj je Merklova v migrantski krizi predvsem odigrala humanitarno vlogo.”

Tanja Fajon v izjavi za medije

Vodstvo SD je pozornost namenilo tudi strankinim prioritetam in delovanju v okviru koalicije. Kritik do premierja Mira Cerarja zaradi zagovarjanja ministrov SMC ob zadnjih aferah v stranki ne skrivajo. A je predsednik SD Dejan Židan poudaril, “da premier vodi koalicijo, katere enakopravni člani smo tudi Socialni demokrati, ki ugotavljamo, da zaveze iz koalicijske pogodbe v vladi večinoma izpolnjujemo.” Stranka je po Židanovih besedah po večini javnomnenjskih anket v vzponu. “Socialni demokrati zagovarjamo stabilno vlado in ne razmišljamo o iskanju novega premierja, o čemer so se nazadnje pojavile špekulacije v nekaterih medijih,” je poudaril Židan.

“Širše vodstvo stranke se je sestalo tudi zaradi opažanja, da se v Sloveniji nekatere stvari spreminjajo na slabše,” je še povedal Židan. Med drugim je omenil “sežiganje knjig, žalitev veroizpovedi in napad na medijsko hišo POP TV.” “Socialni demokrati takšna skrajna in nestrpna dejanja ostro obsojamo in zahtevamo, da pristojni organi krivce odkrijejo in privedejo pred roko pravice,” je bil oster predsednik SD Židan.