Židan o Grčiji

Židan: “Slovenski Socialni demokrati čim prej pričakujemo nov predlog Grčije z rešitvami za izhod iz krizne situacije.”

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov mag. Dejan Židan na novinarski konferenci o nadaljnih korakih za reševanje finančne krize v Grčiji po nedeljskem referendumu, kjer so se Grki večinsko izrekli proti pogojem, ki so jih v zameno za novo finančno pomoč postavili mednarodni posojilodajalci. Židan je medijem pojasnil, da je o Grčiji danes razpravljal kolegij predsednika SD in poudaril, da se Socialni demokrati zavedamo, da je referendum demokratičen način odločanja in da mora EU njihovo odločitev spoštovati. Tako v SD pričakujemo vrnitev vseh strani za pogajalsko mizo, obenem pa poudarjamo, da obveznosti Grčije z referendumom niso prenehale in njihov dolg do upnikov ostaja.

Slovenski Socialni demokrati tudi čim prej pričakujemo nov predlog Grčije z rešitvami za izhod iz krizne situacije. Po mnenju SD bi bilo dobro, če vključuje iskanje fiskalne vzdržnosti, bistveno večji napredek pri pobiranju davkov in določitev deleža, ki naj ga k reševanju države prispevajo tudi bogati Grki, npr. ladjarji. “V Grčiji pa mora priti tudi do odpiranja novih delovnih mest in zagona gospodarstva, to pa bi lahko dosegli z neke vrste novim ‘Marshallovim planom’ za Grčijo,” je poudaril predsednik SD.

Židan ne želi, da bi bili evropski voditelji do Grkov škodoželjni, “tudi zato, ker je tudi na strani EU krivda za težak gospodarski in varnostni položaj v Grčiji”. Tako predsednik SD izpostavlja solidarnost z Grki, ki pomeni nadaljnje iskanje poti reševanja Helenske republike. “Grčije kljub referendumu ne moremo kar odmisliti,” meni Židan, “saj bi ji to povzročilo veliko gorja, za EU pa bi bilo mogoče breme preveliko.”

Predsednik SD Židan je na željo medijev komentiral tudi odstop grškega finančnega ministra. Varufakisova nespretna pogajalska taktika, ki je v nekem trenutku spominjala na igro zmagaš ali izgubiš, je po besedah predsednika SD Židana pripeljala do tega, da Grki danes ne vedo, kdaj bodo lahko dvignili denar iz bank, ali bodo upokojenci dobili izplačane pokojnine in javni uslužbenci plače. “To je posledica napačno vodenih pogajanj grške vlade, ki jih je v veliki meri vodil finančni minister,” je še dejal Židan.

Celotno novinarsko konferenco predsednika SD na temo Grčije si lahko ogledate v videoposnetku.

Predsednik SD Dejan Židan o reševanju grškega problema 06-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Klavzura SD

Predsednik Židan po klavzuri: “Veliko moramo še uresničiti, a Socialni demokrati gremo lahko optimistično v prihodnje obdobje.”

Socialni demokrati smo se sestali na klavzuri razširjenega Predsedstva SD. Sodelovali so vodstvo SD, poslanska skupina SD, ministri stranke, državni sekretarji, župani in pa lokalna mreža, člani pa smo naredili presek polletnega delovanja od zadnjega kongresa in v odprtem pogovorom razpravljali, kako naprej. Kot je v izjavi za medije pojasnil predsednik SD mag. Dejan Židan, je bil namen srečanja predvsem ta, da pred političnimi počitnicami podamo oceno dosedanjega dela in se pripravimo na delo v jeseni, smo pa se dotaknili tudi aktualnih vprašanj, nezadovoljni smo predvsem s potekom privatizacije, zelo pa skrbi nas tudi grška kriza.

Klavzura SD v Ljubljani

“Veliko pogovora je bilo tudi o aktualnih političnih temah, najbolj izpostavljena tema, ki izrazito zadeva Slovenijo, je kriza v Grčiji,” je dodal Židan. V SD namreč ocenjujemo, da se premalo ljudi zaveda, da ne gre samo za finančno krizo, ki bi bila po Židanovem mnenju še najlažje rešljiva, pač pa za politično in varnostno krizo. “Sam primer Grčije kaže na to, kam pripeljejo državo stranke, ki obljubljajo stvari, ki jih je ne morejo izpeljati,” je poudaril predsednik SD Židan. Po njegovem se moramo trenutno osredotočiti predvsem na to, kako pomagati Grčiji in Grkom. Tudi Evropa si v tem trenutku ne more privoščiti novega varnostnega tveganja, je ocenil predsednik SD.

Člani na Klavzuri SD

Ministri iz vrst SD so sicer na klavzuri predstavili prioritete dela v naslednjem obdobju. Židan je v izjavi medijem izpostavil projekt ministrice dr. Anje Kopač Mrak za pomoč najšibkejšim preko odpisa dolgov. “Ta projekt ob podpori vladne koalicije poteka in verjamemo, da bo začel delovati čez nekaj mesecev,” je dejal predsednik SD. Prav tako je Židan dodal, da se bo jeseni pogledalo koalicijsko pogodbo in naredilo pregled kaj vse se je uresničilo in katere zadeve še stojijo. Po njegovem mnenju so trije ministri iz vrst SD v letu dni vlade uresničili kar precej zadev, ki so bile dogovorjene, zato jim bo jeseni lažje začeti z novimi projekti.

Klavzura razširjenega Predsedstva SD

Med člani predsedstva je bilo po njegovih besedah slišati predvsem veliko nezadovoljstva glede poteka privatizacije, tudi najnovejše prodaje Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Židan verjame, da bodo lahko po preučitvi vse potrebne dokumentacije prodajo ocenili kot škodljivo za državo. “Pojasnjevanje, da je pri privatizaciji pomembno samo to, da se podjetja prodajo, je povsem napačno,” je še poudaril Židan.

Privatizacija v nekaterih podjetjih je po njegovem sicer smiselna, vendar se mora doseči “maksimalno dobra cena”. “Če v nekem trenutku razmere na trgu niso primerne za prodajo, je potrebno to zaustaviti, počakati leto, dve ali tri, z namenom, da država dobi največji možni iztržek,” meni Židan. “Socialni demokrati smo del te vlade, v to načelno stališče pa želimo prepričati tudi ostala dva koalicijska partnerja. Nismo še uspešni, se bomo pa trudili naprej,” še pravi Židan. Sicer pa dodaja, da gre stranka SD v prihodnje obdobje optimistično.

Predsednik Židan je na prošnjo medijev komentiral tudi odhod poslanca Bojana Dobovška iz poslanske skupine SMC. Po njegovem mnenju SD ni več pogrešljiva stranka v koaliciji, katera ima skupaj še vedno 51 glasov, vendar so se po Dobovškovem odhodu iz PS SMC razmerja v koaliciji spremenila tako, da imata SMC in DeSUS skupaj brez SD le 45 glasov, kar ne zagotavlja absolutne večine v DZ. “Socialni demokrati smo zdaj tista stranka, ki zagotavljamo 46 glasov koalicije in več,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan.

SD na obisku v Mariboru

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

France Križanič in Dejan Židan

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Izjava za medije Dejan Židan

Predsednik SD Židan: SDH se ne sme pustiti izsiljevati edinemu kupcu Telekoma Slovenije

“Dejstvo, da se Slovenski državni holding (SDH) ne pusti izsiljevati edinemu potencialnemu kupcu za Telekom Slovenije, bi moralo biti samoumevno,” je v odzivu na odločitev SDH, da ne sprejema dodatnih pogojev britanskega zasebnega naložbenega sklada Cinven, dejal predsednik SD mag. Dejan Židan. “V SD menimo, da je bila tudi prvotna ponudba nedostojna,” je dejal Židan.

“Cena, ki jo Britanci ponujajo za Telekom, se nam zdi bistveno prenizka, po našem mnenju gre za nestrateškega kupca, ki je želel tveganja prevaliti na prodajalca,” je naštel Židan in spomnil še na neraziskane namige o dogovarjanju dveh potencialnih kupcev, Cinvena in Deutsche Telekoma. Cena, ki jo Cinven ponuja za Telekom, po Židanovem mnenju ni prenizka za nekaj deset milijonov, amapk za več sto milijonov, odprtih pa je tudi veliko drugih zadev.

“To, da je uprava SDH sklenila, da se ne bo pustila izsiljevati, ni čas za zmagoslavje,” je opozoril predsednik SD, ki meni, da je čas za racionalno ravnanje, da je treba čustva zdaj pustiti na strani in pogledati, kaj lahko naredimo s Telekomom. V SD v razmislek predlagamo, da bi Telekom uvrstili v klasifikacijo državnih naložb, ki spremlja predlog strategije upravljanja državnega premoženja, in da država v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju neposredno ali prek skladov ohrani pomemben delež, ostali deleži pa so razpršeni. “Takšna pot se je kot dobra izkazala tudi v Nemčiji z Deutsche Telekomom,” je dejal Židan.

“To je dokazljivo pot, od katere ima tudi država največjo korist,” je dejal in ocenil, da bi to Telekomu omogočilo, da bi prišel do dodatnega denarja, če bi ga potreboval za investicije. “Morda bo kdo razmišljal o strateškem značaju Telekoma, a nam je čisto dovolj, da ima značaj pomembne naložbe z razpršenim lastništvom,” je dodal. Predsednik SD Židan tudi pričakuje, da bo SDH v vseh primerih ravnal tako in se ne bo pustil izsiljevati.

Kongres PES v Budimpešti

Kongres PES v Budimpešti Sergeju Staniševu dal nov mandat za vodenje evropskih socialnih demokratov

V madžarski prestolnici Budimpešta se je danes začel dvodnevni kongres Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES), na katerem delegacijo slovenskih Socialnih demokratov vodi podpredsednica in evropska poslanka Tanja Fajon. Že takoj na začetku kongresa so delegati vodenje PES znova zaupali dosedanjemu predsedniku, nekdanjemu bolgarskemu premierju Sergeju Staniševu, ki je bil eden od dveh kandidatov za mesto predsednika PES, drugi je bil evropski poslanec iz Španije in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo, ki pa je še pred glasovanjem odstopil. “Naš cilj je postati najmočnejša in najnaprednejša politična sila v Evropi ter zmagati na evropskih volitvah leta 2019,” je ob izvolitvi dejal Stanišev, ki je sicer trenutno tudi evropski poslanec.

Sergej Stanišev in Zita Gurmai

Vodja poslanske skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella je ponovno izvolitev Sergeja Staniševa pospremil z besedami, da Evropa potrebuje “močno social-demokratsko silo”, močno PES, ki bo vodila “naše skupne bitke proti varčevanju, brezposelnosti ter socialnim in gospodarskim krizam”.

Mija Javornik Tanja Fajon in Sonja Lokar

Evropska poslanka Tanja Fajon, podpredsednica skupine S&D in slovenskih Socialnih demokratov, je ob tem povedala, da Staniševa podpira kot kolego in politika, “ki ima vizijo glede zagona gospodarstva, delovnih mest in preseganja socialne krize, kot tudi glede perspektive naše soseščine, posebej Zahodnega Balkana”. Slovenski Socialni demokrati novo izvoljenemu predsedniku PES čestitamo in mu želimo uspešno krmarjenje te druge najmočnejše politične skupine v Evropi, ki vodi boj za napredno in socialno pravično Evropo, takšno Evropo, ki bo skrbela za ljudi in njihovo dostojanstvo in v kateri ne bo mesta za ekstremistična gibanja.

Sergej Stanišev predsednik PES

Osrednje tema kongresa v Budimpešti, ki poteka pod geslom “Združeni za delovna mesta”, so sicer, kot so napovedali v PES, delovna mesta, demokracija in mir, saj so to njihove prioritete za Evropo. Izbira Budimpešte za prizorišče kongresa ni naključje, so še izpostavili na svoji spletni strani. S tem želijo namreč podpreti madžarsko stranko MSZP, ki je članica PES. Vladajoči stranki Fidesz, ki je del Evropske ljudske stranke (EPP), so obenem očitali, da odpravlja pravice, govori o obnovi smrtne kazni ter izvaja kampanjo sovraštva proti migrantom in beguncem. Stanišev je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu sporočil, da njegov “režim sovraštva ne bo trajal”, saj da bo madžarski narod sprevidel njegove laži in iskanje grešnega kozla.

Tanja Fajon med debato na Kongresu PES

“Zavezali smo se proevropski agendi, z jasnimi socialdemokratskimi in naprednimi idejami, pri čemer izpostavljamo boj proti populizmu, razgradnji pravne države in volilni abstinenci. Vrniti se moramo k svojim koreninam in ljudem, kar smo jasno zapisali v štirih sprejetih resolucijah, ki bodo vodilo za naslednji mandat. Naš cilj je postati največja politična skupina v Evropskem parlamentu na evropskih volitvah 2019,” je še povzela dogajanje v Budimpešti podpredsednica SD Tanja Fajon. Kongres se bo z izvolitvijo članov predsedstva zaključil v soboto popoldan.

Galerija fotografij SD: http://skrci.me/bmMbV

Galerija fotografij PES: https://www.flickr.com/photos/partyofeuropeansocialists/

Izjava predsednika SD Židana o prodaji Telekoma

Židan: “Podporniki prodaje Telekoma zdaj uporabljajo razne argumente, ki ne držijo in so zavajujoči.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan navedbe, da je stranka SD zaradi nasprotovanja prodaji Telekoma Slovenije pripomogla k znižanju cene podjetja, označuje za napačne. “Vemo, da tisti, ki želijo prodati ali celo razprodati Telekom, zdaj uporabljajo razne argumente,” je dejal Židan v izjavi za medije, ki je prepričan, da nasprotovanje SD prodaji Telekoma Slovenije in afera Veberkom nista znižali cene podjetja, zato so takšni argumenti zagovornikov prodaje državnega premoženja zavajujoči in ne zdržijo resnice. Pri prodaji so po njegovih besedah sporne druge zadeve: cena, prevzem tveganj s strani države, nejasnost glede strateškosti in domnevno dogovarjanje dveh potencialnih ponudnikov. “To so razlogi, zakaj v SD prodaji nasprotujemo,” je poudaril Židan.

Slovenski državni holding (SDH) je v sredo po Židanovih pojasnilih odločil tako, da ni nič odločil. Nadzorniki so, kot je dejal, namreč odločali o nepopolnem gradivu. Židan meni, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij. Židan meni, da ni prav, da se je nadzornike SDH sililo k odločitvi. “Če ministri na vladi niso imeli poguma odločati in so odgovornost prenesli na ljudi, ki odgovarjajo s svojim premoženjem, to ni dobra pot politike,” je dejal predsednik SD. Dodal je še, da bo svoje mnenje glede prodaje Telekoma povedal tudi na seji vlade, če se bo Telekom znašel na dnevnem redu, sicer pa o tem na vladi ne bo govoril. “Bom pa politiki predlagal, da vsak dela v okviru svojih pristojnosti,” je še napovedal Židan.

Nadzorni svet SDH je v sredo potrdil osnovno ponudbo Cinvena za Telekom Slovenije, ni pa obravnaval v torek podanih Cinvenovih dopolnil k ponudbi, ker so ta nesprejemljiva za upravo SDH. Slednjo so zato zadolžili, da s Cinvenom uskladi končno besedilo pogodbe. Cinven je nato v četrtek sporočil, da je dopolnilo k osnovni zavezujoči ponudbi njen sestavni del, brez katerega ne bi mogel nadaljevati s postopkom zaključka transakcije nakupa skoraj treh četrtin Telekoma Slovenije. Cinven tako razume, da ponudba ni bila sprejeta.

Dejan Židan predsednik SD - izjava o prodaji Telekoma

Židan o postopku prodaje Telekoma Slovenije: “Nadzorniki SDH sprejeli salomonsko rešitev.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan ocenjuje, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je na svoji seji v sredo, 10. junija potrdili osnovno ponudbo britanskega zasebnega finančnega sklada Cinven za Telekom Slovenije, sprejel salomonsko rešitev. “Ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike,” je dejal za Židan, ki na podlagi informacij iz medijev, ocenjuje, da je nadzorni svet SDH danes sprejel pogojno odločitev in da bo končno odločitev o prodaji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja še moral sprejeti.

“Ugotavljam tudi, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij,” je dejal predsednik SD in dodal, da so odločali o ponudbi, za katero niti ne vedo, če velja. Zelo veliko je odprtih vprašanj, pojavljajo se velika tveganja glede jamstev, nejasnosti so glede strateške narave kupca, cena je nizka, je naštel Židan. “Sprejeli so salomonsko rešitev,” je povedal predsednik SD. Odločitev nadzornikov po njegovem mnenju kaže, “da enostavno ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike, ki prav tako niso imeli popolnih informacij in so odločali v zelo težkih okoliščinah”.

Minister Židan se je dotaknil tudi izjav premierja Cerarja, ki je še pred sejo nadzornega sveta SDH, v Bruslju dejal, da je bilo preveč zamujenih priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. SDH je ob tem pozval, naj odgovorno izpelje še zadnje dejanje in sprejme odločitev za prodajo. Židan je ocenil, da je Cerar nadzornike pozival k odločitvi “na način, da bi lahko nekdo razumel, da jih je pozival tudi k temu, da potrdijo prodajo Telekoma”, s čimer je po mnenju predsednika SD “nase prevel veliko breme”.

“Socialni demokrati pod zdaj znanimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se postopek moral zaključiti.”

Socialni demokrati smo kritični do tega, da je večinski del ministrskega zbora, vsi trije ministri iz vrst SD so namreč glasovali proti sklepom, na nedeljski seji vlade kot skupščini lastnika bežal pred nalogo odločiti o prodaji in jo je po našem mnenju po nepotrebnem znova preložil na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Vlada kot skupščina v nedeljo sicer niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma, saj morajo biti osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine, namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba. Vlada bi po našem mnenju lahko v sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji in kot skupščina ugotovila, da se postopek prodaje zaključi.

Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna. Prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo bi morala biti namreč vsaj 1,2 milijarde evrov. Prav tako v SD menimo, da kupec sklad Cinven ni strateški partner iz razloga, ker ne izhaja iz dejavnosti oziroma panoge, ki je predmet prevzema, ravno tako ni dolgoročno odgovorni lastnik. Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo. Gre namreč za britanski sklad tveganega kapitala, ki podjetje kupi in po nekaj letih po mnogo višji ceni proda naprej.
 
Vlada Republike Slovenije je namreč 16. maja 2013 na svoji redni seji sprejela dopolnilo besedila predloga sklepa Državnega zbora o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, DSU, družbe za svetovanje in upravljanje in Posebne družbe za podjetniško svetovanje in pri tem izrecno zapisala, da je razlog in s tem cilj  prodaje Telekoma, da se le-ta proda strateškemu investitorju, ki bo dolgoročno zagotavljal učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe in njenih hčerinskih družb in pozitiven vpliv na razvoj sektorja elektronskih komunikacij. Na tej podlagi je 6. junija 2013 Državni zbor o tem tudi sprejel sklep. Ker s prodajo Telekomu skladu Cinven, ki po nobenem parametru ni strateški kupec, ne bi bili doseženi cilji o strateškem kupcu kar je kot razlog za prodajo državnih deležev Telekoma d.d. opredelila Vlada RS in sprejel Državni zbor RS.

Prav tako so zaveze države, ki jih želi kupec Cinven za poplačilo morebitnih izgubljenih tožb v primeru Telekoma, za stranko SD nesprejemljive. Gre za pogoje kupca, ki so ob sicer že tako izrazito nizki kupnini, v izrazito škodo prodajalca. Upoštevajoč navedeno je potrebno te dodatne zahteve kupca vrednotiti tudi pri presoji cene, ki jo kupec ponuja in, ki je že sicer izjemno nizka. Zaveze države v primeru izgube tožb je tako potrebno presojati z vidika višine kupnine, pri tem pa se ob tako nizki kupnini utemeljeno postavlja vprašanje ali bo realizirano načelo enake vrednosti dajatev obeh pogodbenih strank, ki je eno temeljnih načel Obligacijskega zakonika v njegovem 8. členu. V primeru dodatnega sprejema zaveze prodajalca v primeru izgubljenih tožb in izrazito nizke cene, bi v primeru sklenitve takšne pogodbe lahko govorili o oderuški pogodbi iz 119. člena Obligacijskega zakonika in sklenitev takšne pogodbe lahko šteli za nično.

Poleg tega so se v medijih v zvezi s prodajo Telekoma pojavili tudi sumi o povezanem delovanju sklada Cinven in Deutsche Telekoma, ki jih SDH ni prijavil pristojnim organom, zato ti sumi niso bili nikoli niti raziskani, niti niso bili ovrženi. V primeru, da bi bili ti sumi kdaj potrjeni kot resnični, bi bil že sklenjeni pravni posel s skladom Cinven ničen.

Zaradi vseh navedenih argumentov Socialni demokrati pod takšnimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se moral postopek zaključiti. Socialnim demokratom pa se nam zdi tudi neodgovorne ravnanje, da nekateri visoki vladni predstavniki napeljujejo nadzornike SDH k odločitvi, da dajo soglasje k prodaji.

Dejan Židan o prodaji Telekoma

Židan: “Vlada bi lahko sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji Telekoma.”

“Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna,” je v izjavi za medije poudaril predsednik SD Dejan Židan. Po oceni Židana bi morala biti prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo vsaj 1,2 milijarde evrov. Predsednik SD Dejan Židan je komentiral nedeljsko odločitev vlade, ki je končno odločanje o prodaji vrnila SDH. Kot je pojasnil, smo bili na kolegiju vodstva stranke kritični do tega, da ministrski zbor “beži pred nalogo” odločiti o prodaji. Odločitev prelaga na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem, je opozoril Židan.

“Želim jim tudi javno povedati, da z njimi sočustvujem, tisto, kar večina ministrskega zbora ni zmogla, torej prevzeti odločitev na lastna ramena, se je kot breme odločitve potisnilo na njihova ramena, zato razumem, da jim je težko,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah sicer vlada v nedeljo niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma. Osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine so namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba, je pojasnil. Zato se tudi sprašuje, kako je sploh mogoče, da bi nadzorni svet SDH odločal o tem. “Vlada bi lahko v nedeljo sprejela mnenje nadzornega sveta, ki ni dal soglasja k prodaji,” je poudaril Židan.

Predsednik SD je še povedal, da vlada ne more odločati, kdo je strateški kupec, ker gre za strokovno-ekonomsko vprašanje, sporno pa je tudi, ali lahko da vlada jamstvo brez omejitev za vse morebitne izgubljene tožbe pred sodišči in regulatorji, kar lahko državni proračun ogrozi za več sto milijonov evrov. Predsednik SD je ob tem opozoril, da bi bilo iz izjav po nedeljskem vladnem posvetu mogoče sklepati, kot da niso sedeli na isti seji. Premier Cerar je namreč dejal, da je vlada razjasnila odprti vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj oziroma jamstva države s tega naslova ter glede pojma strateškega lastnika. Vendar pa vlada po Židanovem prepričanju ne more odločati o tem, ali je nekdo strateški kupec ali ne, saj da gre za povsem strokovno vprašanje.

“Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, in ki je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo,” je povedal predsednik SD. Je pa Židan ob tem še dodal, da Socialni demokrati obstoja v koaliciji ne pogojujemo z razpletom postopka prodaje Telekoma, saj prodajni paket 15 podjetij, ki ga je sprejel DZ v mandatu prejšnje vlade, ni bil predmet koalicijske pogodbe.