Odziv predsednika SD Dejana Židana

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji, ki ga izvajajo španske oblasti. Predsednik SD Dejan Židan je ob dogajanju med referendumom izpostavil, da je “pravica do samoodločbe naroda neodtujljiva pravica, kar velja tudi za Katalonijo”. “Odločno obsojam vsakršno nasilje,” je še poudaril predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan v današnjem odzivu na nedopustno dogajanje v Kataloniji.

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon pa je dodala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. “Sramota za Evropo,” je še povedala Tanja Fajon.

 

Konferenca SD o izhodiščih za vladni program

‪Konferenca Socialnih demokratov sprejela izhodišča za vladni program 2018-2026‬

Socialni demokrati smo v soboto, 30. septembra, na 7. seji Konference obravnavali in sprejeli dokument z izhodišči za vladni program z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026. Izhodišča opredeljujejo kazalce razvoja države in za cilj postavljajo, da se Slovenija v osmih letih uvrsti med prvih deset držav sveta. “Konferenca SD s sprejemom dokumenta predstavlja začetek priprave programa,” je pojasnil vodja programske skupine dr. Patrick Vlačič.

Izhodišča za vladni program SD 2018-2026 opredeljujejo deset ključnih ciljev. Prvi je odlično organizirana Slovenija, drugi rast, ki bo ustvarjala koristi za vse, tretji pa Slovenija brez revščine. Socialni demokrati se bomo zavzemali za naložbo v pamet in sposobnosti Slovenije, za zdravstvo brez čakalnih vrst, za enake možnosti na področju javnih storitev in za odločen premik k trajnostnemu razvoju. V izhodiščih je mesto tudi za mlade, izpostavljamo pa tudi pomen aktivne zunanje politike ter nasploh pravične in varne družbe.

Konferenca SD - Patrick Vlačič

Socialni demokrati želimo Slovenijo v osmih letih po ključnih merilih, ki kažejo na vse vidike kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, inovativnosti, socialne in ekonomske uspešnosti, umestiti med najboljše na svetu. Vodja programske skupine Patrick Vlačič je izpostavil, da dokument predstavlja prvi del procesa priprave programa. “V tej fazi želimo podati oceno stanja in opredeliti cilje, ki jih želijo doseči,” je pojasnil Vlačič in dodal, da program še ni dokončen. Drugi del programa, ki bo cilje opredelil po posameznih področjih, bo stranka pripravila preko naših strokovnih svetov. “Tretji del pa bo obsegal koncept odprave birokratskih ovir,” je povedal Vlačič, ki je ob tem izrazil željo, da bo pri pripravi programa sodelovalo kar največ ljudi.

Predsednik SD Dejan Židan na 7. Konferenci Socialnih demokratov from Socialni demokrati on Vimeo.

Kot je na Konferenci poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan, želimo Socialni demokrati skupaj z novim programom na volitvah v DZ prihodnje leto nastopiti z namenom, da zmagamo in dobimo priložnost za potrebne spremembe. “V tem trenutku približno pol milijona ljudi čaka na zdravstvene storitve, na kar ne moremo pristati,” je v predstavitvi izhodišč dejal Židan. Z osmimi odstotki bruto domačega proizvoda po njegovih besedah ni mogoče nuditi javno dostopnega zdravstva. Tisti, ki ne nameravajo zvišati tega odstotka, po njegovem prepričanju ne zagovarjajo javnega zdravstva. Druga prednostna naloga Socialnih demokratov v naslednjem mandatu je po njegovih besedah sprememba dohodninske lestvice. “V ljudi moramo vlagati, da jim bo zato, ker bodo imeli nekaj več denarja, življenje nekoliko lažje,” je povedal Židan. “Tretja prednostna naloga pa je varnost,” je dejal predsednik SD. Težave ob mejah Evropske unije so po njegovem opozorilu nastale tudi zaradi pasivnosti EU.

Konferenca SD - Dejan Židan

Po besedah vodje skupine za pripravo programa Patricka Vlačiča je naš cilj tudi pravna država. “Nujno je zagotavljati pogoje, da je država čim bolj enakopravna za vse,” je povedal Vlačič. Vladni program Socialni demokrati pripravljamo za osem let. “Številni projekti so načrtovani za več kot le štiri leta, zato je bilo treba zajeti daljše obdobje,” je pojasnil Vlačič. “Do konca meseca bodo pripravljene politike po posameznih sektorjih, potem pa se bomo podali na teren,” je napovedal vodja programske skupine Vlačič.

Socialni demokrati po sprejetju izhodišč odpiramo programsko razpravo o skupni viziji in ciljih. V proces bomo vključili najširši krog ljudi in tako oblikovali volilni program stranke 2018-2026, ki ga bomo sprejeli na programski konferenci pred volitvami.

V panelni razpravi z naslovom Samozavestna Slovenija, ki jo je vodil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter nekdanji šolski minister dr. Jernej Pikalo, je svetovalka predsednika republike za ekonomsko in socialno politiko mag. Helena Kamnar menila, da bi se moral sistem storitev, ki jih zagotavlja država, spremeniti. “Javni zavodi, ki zagotavljajo te storitve, bi morali dobiti več odgovornosti in avtonomije,” je povedala Kamnarjeva. Z njenim mnenjem se je po razpravi strinjal tudi Židan. Javni zavodi, ki so bili v času prehajanja iz enega v drug sistem zelo dobra rešitev, zdaj ne morejo več delovati in njihovo delovanje je treba spremeniti, je dejal novinarjem. “Ko bo SD imela možnost za spremembe, se jih bo lotila,” je zagotovil Židan.

Konferenca SD - panelna razprava

Pikalo vidi ključ za razvoj države v odgovoru, kako nadgraditi dobro in kakovostno življenje. “Cele skupine so, ki jim ni uspelo, in želeli bi, da bi jim bilo bolje,” je dejal Pikalo. Profesor dr. Franjo Štiblar z ljubljanske Pravne fakultete in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu pa je menil, da bi se morali tisti, ki zagovarjajo trg “kot edino zveličavnega”, premakniti proti sredini. “Ko si prizadevaš za maksimalno ekonomsko korist, moraš upoštevati škodo, ki jo hkrati povzročaš okolju in ljudem,” je opozoril Štiblar. Tisti, ki se bolj osredotočajo na človeka, pa bi morali upoštevati tudi ekonomske principe, da bi bili njihovi cilji ekonomsko učinkoviti, je poudaril Štiblar. Nova generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sonja Šmuc pa je izpostavila problem preobsežne zakonodaje. “Toliko predpisov pomeni neurejenost države,” je dejala Sonja Šmuc.

Dokument z izhodišči za vladni program Socialnih demokratov 2018-2026:

SD – Samozavestna Slovenija – Izhodišča Za Vladni Program 2018-2026 by SocialniDemokrati on Scribd

image

Škoberne ob izidu referenduma o 2. tiru: Državljani so se odločili za razvoj Slovenije

Slovenske volivke in volivci so se po besedah poslanca SD Jana Škoberneta odločili za razvoj, za delovna mesta, predvsem pa prepoznali igro, ki jo igrata opozicijska SDS in njen predsednik Janez Janša. Škoberne verjame, da je neuspešen referendum o zakonu o drugem tiru eden zadnjih referendumov, ki jih v resnici ni bilo treba.

Volivci so se odločili, da ne Janši ne “njegovim satelitom” ne dajo prav in bodo vztrajali pri tem, da gre Slovenija naprej, je v izjavi novinarjem v medijskem središču, kjer so vlada in podporniki zakona spremljali rezultate referenduma, dejal Škoberne. Po njegovih besedah so v SD zadovoljni, da so volivci sprejeli poziv SD, da razumejo, da je Luka Koper pomembna in da je pomemben razvoj logistike.

Okoli 80 odstotkov državljanov je izkoristilo možnost, tako Škoberne, da ne gredo na volišča, s tem pa da so podprli zakon in izgradnjo drugega tira. “Pobudnik referenduma Vili Kovačič se bo pač moral naučiti šteti,” je pristavil poslanec.

Tudi meddržavna pogodba z Madžarsko za drugi tir po njegovih navedbah bo, ko bo oz. če bo dogovorjeno. “Mi smo si želeli, da do izgradnje pride v partnerstvu z Luko Koper in Slovenskimi železnicami, torej državo. A v SD ne bomo zavirali, želimo si napredek,” je dejal in dodal, da je pri tem ključno vlogo prevzel minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in v SD so ga podprli.

Na vprašanje, kaj lahko še ogrozi projekt, je poslanec odgovoril z besedami, da verjame, da bo ne glede na dogovor z zalednimi državami prišlo do izgradnje drugega tira oz. njenega začetka, tudi evropska sredstva so na razpolago. Tisto, kar lahko bistveno ogrozi projekt, pa bi po Škobernetovih ocenah lahko bile morebitne težave pri potencialno korupcijskih tveganjih, ki bi se lahko pojavila že znotraj pripravljalnih del. “Če bodo ta stekla brez težav, verjamem, da bo projekt v celoti uspel,” je sklenil Škoberne.

Predsednik Sveta SD za infrastrukturo in nekdanji minister za promet Patrick Vlačič pa je v izjavi za medije ocenil, da razmeroma nizka udeležba na referendumu kaže na to, da večina državljanov in državljank meni, da bi o takih projektih morala odločati politika.

Potrditev zakona pa kaže na to, da so državljani in državljanke ob soočenju argumentov za in proti kljub nekaterim slabim izkušnjam v preteklosti ob velikih projektih dali možnost, da se projekt izvede, ker verjamejo, da je dober za delovna mesta, za ljudi, ki živijo ob obstoječi progi in za razvoj slovenskega gospodarstva, ocenjuje Vlačič.

Obisk vodstva SD na sejmu MOS v Celju

Vodstvo SD na čelu s predsednikom Židanom obiskalo 50. sejem MOS v Celju

Socialni demokrati smo v sredo, 13. septembra, obiskali 50. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju. Delegacija vodstva SD, poslancev in ministrov ter županov iz vrst SD na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom vlade mag. Dejanom Židanom se je uvodoma sestala z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer je pogovor potekal o priložnostih za razvoj podjetništva.

Obisk vodstva SD na sejmu MOS

Na srečanju sta se vodstvi SD in OZS dogovorili, da si bosta v prihodnje s skupnimi močmi prizadevali za dodatno izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Vodstvi SD in OZS sta spregovorili tudi o aktualnih problemih malega gospodarstva, zakonodaji, deregulaciji poklicev in iskanju skupnih rešitev v prid obrtništva in podjetništva. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo nad srečanjem, saj zbornica s stranko SD in našo poslansko skupino zelo korektno in dobro sodeluje.

Obisk vodstva SD na sejmu MOS 08

Predsednik SD in minister Židan je predsedniku OZS Mehu zagotovil, da bodo v poslanski skupini SD zbornici vedno na voljo, ko se bo OZS borila za uveljavitev interesov malega gospodarstva. Nato so si skupaj ogledali razstavne prostore OZS sekcij, odborov, članov in območnih zbornic.

Obisk vodstva SD na sejmu MOS 13 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 11 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 09 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 07 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 06 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 04 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 03 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 02 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 01 Obisk vodstva SD na sejmu MOS 10

Obisk SD v podjetju Termit

Vodstvo SD s poslanci in župani na delovnem obisku v Občini Moravče

Vodstvo Socialnih demokratov, poslanci in njeni ministri smo se v ponedeljek, 11. septembra, na delovnem obisku v Občini Moravče srečali z župani iz vrst SD, gostil pa nas je moravški župan Martin Rebolj. V občini, ki sodi v osrednjeslovensko regijo in je zelo vezana na Ljubljano, sicer med drugim opozarjajo na težave pri pridobivanju evropskih sredstev.

Vodstvo in župani v Moravčah

“Občina Moravče ni tako industrijska in so prebivalci s službami vezani zlasti na Ljubljano, je pa zato v moravški občini življenje prijetno za bivanje. Beležijo porast rojstev, čemur morajo prilagoditi tudi lokalno oz. javno infrastrukturo, zlasti varstveno-izobraževalno,” je delovni obisk povzel predsednik SD mag. Dejan Židan.

Sestanek z županom Reboljem

Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, mora stranka poznati delovanje lokalnih skupnosti, da lažje pomaga tam, kjer je potrebno. V SD si po njegovih besedah preko županskega foruma prizadevamo, da pride v lokalno skupnost dovolj denarja, saj da lokalna skupnost investicije najbolje usmerja.

Ogled kurilnice na biomaso

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da brez županov in svetnikov ni prave lokalne samouprave, zato jih morajo znati poslanci slišati. “V SD menimo, da si lokalna samouprava oz. župani zaslužijo svoj resor in ministra,” je povedal Han.

Obisk podjetja Termit

Sicer pa sta Han in tudi evropska poslanka SD Tanja Fajon izpostavila težave Občine Moravče pri pridobivanju sredstev iz evropske blagajne, saj jih, zaradi tega, ker spada v razvitejšo osrednjeslovensko regijo, skoraj ne prejema. “Tudi to je izziv za državo, ki mora premisliti, kako lahko investira v takšne občine,” je dodala Fajonova.

Srečanje s članstvom SD v Moravčah

V občini smo si ogledali projekt kurilnice na biomaso s katero ogrevajo večino javne infrastrukture v Moravčah, tudi vrtec in osnovno šolo. Nato je potekal še obisk v podjetju za proizvodnjo in predelavo kremenovih peskov Termit d.d., ki nudi rešitve in inovavacije za livarstvo in gradbeništvo. Delovni obisk pa smo sklenili na srečanju s članstvom območne organizacije, kjer je predsednik stranke Židan predstavil prioritete socialnedemokracije za prihodnje obdobje.

Minister Gašperšič z ekipo v PS SD

Kljub pomislekom glede vloge Madžarske in modela financiranja smo Socialni demokrati ZA zakon o 2. tiru Divača – Koper

Socialni demokrati smo prepričani, da mora Slovenija izkoristiti svojo geostrateško lego, s ciljem, da odigra vlogo logistične platforme za centralno in jugovzhodno Evropo. Socialni demokrati se vseskozi zavzemamo in smo že v vladi 2008-2012 zagnali investicije za izboljšanje prometne infrastrukture, med katere brez dvoma sodi tudi modernizacija železniške infrastrukture in izgradnja drugega tira (Divača-Koper). Hkrati s tem drugi tir vidimo kot pomemben dejavnik razvoja, ne samo za Luko Koper, ampak celotno slovensko Istro ter Slovenijo kot logistično platformo. Ob tem velja poudariti, da je več kot 20-letna saga o izgradnji drugega tira najpomembnejši premik v realizaciji dobila prav v času socialdemokratske vlade, v ministrovanju takratnega ministra za promet dr. Patricka Vlačiča.

Socialni demokrati smo v času sprejemanja zakona o gradnji drugega tira na predlagano zakonsko materijo imeli kar nekaj kritik ter vprašanj, še posebej smo opozarjali na tveganja izvedbene, javno-finančne kot tudi korupcijske narave. Glede na dosedanja pojasnila in zagotovila s strani odgovornih za izvedbo projekta pa ocenjujemo, da je zakon o izgradnji drugega tira primeren, čeprav smo prepričani, da obstajajo boljši modeli financiranja izgradnje omenjene železniške povezave; v partnerstvu države Republike Slovenije, Luke Koper ter Slovenskih železnic, torej v javno-zasebnem partnerstvu med državo in strateškimi državnimi podjetji.

Na današnjem sestanku nam je minister Gašperšič zagotovil, da bo pri nadzoru nad porabo sredstev za izgradnjo drugega tira predlagal vladi, da ta ustanovi projektni svet predstavnikov civilnih gibanj, ki bo spremljal projekt in pripravljal mesečno poročilo vladi, kar bo skupaj z nadzorom Evropske komisije, Evropske investicijske banke, Jaspersa, Računskega sodišča, Finančne uprave ter Komisije za preprečevanje korupcije zagotovilo v sled preprečevanja morebitnih korupcijskih tveganj.

Sestanek v PS SD z ministrom Gašperšičem

Sicer smo Socialni demokrati imeli največ pomislekov glede nejasne vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju, predvsem Madžarske, glede katere nam je bilo danes s strani predstavnikov pristojnega ministrstva zagotovljeno, da se s sodelovanjem zalednih držav, kot je Madžarska omogoča boljše izhodišče pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev za izgradnjo drugega tira, ob tem pa so poudarili, da pogovori z Madžarsko ne potekajo niti o lastništvu v Luki Koper niti o lastništvu upravljavca železniške infrastrukture, ki je in bo ostala – po besedah pristojnih – v lasti Republike Slovenije ter da so navedbe o prednostnem dispečiranju tujih vlakovnih kompozicij neresnične.

Glede na vsa zagotovila ocenjujemo, da temu načinu financiranja, ki naj bi po prepričanju pristojnega ministrstva razbremenil slovenske davkoplačevalce – ob ustreznem in dosledno izvajanem nadzoru – ne gre nasprotovati. Ker je bila skrb za transparentnost gradnje prisotna že dlje časa, smo Socialni demokrati po vzoru dobrih praks iz tujine (Kanade) povzeli način spremljanja investicij. V času, ko je ministrstvo vodil dr. Patrick Vlačič je ta sprejel Pravilnik o informacijskem sistemu za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo (Uradni list 103/2011), ki bo bistveno pripomogel k transparentnosti gradnje. Pravilnik namreč onemogoča naknadno spreminjanje gradbenega dnevnika – kar je bila dotedanja praksa – saj zahteva njegovo sprotno izdelavo.

Socialni demokrati tako referendumsko kampanjo proti zakonu za onemogočanje realizacije izgradnje drugega tira vidimo kot politični in ne z argumenti podkrepljen projekt, preko katerega se ponovno želi rušiti vlado, ne glede na visoko ceno tega početja: Sloveniji onemogočiti realizacijo potrebnega geostrateškega projekta, ki bo signifikantno vplival na nadaljnji razvoj Slovenije.

Ob robu sestanka o tretji razvojni osi

Ob koncu pogovora glede drugega tira, pa sta se sestanku pridružila tudi županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič in župan Občine Metlika Darko Zevnik, ki sta na ministra Petra Gašperšiča naslovila vprašanja o poteku, časovnici in načrtih glede tretje razvoje osi. Ta je po mnenju obeh županov že predlogo v lasti neučinkovite politike, ki po njunem vse preveč obljublja, premalo pa naredi. Temu se pridružujemo tudi Socialni demokrati, ki skozi razpravo o gradnji tretje razvoje osi poudarjamo pomen njene čimprejšnje realizacije. Namreč gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov, ki bo razvojno problematičnim območjem omogočil polno in enakopravno vključenost v nove razvoje priložnosti (investicije, razvoj gospodarskih in družbenih panog, večja zaposljivost ljudi).

Sestanek županov z ministrom Gašperšičem  

Tako smo Socialni demokrati ob robu današnjega sestanka glede drugega tira, skupaj z županom iz vrst Socialnih demokratov Darkom Zevnikom in črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, ministrstvo za infrastrukturo pozvali k bolj aktivni politiki izvajanja potrebnih priprav za izgradnjo tretje razvojne osi.

Srečanje SD z Mogherinijevo

Srečanje Židana s Timmermansom in Mogherinijevo v smeri krepitve EU in dobrega sodelovanja

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in prvi podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans sta se v torek, 5. septembra, na delovnem sestanku, ki je potekal v prijateljskem vzdušju v Ljubljani pogovarjala o pomembnih evropskih temah. Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju prihodnosti Evropske Unije (EU) in pomena PES v njej. Strinjala sta se, da sta vladavina prava in spoštovanje temeljnih vrednot EU največja garancija za prihodnost unije, ob tem pa je predsednik Socialnih demokratov mag. Židan kolegu Timmermansu predstavil ključne vsebine Socialnih demokratov, ki jih ti naslavljajo v prihajajočem novem programu in so ključne za nadaljnji razvoj države in blaginjo njenih ljudi.

Timmermans in Židan

Glede razsodbe arbitražnega sodišča je predsednik Socialnih demokratov izpostavil pomen spoštovanja razsodbe sodišča ter s prvim podpredsednikom Evropske Komisije izmenjal skupna stališča o pomembni vlogi Evropske Komisije v postopku implementacije te razsodbe, še posebej na področju ribištva. Gre namreč za področje, ki se po zakonodaji EU nanaša na ekspliciten sklic arbitražne razsodbe, zato ima Evropska Komisija odgovornost in pristojnost, da pomaga pri njenem doslednem izvajanju.

Židan in Timmermans

Podpredsednik Timermmans je z navdušenjem podprl projekt svetovnega dneva čebel, v katerem je pripoznal pomen tako v okviru OZN, kot tudi EU. Ob koncu srečanja sta se predsednik Socialnih demokratov Židan in prvi podpredsednik EU dogovorila za nadaljnja, redna srečanja, ki bodo v luči okrepljenega sodelovanja v okviru PES izpostavila teme, pomembne za razvoj in implementacijo socialdemokratskih vrednot.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je nato v nadaljevanju skupaj s ministrico za obrambo Andrejo Katič ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in poslancem SD Matjažem Nemcem, v Državnem zboru srečal še z Visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (EU) Federico Mogherini, ki se mudi na obisku v Sloveniji.

Pogovor je med drugim tekel o sodelovanju na področju evropskih politik in o skupnih aktivnostih v podporo Evropski Uniji ter njeni bodoči integraciji. Židan in Mogherinijeva sta se strinjala, da je potrebno zagovarjati temeljne evropske vrednote, med katerimi ne gre izpostaviti zgolj spoštovanje vladavine prava, temveč tudi solidarnosti. Ob tem je predsednik Židan izpostavil, da je nesprejemljivo, da nekatere države članice spoštujejo EU samo ob želenih ugodnostih, ko pa je potrebno izkazati solidarnost do ostalih držav članic pa se ne počutijo vezane skupni evropski politiki.

Delegacija SD z Mogherinijevo

Predsednik Socialnih demokratov je na srečanju predstavil tudi aktivnosti za oblikovanje novega programskega okvirja stranke, s katerim bo ta nastopila na volitvah prihodnje leto, in izrazil interes, da bi poleg odličnega sodelovanja s Socialnimi demokrati v Nemčiji, na Švedskem in v Avstriji, okrepili tudi sodelovanje z Demokratsko stranko (DS) v Italiji.

Prav tako je bilo govora o nujnosti izvajanja končne razsodbe arbitražnega sodišča, še posebej na področju ribištva, Visoka predstavnica pa je ob zaključku pogovora izrazila  pripravljenost za tesnejše sodelovanje na celotnem področju Skupne zunanje in varnostne politike, še posebej pri vprašanjih migracij.

Predsedstvo SD podprlo Pahorja za nov mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov podprlo Pahorjevo kandidaturo za vnovičen mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov je v četrtek, 31. avgusta 2017, na svoji seji podprlo kandidaturo aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja za vnovičen mandat. Pahor je zaprosil za podporo stranke, ki jo je 15 let tudi vodil in ji, kot je dejal predsednik SD Dejan Židan, dal osebni pečat. Pahor je izrazil hvaležnost za podporo, ki po njegovem mnenju danes ni samoumevna. Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, je predlog za podporo Pahorju na oktobrskih predsedniških volitvah podprlo 21 članov predsedstva, dva sta bila proti, en glas vzdržan. Pahorja je tudi sam podprl, je pojasnil Židan.

Dejan Židan in Borut Pahor na L15

Pahor je imel po njegovih besedah pogum, da je v času največje gospodarske in družbene krize prevzel vlado in ko jo je predal, “je Slovenija skorajda prišla iz krize, ponovno smo imeli gospodarsko rast”. “Pahor je imel pogum, da je v času krize zvišal minimalno plačo za tretjino in je tisti politik, ki v Sloveniji morda še najbolj razume, da je zaradi majhnosti naroda potrebno, da delujemo skupaj,” je še pojasnil Židan in napovedal, da bo SD aktivno sodelovala v predsedniški kampanji.

“Socialni demokrati verjamemo, da bo aktualni predsednik republike Pahor tudi novi predsednik,” je povedal predsednik stranke Dejan Židan.

Pahor je v skupni izjavi z Židanom spomnil, da je pred petimi leti kandidiral kot kandidat SD in kot kandidat skupine volivcev. Pet let pozneje pa je po njegovem mnenju prav – ker si je prizadeval biti predsednik vseh ter politično in strankarsko nepristranski -, da kandidira zgolj s skupino volivcev. Je pa stranko SD zaprosil za podporo, pri čemer gre po njegovih besedah za simbolno in stvarno podporo. A mu je, kot je priznal, prva še veliko pomembnejša. Spomnil je, da je s stranko soustvarjal pomemben del slovenskega političnega prehoda v demokracijo, ustanavljanja države in njenega umeščanja v mednarodni prostor, s SD je vodil vlado. “Z njo sem bil v težkih in lepih trenutkih, z njo sem spreminjal tako stranko kot Slovenijo,” je dodal.

Pahor in Židan po seji Predsedstva SD

Po njegovih ocenah se je podpora SD njegovi kandidaturi za predsednika republike pred petimi leti zdela skoraj samoumevna, saj je bilo to tik po Kongresu stranke, ko je njene vajeti prevzel nov predsednik. “Danes pa odločitev SD, da me podpre, vedoč, da se pri nekaterih vprašanjih razhajamo, ni samoumevna in je zame izraz velikega zaupanja,” je poudaril Pahor in dodal, da je stranki zelo hvaležen. Takšna odločitev SD po Pahorjevem mnenju kaže na to, da razume, da je eno položaj predsednika stranke, drugo pa položaj predsednika republike. To je pomembno spričevalo zrelosti stranke, meni Pahor. Vsem, ki mu bodo v volilni kampanji pomagali, bo Pahor, kot je obljubil, po svojih najboljših močeh vrnil z delom kot predsednik republike.

Glasovanje članov predsedstva SD

Stranki je sicer podpredsednik Janko Veber dan pred sejo predsedstva ponudil, da je njen kandidat za predsednika republike. A je volilni štab po Židanovih besedah na glasovanje dal predlog, da stranka podpre Pahorjevo kandidaturo. Veber je povedal, da se mu je zdelo prav, da kot podpredsednik stranke poda svoje videnje o položaju stranke. Ocenjuje, da bi bilo treba bistveno bolj opozoriti na težave zaradi neoliberalnih ukrepov in politike, ki prevladuje v Sloveniji in zaradi katere se kljub gospodarski rasti slabša socialni položaj ljudi. Prav tako je po njegovih besedah prav, da se je na ta način obudila razprava o aktualnih težavah v državi. “Upam, da sem s tem pripomogel, da bo ta predsedniška kampanja šla tudi v vsebinsko smer,” je še povedal Veber.

Borut Pahor se bo za ponoven mandat potegoval z enakim sloganom kot pred petimi leti – Skupaj. Zbiranje podpisov na stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji za njegovo kandidaturo pa se bo začelo v ponedeljek, 4. septembra.

Zdravstvo - operacija

Socialni demokrati: Enkraten program skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu ne sme voditi v privatizacijo zdravstva!

Te dni je bila javnost seznanjena z možnostjo skrajševanja čakalnih vrst za ortopedske operacije, ki v enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst za leto 2017 na »čuden in poseben način« vključuje tudi zasebnega izvajalca brez koncesije za operacijsko dejavnost. Še več, Ministrstvo za zdravje je bolnišnice, ki izvajajo ortopedski program pozvalo naj paciente preusmerijo iz svojih bolnišnic v zasebni zavod MD medicina, ki ima podeljeno koncesijo zgolj za ambulantno, ne pa tudi operacijsko dejavnost.

Socialni demokrati nismo bili seznanjeni, da Ministrstvo za zdravje ni uredilo vse potrebne formalnosti (podelitev koncesije), da bi sanatorij MD medicina lahko izvajal enkraten dodaten program, čeprav smo predlog spornih vprašanj obravnavali na seji vlade. Zato bo potrebno zadevo čimprej razjasniti.

Sanatorij MD medicina naj bi opravil 400 ortopedskih operacij in s tem bistveno prispevala k skrajševanju čakalnih vrst na tem področju. MD medicina nima resne ekipe za delo zahtevnih operacij. Program naj bi v pretežnem delu izvajali zdravniki iz UKC, seveda za dodatno plačilo. Ta način, ko zasebni zavodi izvajajo programe s pomočjo izposoje zdravnikov iz javnih zavodov samo krepi dvoživkarstvo in nejasno razmejitev med javnim in zasebnim, ureditev česar je glavna naloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni obravnavi. Kot v posmeh besedilu zakona pa se zdaj »dogaja« MD medicina.

Na prvi pogled se zdi, da je javnost nad tem navdušena – karkoli se že stori, samo, da bo pomagalo. A pri tem gre za dvorezni meč. Socialni demokrati smo že konec leta 2016 predlagali, da naj se za program skrajševanja čakalnih dob objavi razpis. Če drži, da MD medicina nima koncesije, da se po domače poziva javne zavode, da paciente pošiljajo k zasebniku, da ZZZS ne more skleniti pogodbe, je čas za resen pogovor o tem.

Zakaj se zatika pri izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst? Vsi izvajalci (javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji) morajo najprej realizirati 100% rednega programa, šele nato lahko realizirajo enkraten dodaten program za skrajševanje čakalnih vrst. Že ob potrditvi posebnega programa za skrajševanje čakalnih dob je bilo jasno, da kljub dodatnim sredstvom programa v javnih zavodih in po vsej verjetnosti tudi pri koncesionarjih ne bo mogoče realizirati, saj je bil povečan obseg storitev določen šele sredi leta 2017.

Prav zato podatki kažejo, da je v povprečju ta program v prvi polovici leta realiziran le v 30 odstotkih, na UKC Ljubljana pa celo samo v 20 odstotkih. Najmanj nekorektno je do vseh izvajalcev (bodisi koncesionarjev ali bolnišnic), da bo sedaj zasebnik, ki nima koncesije, lahko nemoteno izvajal samo enkratni program skrajševanja čakalnih vrst za leto 2017. Ker so čakalne vrste v zdravstvu kroničen problem, naj bi tako s privatizacijo reševali zdravstvo.

Ker je Ministrstvo za zdravje neuspešno pri reševanju kroničnih in nakopičenih težav v javnih zdravstvenih zavodih, ki se utapljajo v izgubah in podhranjenosti z zdravstvenimi programi, saj jim ZZZS konstantno ne plačuje vsega izvedenega programa, se je lotilo reševanja čakalnih vrst s privatizacijo zdravstva. In ta ukrep je določila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki naj bi bila »zagovornica ohranitve in krepitve javnega zdravstva«.

Če imamo občutek, da je javnost trenutno navdušena nad tem, se bodo negativne posledice takšnega pristopa pokazale zelo kmalu, z nadaljnjo erozijo delovanja javnih zavodov in povečevanjem finančnih bremen za zdravstvo predvsem iz zasebnih sredstev.

Socialni demokrati smo sicer že pred meseci zahtevali koalicijski vrh na temo zdravstva in težav v njem. Pričakujemo tudi obisk pristojne ministrice v Poslanski skupini SD in odgovore na vprašanja, ki jih je žal vsak dan več. Zlasti pojasnila zdravstvene ministrice, kako je njeno dejanje skladno s koalicijsko pogodbo o krepitvi javnega zdravstva in končno predstavitev ukrepov za krepitev ter finančno sanacijo javnih zdravstvenih zavodov in s tem javnega zdravstva.

Izjava za medije Dejan Židan

Židan po seji Predsedstva stranke: Socialni demokrati smo nezadovoljni s stanjem v zdravstvu

Predsedstvo SD je na seji pred počitnicami razpravljalo o uresničevanju koalicijskega sporazuma in ugotovilo, da se tisti del pogodbe, ki je neposredno v pristojnosti ministrov iz vrst SD, v veliki meri izvršuje. “Odločeni smo, da bomo svoj del koalicijskega sporazuma do volitev realizirali, enako pa želimo tudi od drugih partnerjev,” je v izjavi za medije pojasnil predsednik stranke mag. Dejan Židan. “V SD nismo zadovoljni s stanjem na področju zdravstva in se počutimo zavedene, saj nam je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc lani dala mnogo obljub, ki se niso uresničile,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje v povezavi z zdravstvom dejal predsednik SD. “V Poslanski skupini SD bodo prisluhnili odgovoru ministrice na interpelacijo in se o podpori odločili po počitnicah,” je pojasnil Židan. “V SD od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki jo septembra čaka interpelacija, pričakujemo odgovore,” je napovedal predsednik stranke Židan.

Židan je v izjavi novinarjem izpostavil, da nekaj mesecev pred volitvami ni tako pomemben odstop ali ostajanje ministrice na položaju, pač pa je pomembno delo na področju zdravstva z vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi vlade, ne le pristojnega ministrstva. “Najpomembnejša točka, na kateri bo koalicija uspela ali pa ne, je zagotavljanje zdravja državljanom,” je poudaril Židan in dodal, da “v stranki ne pristajamo na to, da se kar naprej govori, da je zadnjih 11 ministrov za zdravje slabo delalo, ker to ne drži”. S takimi izjavami se po Židanovem mnenju skuša pogosto “zamaskirati lastno nedelo, prepočasno delo in napačne odločitve”.

Od predsednika vlade Mira Cerarja v SD pričakujemo, da bo na tem področju odločno deloval. A mu s tem, kot zagotavlja Židan, v SD ne sugeriramo takšnih ali drugačnih odločitev glede Kolar Celarčeve. Po ocenah SD je prišel tudi čas, da v koaliciji spregovorimo o interventnem zakonu za področje zdravstva. “Po našem mnenju so navedbe v javnosti, da v zdravstvu manjka okoli 300 milijonov evrov, pravilne,” je pojasnil Židan.

Morebitni interventni zakon po Židanovih besedah ne more rešiti vseh zadev v zdravstvu, pač pa so pomembne tudi druge stvari, med drugim, da ugotovijo nepravilnosti ali slabo delovanje ustanov. Tako je izpostavil ljubljanski Klinični center, ki da je ustanova z vrhunskimi ljudmi in uslugami, “a prepočasnim odločanjem in nezmožnostjo odpravljanja očitnih napak”. V SD na tem področju pričakujemo hitro delovanje.

“Podobna pričakovanja imamo pri končni centralizaciji glavnih nabav za zdravstvo,” je povedal predsednik SD. V tem vmesnem obdobju bi bil po ocenah Židana morda najbolj primeren prenos najpomembnejših investicij in nabav na direktorat za javne nabave na ministrstvu za javno upravo. “V SD še pričakujemo, da bodo pristojni zelo jasno povedali, da je trenutna količina denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo, premajhna za pričakovanja, ki jih imamo,” je poudaril Židan.

Židan je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev v zvezi z referendumom o drigem tiru. “SD bo v kampanji pred referendumu o zakonu o drugem tiru sodelovala kot predstavnica vlade, politična stranka pa bo izražala svoja stališča,” je ob robu seje Predsedstva SD povedal predsednik Židan. Od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD pričakujemo, da bo v Poslanski skupini SD odgovoril še na nekaj vprašanj.

“V SD podpiramo izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, saj je pomemben ne samo za vitalni razvoj Luke Koper, ampak razvoj slovenskega Primorja,” je poudaril Židan in dodal, “da se Socialni demokrati zavedamo, da je morda najpomembnejše korake, ki zadevajo izgradnjo, v vladi Boruta Pahorja naredil nekdanji minister iz njihovih vrst dr. Patrick Vlačič”.

Od sedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD zahtevamo, da odgovori na tri vprašanja. “Želimo, da nam tudi v materialu predstavi investicijski načrt, da dokončno razjasni vlogo Madžarske in da končno uradno oblikujejo neodvisno nadzorno skupino, v kateri bodo poleg predstavnikov vlade tudi neodvisni strokovnjaki,” je pojasnil Židan. To bo po njegovem mnenju vladi in ministru zagotovilo varnost pri tem projektu. Se pa v SD zavedamo, da referendum o zakonu o drugem tiru nima neposredne povezave z drugim tirom, ampak je “napad ekstremne desne stranke na vlado”. To po Židanovih besedah ni prvič, saj da so podobno delali tudi v času Pahorjeve vlade.