Poslanica predsednika Židana ob dnevu človekovih pravic in 70. obletnici sprejema splošne deklaracije človekovih pravic

“Spoštovane državljanke, spoštovani državljani.

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice nas opominjajo, da razmišljamo o sebi, o življenju in tem, kako ravnamo drug z drugim. Še posebej z bolj ranljivimi, kakor so otroci, ženske, invalidi in pripadniki manjšin. Izvirajo iz ljudi, pripadajo ljudem in so moč ljudi.

Človeška zgodovina je prepolna tragičnih dogodkov, ko so bile razlike uporabljene kot vzvod, da se človeka postavi proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti drugemu narodu. Ko se ljudje med seboj delimo, se odpre širok prostor, kjer se izvršijo tudi dejanja, ki so nevredna imena človeka.

Naši evropski celini in našemu spominu so blizu vojne in zločini zoper milijone ljudi, ki so zgodaj vrgli temno senco na dvajseto stoletje. Spominjati se ni vedno lahko. Vendar so spomini o nesmiselnosti trpljenja vseh vojn neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju krhkosti in dragocenosti miru.

K sreči je tako, da ima temna tudi nasprotno, svetlo stran. Vesti in vizionarstvu nekaterih posameznikov in svetovnih voditeljev pred 70 leti se moramo zahvaliti, da se je po dveh uničujočih vojnah človeško dostojanstvo dvignilo ter postalo temelj mednarodnega miru, svobode in pravičnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila v Združenih narodih razglašena 10. decembra 1948, je vsakemu človeku zgolj na podlagi njegove človečnosti priznala enake in neodtujljive pravice. Presegla je delitve in na najvišje mesto postavila posameznika in njegovo blaginjo.

Obeležitev sedemdesetletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic je prelomen trenutek. Ne le zaradi visoke obletnice, ki jo je deklaracija doživela kot živ in po svoji vsebini še vedno aktualen dokument. Trenutek je prelomen, ker danes človekove pravice niti v državah, ki v mednarodni skupnosti veljajo za njihove temeljne zagovornice, niso za vse uresničene.

Na okoliščine sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, njen duh in temeljne cilje, moramo posebej opominjati v času, ko v vseh delih sveta, tudi v naši neposredni soseščini, zalet dobivajo gibanja ter politične opcije, ki poudarjajo razlike in ustvarjajo nevarne delitve med ljudmi.

Trenutek je prelomen, ker jim ni tuje zasmehovanje vrednot enakosti, solidarnosti, vladavine prava in pravičnosti. Niti jim ni tuje potvarjanje zgodovinskih dejstev in zanikanj zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu idej in ideologij, pri katerih se napajajo. Čeprav Evropa že več kot sedem desetletij velja za celino miru, varnosti in blaginje, vse našteto slabi dejansko moč človekovih pravic in nas dela manj svobodne.

Svoboda ni nekaj samoumevnega, stalnega in danega. Ni absolutna, niti dokončna. Predstavlja veliko odgovornost, da se borimo proti vsemu in vsakemu, ki bi izvajal nasilje ali ustrahovanje nad temeljnimi svoboščinami.

Od vseh nas, dragi državljanke in dragi državljani, je odvisno varovanje in spoštovanje človekovih pravic. Naših majhnih, a pogumnih korakov. »V majhnih krajih, blizu doma – tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake priložnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer.« S temi besedami je Splošno deklaracija človekovih pravic pozdravila borka Eleanor Roosevelt. Želim si, da njen duh ostaja z nami tudi danes.

Spoštovani,

iskrene čestitke in vse dobro ob svetovnem dnevu človekovih pravic.”

mag. Dejan Židan

predsednik SD in Državnega zbora

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Pred nedeljskim 2. krogom županskih volitev pozivamo volivke in volivce k udeležbi ter podpori kandidatom SD

Socialni demokrati pred nedeljskim glasovanjem v občinah, kjer bo potekal drugi krog županskih volitev, volivke in volivce pozivamo k udeležbi na volitvah, da s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Podpora županskim kandidatom Socialnih demokratov pomeni glas za takšno lokalno skupnost, kjer bo poskrbljeno tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za takšne občine, kjer se dobro živi ter se dviguje kvaliteta življenja vseh občank in občanov. Naše županske kandidatke in kandidati želijo pokazati, da našim obljubam sledijo dejanja, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo pravo energijo ter znanje za uspešno vodenje občin.

Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst SD zaupajo prihodnost lokalnega razvoja.

Naše kandidatke in kandidati si želijo izpeljali projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo Socialni demokrati voditi razvoj Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse.

V drugi krog se je uvrstilo še osem kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), skupni kandidat v občini Slovenske Konjice ter osem s podporo Socialnih demokratov.

Spoštovane volivke in spoštovani volivci, želimo si, da jih v nedeljo, 2. decembra, z udeležbo na volitvah močno podprete tudi sami.

Županski kandidati in kandidatke SD, skupni kandidat in kandidati s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice

Dejan Karba – Občina Ljutomer

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju

Martin Rebolj – Občina Moravče

Emil Šmid – Občina Radenci

***

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni kandidat SD, SMC in DeSUS

***

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD

Tilen Klugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD

***

Aleš Bržan – Mestna občina Koper – s podporo SD v 2. krogu

Saša Arsenovič – Mestna občina Maribor – s podporo SD v 2. krogu

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Urška Repolusk – Občina Ruše – s podporo SD v 2. krogu

Martina Vuk: “Recimo stop nasilju nad ženskami in reagirajmo!”

Predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov Martina Vuk je v izjavi ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, pozvala k ukrepanju, ko se dogaja nasilje. “Nobeno opravičilo za nasilje ne zaleže. Vsaka žrtev je žrtev preveč. Ne obračajmo se stran, ampak reagirajmo,” je pozvala Martina Vuk.

 

Minister Prešiček ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami: Naša občutljivost mora biti neizmerljiva

Ko na nedeljo, ko je svet in splet že preplavila srhljiva statistika o nasilju nad ženskami, ko se vrstijo glasni in odločni apeli, da se vsakršna oblika nasilja nad ženskami nemudoma konča, razmišljam o naših odnosih, razmišljam tudi o tem, da vse številke v resnici najbrž ne morejo zajeti še vseh tistih zamolčanih, žalostnih zgodb, ki so se zgodile ali pa se prav v tem trenutku dogajajo za štirimi stenami. Niti nasilja, ki je eskaliralo, nasilja, ko sta postali notranja in zunanja bolečina prehudi.

In kolikokrat mi, visoko razvita tehnološka družba, sploh ne slišimo dekličinega, ženskega krika, ker se ta zgodi brez fizičnega odmeva? Intimni svetovi, ki se danes vrtijo tudi v digitalnem okolju, so podvrženi krutim zlorabam reproduciranja telesa, norčevanja, poniževanja, izsiljevanja. Spletno nasilje je že doživela vsaka četrta najstnica v Evropi, v Sloveniji sta eno od oblik spletnega nadlegovanja doživeli dve tretjini srednješolk. Kot je neizbrisljiva internetna sled, so lahko neizbrisljive poškodbe človekove notranjosti.

Da je nasilje nad dekleti in ženskami sramota vseh družb, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. In nadaljeval, da ko bo polovica človeštva, ki jo sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja, vsakodnevne negotovosti, bomo lahko govorili o poštenem in enakopravnem svetu.

Doma, v najbolj intimnem prostoru, pa tudi v delovnem ali digitalnem okolju. V svetu je namreč več kot tretjina žensk že doživela fizično in/ali spolno nasilje. V Sloveniji je vsaka druga ženska od dopolnjenega petnajstega leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je skupaj z Društvom novinarjev Slovenije pozvalo novinarke in novinarje, naj se pri poročanju o nasilju nad ženskami izogibajo stereotipom, je v ljubljanski Galeriji Kresija pripravilo razstavo ”Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat”. Pripovedi desetih žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon, so postale vidne v umetniškem izrazu.

Vsem, tudi samo slutenim, plaho nakazanim zgodbam, moramo prisluhniti, se o vsakršni obliki nasilja pogovarjati. Naša občutljivost mora biti neizmerljiva. Tudi nasilja se ne meri samo z modricami, podplutbami, fizičnimi ranami, poškodovanimi telesi. Udarci na človekovi duši skelijo dlje, zaznamujejo otroška, dekliška, ženska, naša življenja. Ni naključje, da se dogodki mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami v decembru stečejo v mednarodni dan človekovih pravic.

Dejan Prešiček, minister za kulturo

Predsednik Židan: Socialni demokrati gremo v drugi krog županskih volitev z velikim optimizmom

“Socialni demokrati smo zadovoljni z nedeljskim izidom lokalnih volitev, saj smo izboljšali rezultat iz leta 2014 ter povečali število svetnic in svetnikov SD v občinskih in mestnih svetih,” je povedal predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije po prvem krogu lokalnih volitev. Po delnih neuradnih izidih je bilo izvoljenih 335 svetnic in svetnikov iz vrst SD po proporcionalnem volilnem sistemu in 21 svetnikov v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu.

Prav tako je bilo v prvem krogu županskih volitev izvoljenih 14 županj in županov iz vrst SD (od tega v mestnih občinah Murska Sobota in Velenje) ter dva (2) skupna kandidata (v občinah Hajdina in Prebold), izvoljenih pa je bilo tudi devet (9) samostojnih županskih kandidatov, ki so imeli tudi podporo SD na letošnjih volitvah.

V drugi krog se je uvrstilo še osem (8) kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), en (1) skupni kandidat (v občini Slovenske Konjice) ter osem (8), ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati.

“Rezultat županskih volitev je po prvem krogu dokaz dobrega dela tako dosedanjih županov, stranke na terenu in tudi izbora županskih kandidatov,” je poudaril Židan in napovedal, da “gremo Socialni demokrati tudi v drugi krog lokalnih volitev z velikim optimizmom”.

“Velike možnosti za izvolitev v drugem krogu imata kandidat SD za kranjskega župana Matjaž Rakovec in kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek,” je poudaril Židan, ki se je ob tem zahvalil vsem volilkam in volilcem za zaupanje ter jih pozval, da se udeležijo tudi drugega kroga županskih volitev v nedeljo, 2 . decembra.

Po Židanovih besedah smo Socialni demokrati stranka, ki razume, da ne moreš delovati na državni ravni, če ne deluješ tudi lokalno. Kajti če ne deluješ lokalno, poslanci nimajo dovolj informacij, kaj so želje, potrebe in usmeritve s terena.

“Izidi volitev na lokalni ravno so tudi rezultat prepoznavnosti posameznikov,” je spomnil Židan in dodal, “da se na lokalnih volitvah delno voli stranka, predvsem pa se voli ljudi”. “Stranka SD ima veliko članov, ki so prepoznavni, in to se na koncu pokaže tudi na rezultatu lokalnih volitev,” je dejal predsednik SD. Ob tem je opozoril, da morajo biti v stranki zadosti razumni, da tega rezultata ne opevajo, saj je treba delati naprej.

Tudi po mnenju vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana smo v stranki lahko zadovoljni z izkupičkom po prvi etapi na lokalnih volitvah. “A se hkrati zavedamo, kje so naše šibke točke,” je dodal Han in ob tem izpostavil predvsem rezultate v nekaterih mestnih občinah. “A verjamem, da bomo s trdim delom Socialni demokrati ponovno izboljšali pozicijo tudi v mestnih središčih,” je napovedal vodja poslancev SD.

Izvoljeni župani in županje SD ter skupni kandidati v prvem krogu:

Aleksander Jevšek – Mestna občina Murska Sobota

Bojan Kontič – Mestna občina Velenje

Tadej Beočanin – Občina Ajdovščina

Valter Mlekuž – Občina Bovec

Saša Likavec Svetelšek – Občina Hrpelje-Kozina

Emil Rojc – Občina Ilirska Bistrica

Tina Gerbec – Občina Kanal ob Soči

Darko Zevnik – Občina Metlika

Bojan Borovnik – Občina Mislinja

Anton Kovše – Občina Podvelka

Tomaž Režun – Občina Radeče

Alan Bukovnik – Občina Radlje ob Dravi

Srečko Geč – Občina Ribnica na Pohorju

Janko Kos – Občina Žalec

Stanislav Glažar – Občina Hajdina (skupni)

Vinko Debelak – Občina Prebold (skupni)

Županski kandidati in kandidatke SD ter skupni in s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj (2. krog)

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj (2. krog)

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče (2. krog)

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice (2. krog)

Dejan Karba – Občina Ljutomer (2. krog)

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju (2. krog)

Martin Rebolj – Občina Moravče (2. krog)

Emil Šmid – Občina Radenci (2. krog)

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni (2. krog)

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD (2. krog)

Tilen Kugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD (2. krog)

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD (2. krog)

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD (2. krog)

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD (2. krog)

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD (2. krog)

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD (2. krog)

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD (2. krog)

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Poziv predsednika Židana pred nedeljskimi lokalnimi volitvami: Glas za Socialne demokrate je glas za uspešno lokalno skupnost

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je volivke in volivce pred nedeljskim glasovanjem pozval k udeležbi na lokalnih volitvah. Kot je v nagovoru državljankam in državljanom dejal predsednik Židan, glas za Socialne demokrate pomeni glas za lokalno skupnost, kjer se poskrbi tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za lokalno skupnost, kjer se lepše živi. “Govorimo o urejenih otroških igriščih, knjižnicah, vrtcih in šolah ter drugim stvareh, ki so tako zelo pomembne nam, ki živimo v lokalnih skupnostih,” je dejal Židan.

Židan je zadnji dan volilne kampanje obiskal nekatere gorenjske občine in tam podprl kandidate SD. “Upam si napovedati, da se bomo Socialni demokrati letos še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju. Želimo pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je napovedal Židan ob obisku na Gorenjskem. “Nekatera imena naših županskih kandidatk in kandidatov so zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je poudaril Židan.

 

“Imamo ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah,” je poudaril Židan ob današnji podpori županskemu kandidatu Daliborju Šolarju v Radovljici. “Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst Socialnih demokratov zaupajo prihodnost lokalnega razvoja,” je še dodal Židan.

“Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je povedal Židan med današnjim obiskom pri županu SD Tomažu Mencingerju na Jesenicah.

“Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo s 65 županskimi kandidatkami in kandidati, od tega 58 stranke SD, v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Celje, Kranj, Velenje, Murska Sobota in Ptuj ter 7 skupnimi kandidati v občinah Črnomelj, Hajdina, Komen, Loška dolina, Miren – Kostanjevica, Prebold in Slovenske Konjice,” je naštel Židan.

“V 156 občinah kandidiramo z listami kandidatov SD za občinske in mestne svete. Ob tem Socialni demokrati podpiramo še 27 županskih kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo bodisi kot neodvisni ali pa s podporo večih strank,” je še navedel predsednik SD v izjavi za medije na Jesenicah ter pozval volivke in volivce, da se množično udeležijo nedeljskih lokalnih volitev in s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

V SD trdno podpiramo globalni dogovor ZN za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci

Predsedstvo SD je sprejelo sklep o jasni podpori stranke globalnemu dogovoru Združenih narodov za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci. Socialni demokrati vztrajamo, da globalne izzive lahko rešujemo samo skupaj.

Marakeška deklaracija ne odpira vrat za migracijo, ne izenačuje migrantov in beguncev ter ne prinaša nič, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, evropskim in slovenskim pravnim redom ali suverenostjo držav.

Vsakršno manipulacijo glede vsebine dokumenta, zavajanje javnosti in neodgovorno ustrahovanje desne politike je nedopustno in ga ostro zavračamo.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija na vrhu v Marakešu, ki bo odločal o dogovoru ZN o migracijah, v začetku decembra zastopana na visoki politični ravni. Slovenija ne sme slediti vzoru tistih držav, ki zmotno verjamejo, da lahko svetovne izzive rešujejo same, v izolaciji in zunaj okvirov globalnih dogovorov.

Minister Prešiček ob dnevu reformacije pozval k branju knjig in postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru

Na Ravnah na Koroškem je bila osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbel za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležila tudi poslanca SD dr. Milan Brglez in Jani Prednik.

“Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta,” je poudaril minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

“Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,” je poudaril minister iz vrst SD.

Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

“Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,” je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.