Tanja Fajon na shodu v Ljubljani: “Obuditi moramo vrednote človekovega dostojanstva.”

V odprtem pogovoru o prihodnosti Evrope so se kandidati Socialnih demokratov za evropske poslanke in poslance predstavili na Dvornem trgu v Ljubljani. “Čas je, da se v Evropi obudijo vrednote solidarnosti, svobodomiselnosti in napredka, zlasti pa dostojanstva za vse ljudi,” je na pogovoru z volivci poudarila nosilka liste SD na evropskih volitvah Tanja Fajon. “Odklanjamo nestrpne, nacionalistične ideje, saj zagovarjamo Evropo, na katero bomo spet lahko ponosni,” je bila ob tem jasna podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon.

Nosilka evropske liste SD Tanja Fajon je v izjavi za medije poudarila, da se Socialni demokrati na volitve podajamo z resnično močno listo kandidatk in kandidatov, ki so goreči zagovorniki solidarne, socialno pravične, napredne in svobodne Evrope. Socialni demokrati močno nasprotujemo nacionalističnim in populističnim politikom, tudi skrajni desnici in pojavu novodobnega fašizma. Evropsko unijo in idejo solidarnosti in miru, na kateri je zrasla, želimo ponovno vrniti ljudem.

Na evropske volitve se podajamo kot samostojna politična skupina, po volitvah pa so vrata SD za povezovanje odprta. Zlasti bi si to povezovanje Fajonova želela med slovenskimi poslankami in poslanci, da bi skupaj delovali v korist Slovenije. “V SD bi bili po sicer zadovoljni z dvema evropskima poslancema, ampak borili se bomo prepričati čim večje število volivk in volivcev, saj so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, morda celo ključne za prihodnost vseh nas, za vizijo Evrope in prihodnost celotne EU,” je napovedala Tanja Fajon.

Z njo se je strinjal Matjaž Nemec, drugi na kandidatni listi. Kot je ocenil, gre za ene pomembnejših volitev, saj se bo z njimi določala smer Evropske unije. Ob tem je dodal, da kandidira zato, ker si želi, da bo EU bolj odločna pri obsodbah novodobnega fašizma, da bomo lahko vse generacije Evropejcev živeli v miru in sožitju. “Da bomo evropski narodi bolj povezani zoper razdiralne sile, ki uničujejo temeljno idejo svobodne Evrope,” je še povedal Nemec.

Skupnost ostane dolgoročno trdna le na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva, pa je povedala kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan. Na prvo mesto je treba postaviti človeka in ga spoštovati ne glede na osebne okoliščine, je poudarila kandidatka Švarc Pipan in dodala, da je Evropa trenutno na razpotju. “Ali bomo okrepili vlaganje v človeka ali samo v kapital, ali bomo spoštovali vladavino prava ali ne, ali bomo solidarni in spoštljivi med sabo ali pa razpadli kot skupnost?” se je vprašala Dominika Švarc Pipan in dodala, “da bomo mi, Socialni demokrati delali za ljudi, za EU, za skupnost”.

Po besedah kandidata dr. Milana Brgleza je treba za Evropo, v kateri se bo dalo normalno živeti, varovati vrednote demokracije in človekovih pravic ter vladavino prava. Pomembno je, da se v Evropi sliši socialdemokratski glas, ki bo v ospredje postavil človeka, pomembno vlogo pa dal tudi okolju. “Sem za odgovorno EU in s sabo prinašam izkušnje boja proti zlorabam, izsiljevanju in grožnjam. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer je možno udejanjit slovensko ustavo,” je še izpostavil Brglez na predstavitvi v Ljubljani. “Čeprav danes morda ne izgleda tako, je EU še zadnji branik človekovih pravic in vladavine prava v mednarodnih odnosih. Če bomo Socialisti in demokrati po evropskih volitvah vodili EU, bo Evropa še močnejši branik teh temeljnih svoboščin,” je napovedal Brglez.

Naša mlada kandidatka za evropsko poslanko Neva Grašič pa je v nagovoru navzočim v Ljubljani izrazila zadovoljstvo, da je med mladim zaznati zelo pozitivno naravnanost Evropski uniji. Med pomembnimi projekti evropskih socialdemokratov v tem pogledu je izpostavila jamstvo za mlade. Kot je zagotovila, pa Socialni demokrati mladih tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu. “Mladi smo tu, da se nas sliši in upošteva. Mladi se borimo za Evropo, ker nam je mar za prihodnost EU, za razvijanje vseh naših talentov v njej, za boljša delovna mesta, za ustvarjanje družin, vseh družin, mladi bomo krepili evropsko idejo miru, sožitja, solidarnosti in napredka,” je poudarila Neva Grašič.

Temeljni cilj kandidata Franca Hočevarja pa je ponovna utrditev idej solidarnosti in vzajemnosti, na katerih je Evropa po njegovih besedah nastala. Kot je opomnil, so te vrednote namreč danes zapostavljene. “Dejstvo je, da se ljudje staramo, kar je civilizacijska pridobitev, zato si želim, da bomo upokojenci in starejši Evropejke in Evropejci lahko uživali v varni starosti, ustrezni zdravstveni in dologotrajni oskrbi. Vse to pa temelji na poštenem plačilu dela, kar je osnova za prihodnost,” je dodal Hočevar.

Poleg navzočih kandidatk in kandidatov na predstavitvi v Ljubljani bosta na evropski listi SD kandidirala še dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek.

»Dobro šolstvo je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost«

Današnja prva javna razprava o prihodnosti vzgoje in izobraževanja je pokazala visok interes učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje pri načrtovanju novih strateških usmeritev. Več kot 80 razpravljalcev je podalo svoje poglede in predloge za nadgradnje in spremembe slovenskega šolskega sistema. Dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je slovensko šolstvo “največja investicija v državi, zato mora biti plod širokega soglasja med učitelji, starši in stroko.”

Kot ključni izziv je minister za izobraževanje, znanost in šport opredelil velike tehnološke in družbene spremembe prihodnosti, ki že vplivajo na trg dela, socialne sisteme in družbo v celoti. Zato se mora slovenska šola nadgrajevati tako, da bo učencem dala široke kompetence, s katerimi se bodo sposobni prilagajati na spreminjajoč se svet: “Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti. Žar odkrivanja novega. Za učenje v osnovni šoli in za izobraževanje skozi vse življenje.”

“Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti.”

S strateškimi usmeritvami prihodnjega razvoja slovenskega izobraževanja želi Slovenija izboljšati svoj izobraževalni sistem, ki že danes sodi med najboljše na svetu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je uvodoma zahvalil za visok interes javnosti, predvsem učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje v javni razpravi. To po njegovem mnenju dokazuje, da imamo ne glede na razlike v pogledih jasen skupni cilj: boljšo slovensko šolo. Svoj nastop je začel z izkušnjo nedavnega Svetovnega foruma o izobraževanju v Dubaju, ki je jasno pokazal na veliko soodvisnost med možnosti držav, da se prilagodijo spremembam, in kakovostjo izobraževanja. “Skupno vsem v krogu najboljših je, da skrbimo za enake možnosti vseh za dostop do izobraževanja, ne glede na socialni status ali druge osebne značilnosti, ker je to najboljše orodje, da naša družba napreduje kot celota,” je poudaril Pikalo. Prav tako je spomnil na zaključke srečanja ministrov in sindikatov skupine OECD, kjer so izpostavili temeljni pomen zaupanja v delo in presojo učiteljev, ki le ob polni podpori lahko presežejo funkcijo reprodukcije znanja in preidejo na raven kreativnosti in generiranja novih znanj, veščin in kompetenc.

“Od učiteljev je odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.”

Med številnimi drugimi razpravljalci je minister kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega izobraževanja opredelil učitelja. Zato želijo na ministrstvu v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v poklic učitelja pritegniti najboljše, pedagoške programe posodobiti, učiteljem pa zagotoviti več zaupanja in manj nadzorov, predvsem pa stalen strokovni razvoj. Minister Pikalo je prepričan, da je od “učiteljev odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.” Zato so mu blizu ideje o manj nalogah ter večji svobodi in ustvarjalnosti izobraževalnega procesa, v katerega središču je zadovoljen in predan učitelj. Zmanjšanje preverjanja in administrativnih bremen za učitelje pa zahteva jasen sistem merljivih kazalnikov napredka učencev.

“V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost.”

Javna razprava je namenjena pripravi nove Bele knjige, ki bo opredelila načrtovane spremembe v slovenskem šolstvu za obdobje naslednjih 15 let. Minister se je na današnji javni razpravi načrtno izognil opredeljevanju do posameznih konkretnih predlogov, recimo tistih iz peticije, saj se mu zdi v tem trenutku najpomembneje, da razvijamo javno razpravo: “V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost. Če s tem projektom uspemo, nas čaka široko obzorje možnosti naših otrok in celotne družbe. Posledice pravilnih in napačnih odločitev so dolgoročne. Zato nimamo prostora za napake.”

Prve javne razprave o prihodnosti šolskega sistema #NajSola se je udeležilo več kot 150 udeleženk in udeležencev, ki so izrazili različna mnenja in podali številne predloge o potrebnih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja.

Kongresu mladih evropskih socialistov predseduje Neva Grašič

V Helsinkih na Finskem poteka kongres Mladih evropskih socialistov (Young European Socialists – YES), kjer bodo mladi socialisti in socialni demokrati oblikovali skupna programska stališča, potrdili nov manifest za evropske volitve ter razpravljali o seriji strateških usmeritev za prihodnost Evrope. Prav tako bodo izvolili novo vodstvo za dvoletni mandat, kongres pa bo nagovoril tudi vodilni kandidat za predsednika Evropske komisije Frans Timmermans.

Častna odgovornost predsedovati najvišjemu organu mladih socialistov v Evropi je pripadla članici Socialnih demokratov, nekdanji podpredsednici Mladih evropskih socialistov ter dolgoletni mladinski aktivistki Nevi Grašič, ki je tudi kandidatka Socialnih demokratov na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

»Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta«

»Mladi izražajo močno evropsko identiteto in se bodo za svojo vizijo Evrope tudi borili. Želijo si vključujočo in pravično Evropo in socialisti ter socialni demokrati jih ne bomo pustili na cedilu,« je na otvoritvi kongresa povedala Neva Grašič. »Jamstvo za mlade je bila ideja in zgodba o uspehu mladih evropskih socialistov. S to idejo smo mlade postavili v središče politične agende, nekaj kar sama konzervativna Evropska komisija v tem mandatu ni bila sposobna narediti. Mladim danes pošiljamo jasen signal, da ponujamo drugačno Evropo, ki bo obljuba boljše prihodnosti za mlade. V Evropski uniji vidimo ambiciozno integracijo, kateri se bodo države želele pridružiti, ne pa oditi. Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta,« je poudarila ob kongresu.

Manifest mladih evropskih socialistov, ki je osrednja tema kongresa, zahteva ambiciozne ukrepe pri obvladovanju podnebnih sprememb, trajnostno in vzdržno potrošnjo in proizvodnjo; vzpostavitev EU kot skupnosti brez neplačanega dela in kratkotrajnih pogodb o zaposlitve, kot alternativo izpostavlja potrebo po uvedbi enotne evropske pogodbe o zaposlitvi; najnižjo skupno obdavčitev kapitalskih dobičkov pri 25% ter zavezanost k socialno usmerjeni EU, ki na prvo mesto postavlja ljudi, ne kapital; na evropski ravni naslavlja tudi bivanjsko problematiko mladih.

Ob mednarodnem dnevu gozdov: S trajnostnim gospodarjenjem varujmo in ohranimo gozdne površine v Sloveniji

Socialni demokrati se zavzemamo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, saj želimo v kar največji možni meri varovati in ohranjati gozdne površine v Sloveniji. Gozdovi v svetu pokrivajo 31 odstotkov kopne površine, v Sloveniji pa več kot 58 odstotkov, kar nas za Finsko in Švedsko uvršča na 3. mesto v Evropi. Površina gozda, ki jo ima Slovenija na prebivalca, je celo 0,57 ha, kar je največ v Evropi, in sicer dvakrat več kot v Franciji in trikrat več kot v Švici. Slovenija je dežela, kjer je gozd najpomembnejši element krajine in je blizu naravnemu stanju.

Gozd daje les, zaposlitev in še mnoge dobrine, varuje okolico pred vremenskimi ekstremi ter opravlja proizvodne, ekološke in socialne funkcije. Človek je bil vedno odvisen od gozda in z zavedanjem o pomenu gozda narašča tudi zavedanje po trajnostnem, večnamenskem, sonaravnem gospodarjenju z gozdom, hkrati s tem pa potreba po znanju in dobro organizirani javni gozdarski službi, ki načrtuje gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo.

Slovenski človek je bil skozi vso zgodovino tesno povezan z gozdom, ki mu je dajal les za gradnjo, za kurjavo, dajal mu je hrano, zavetje, varoval njegovo premoženje pred naravnimi nesrečami, mu pomenil prostor za preživljanje prostega časa. Človek in gozd sta bila vedno v dinamični soodvisnosti in slovenski človek je že zelo zgodaj spoznal pomen gozda in načrtnega trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Današnji pogled na gospodarjenje z gozdom vključuje načelo trajnosti, kar pomeni zagotavljanje trajnosti vseh funkcij gozda: proizvodnih, ekoloških in socialnih.

Nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!«

Židan po vrhu koalicije: V SD smo zadovoljni s predstavitvijo načrtovanih ukrepov, čakamo le še na ukrepe na področju zdravstva

Vrh koalicije se je na Brdu pri Kranju seznanil z zakonodajnimi predlogi s področja davkov, socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, infrastrukturnimi projekti in načinu uresničitve ustavne odločbe glede financiranja šolstva. Predsednik SD Dejan Židan je po koncu posveta koalicije izrazil zadovoljstvo s predstavljenim in dodal, “da čakamo še na ukrepe s področja zdravstva”. “Vsi skupaj čakamo na novega ministra za zdravje in pričakujemo, da bo čim prej zagrizel v delo in predstavil nujno potrebne ukrepe,” je dejal Židan na novinarski konferenci po končanem posvetu vladne ekipe in koalicijskih poslancev.

Predsednik stranke Židan je zadovoljen s srečanjem, ki ga “Socialni demokrati zapuščamo optimistično razpoloženi, saj ugotavljamo, da se zakoni, ki so navedeni v koalicijskem sporazumu, pripravljajo”. Vsi ministri, ki so na posvetu govorili, so po Židanovih ocenah kakovostno predstavili svoje delo in nekatere ukrepe.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je tako predstavil spremembe na davčnem področju – splošno mnenje v razpravi je bilo, da gredo ukrepi v pravo smer. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je  koaliciji predstavil predlog za financiranje osnovnega šolstva, s katerim se bo uresničila zaveza do ustavne odločbe.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer je predstavila predlog sprememb zakonov na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa večje infrastrukturne projekte, med drugim drugi tir železniške povezave Divača-Koper, izgradnjo druge cevi v predoru Karavanke in 3. razvojno os.

Predsednik SD Dejan Židan se je še pred začetkom vrha koalicije odzval tudi na izjave koordinatorja Levice Luke Mesca, da v Levici pričakujejo čim prejšnji podpis sporazuma o sodelovanju z vlado v takšni obliki, kakršni je.

“Partnerje spoštujemo. Sami so se pogajali skoraj dva meseca, brez SD in drugih političnih strank. Dali so nam v podpis nekaj, kar so sami uskladili,” je pojasnil Židan. Poudaril je, da starih zgodb v SD ne želimo pogrevati, pač pa se je treba iz napak nekaj naučiti, da bomo lahko v prihodnje bolje sodelovali. V SD pričakujemo, da smo koalicijske stranke in Levica enakopravne.

So pa po njegovih navedbah vsi partnerji jasno slišali, kaj pomeni parafa sporazuma. “Med drugim to, da lahko dokument obravnavajo organi stranke,” je pojasnil Židan in spomnil, da v SD o takšnih zadevah, kot je sporazum sodelovanja koalicije z Levico, odloča Konferenca stranke. “Partnerstvo je, da si prisoten, da se dogovarjaš in dogovoriš,” je poudaril predsednik SD in dodal, da postopki glede sporazuma v SD že aktivno potekajo. “V SD smo napovedali tudi nekaj naših predlogov za dopolnitev sporazuma, ki ga sicer načelno podpiramo, o sporazumu pa mora dokončno odločiti še Konferenca stranke,” je medijem še pojasnil Židan.

Natalija Gulič bo vodila Socialne demokrate v Kopru, Damijan Cvetko v Mariboru

Koprski Socialni demokrati so na rednem zboru članstva za novo predsednico občinske organizacije izvolili Natalijo Gulič, ki je krmilo lokalnega odbora prevzela od Marijana Križmana. 53-letna ekonomistka je ob izvolitvi napovedala, da so pripravljeni na spremembe, poudarek pa bo dala socialnim temam. V stranko si želi vključiti tudi mlade.

Nova predsednica Natalija Gulič, ki je lani kandidirala na strankini listi tudi za državnozborske volitve, je vodstvo koprskih Socialnih demokratov prevzela od Marijana Križmana, ki je občinsko organizacijo vodil kot vršilec dolžnosti od leta 2017. Po zboru članstva je predsednica Natalija Gulič v izjavi za medije poudarila, da se je stranki v zadnjih letih naredilo veliko krivice, vendar zdaj ne iščejo krivcev, pač pa je novo vodstvo tukaj zato, da prinese spremembe.

Poudarek bo predsednica SD Koper dala sociali, pri čemer želi “pokazati ljudem, da smo na njihovi strani, jih želimo poslušati”. Tako se bo občinski odbor osredotočil na socialno šibkejše in na mladino, ki po njenem v Kopru nima nekega stičišča. “Mladim želi obenem omogočiti lažji dostop do stanovanj in do zaposlitev z višjo dodano vrednostjo, obračala pa se bo tudi k drugim skupinam,” je poudarila Natalija Gulič.

“Predvsem bi radi poslušali ljudi,” je dodala nova predsednica občinske organizacije SD Koper ter izpostavila, da želijo predvsem doseči večjo prepoznavnost med mladimi, nekaj so jih tudi že uspeli pritegniti v stranko.

Smele načrte novega občinskega vodstva je pozdravila tudi podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki se je udeležila koprskega zbora članstva. Poudarila je, da Koper lahko v slovenskem merilu postane biser, k temu pa bodo s svojimi pobudami prispevali tudi Socialni demokrati, ki imajo svetnika v občinskem svetu.

Vodstvo se je zamenjalo tudi v mariborski občinski organzizaciji SD, ki jo bo odslej vodil Damjan Cvetko. Na zboru članstva je bil za predsednika lokalnega odbora stranke izvoljen 38-letni Damjan Cvetko, ki je član stranke od leta 2000, ko se je pridružil Mlademu forumu SD na protestu proti takratnemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške Jörgu Haiderju. Nazadnje je deloval kot podpredsednik v občinski organizaciji SD Maribor. Na položaju predsednika je nasledil Antona Gačnika, ki tokrat ni več kandidiral.

Novi predsednik SD Maribor Damjan Cvetko napoveduje nadaljevanje stabilnega delovanja občinske organizacije, glede na izide volitev v letu 2018 pa tudi “potrebne prilagoditve načinov delovanja ter vpeljavo drugačnih pristopov, ki so volivcem in volivkam, članicam ter članom bolj blizu”.

Na lokalnih volitvah 2018 smo Socialni demokrati pridobili dva predstavnika v mariborskem mestnem svetu, stranka je del koalicije novoizvoljenega župana, župansko kandidatko SD, zdaj mestno svetnico Alenko Iskro pa se omenja kot najverjetnejšo podžupanjo mesta. Poleg nje v mestnem svetu Socialn demokrate zastopa še Matej Žmavc.

Pobuda Ženskega foruma Socialnih demokratov za 8. marec kot državni praznik

Socialni demokrati že vrst let poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in enakosti med spoloma, zato se zavzemamo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so na novinarski konferenci izpostavili predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednik SD in poslanec Matjaž Nemec in članica Mladega foruma SD Neva Grašič.

“Še vedno so na škodo žensk precejšnje razlike v porazdelitvi skrbstvenega dela in gospodinjskih opravil, prav tako pa so v pomembno drugačnem položaju tudi pri moči odločanja,” je naštela Martina Vuk. Pravice, ki se zdijo samoumevne, se po njenih besedah vedno znova postavljajo pod vprašaj.

“Glede na to si želimo, da se simbolni dan, kot je 8. marec, ohrani tudi tako, da je uzakonjen kot državni praznik,” je povedala predsednica Ženskega foruma. Socialni demokrati zato želimo z našo pobudo sprožiti širšo iniciativo in k njej pozvati tudi civilnodružbene organizacije ter ženske organizacije znotraj različnih političnih strank. “V stranki bomo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje,” je napovedala Martina Vuk. Sčasoma se bo po njenih besedah pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.

“Želimo, da Slovenija še utrdi svoj položaj med vodilnimi v svetu na področju enakosti spolov in enaki obravnavi,” je izpostavil Matjaž Nemec. “Pogosto se nam zdi, da je civilna družba že dosegla določene civilizacijske norme, ki pa se iz dneva v dan izpodbijajo,” je povedal podpredsednik SD. “Civilno družbo zato pozivamo, da podprejo naše namere za ohranjanje in utrjevanje vrednot, da smo ljudje vsi enaki in moramo biti kot takšni tudi obravnavani,” je dodal Matjaž Nemec.

V stranki smo se lotili podpore pri pobudi z različnimi aktivnostmi in na različnih ravneh – na ravni stranke, vlade, DZ, županov iz vrst SD in mreže stranke. “Tako bodo 8. marca potekali posebni dogodki za krepitev vrednot, ki zagovarjajo enakost in enako obravnavo spolov,” je napovedal Matjaž Nemec in zagotovil podporo vodstva stranke pri pobudi Ženskega foruma.

“Tudi Mladi forum SD pobudo za praznik podpira,” je povedala Neva Grašič. “Boj za enakopravnost žensk še ni končan in treba ga je nadaljevati,” je pozvala predstavnica Mladega foruma. Pobuda za razglasitev 8. marca za državni praznik je po njenih besedah v okviru prizadevanj za tisto, za kar se borijo vsak dan, “to pa so dostojno bivanje, delovna mesta, enak dostop do izobraževanja, delovnih mest, enakega plačila, zdravja in osebne varnosti, ekonomske stabilnosti in zastopanosti na političnih mestih oz. na mestih odločanja,” je pojasnila Neva Grašič.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na FB strani SD na povezavi -> http://bit.ly/2TyqPiC

Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji

Na obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.

Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.

Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.

Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.

Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja

Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.

V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.

Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.

Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.

Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.

Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.

“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.

“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.

Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.

Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.

“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.

Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.

Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji -> https://bit.ly/2HcRoDA

Evropski Socialni demokrati smo na Kongresu PES v Madridu sprejeli volilni program

Delegacija Socialnih demokratov, v kateri sta poleg evropske poslanke in nosilke liste SD za evropske volitve Tanje Fajon tudi kandidata na evropski listi, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in članica Mladega foruma SD Neva Grašič, je na Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Madridu aktivno sodelovala v pripravah in sprejemu volilnega Manifesta evropskih socialdemokratov.

V socialdemokratskem programu s sedmimi ključnimi področji med drugim obljubljamo, da bomo v ospredje postavili boj proti podnebnim spremembam, da bomo bolje upravljali migracije, presegli neenakosti, se borili za davčno pravičnost in zagotovili varnost za vse. Manifest, imenovan Nova socialna pogodba za Evropo, so potrdili delegati iz strank članic PES, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

“Tako sem ponosen, da gremo v to volilno kampanjo s takšnim programom – naše gibanje je ponosno, optimistično in željno narediti napredno spremembo. Tukaj danes v Madridu in po Evropi čutim optimizem – prihaja pomlad,” je povedal vodilni kandidat PES na volitvah v Evropski parlament Frans Timmermans.

“Majske volitve v Evropske parlament ne bodo običajne. Prilagoditi se moramo spreminjajočemu se svetu. To bodo volitve za boljšo, drugačno Evropo. Socialni demokrati hočemo Evropo, ki bo napredna, solidarna in pravična. To zmoremo. Imamo znanje in ljudi. Potrebujemo novo socialno zavezo z našimi državljani. Dolžni smo zmanjšati neenakost in ustaviti kopičenje bogastva, zlasti v rokah peščice privilegiranih,” je ob robu Kongresa PES v Madridu izpostavila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon.

“S Fransom Timmermansom, vodilnim kandidatom PES za novega predsednika Evropske komisije, zavzetim borcem za pravično in socialno Evropo, in novo socialno pogodbo za Evropo, smo pripravljeni, da dobimo Evropo nazaj, jo obranimo pred nevarnimi nacionalističnimi in skrajno desnimi silami in vrnemo ljudem. Revščina, ki se pojavlja zlasti med starejšimi v Sloveniji, je moralno in ekonomsko neupravičena. Gradili bomo na Sloveniji in Evropi, ki bo solidarna za večino in ne le za peščico,” je povedal Aleksander Jevšek.

Po besedah Neve Grašič pa je ključno, da bodo mladi v Evropi imeli boljše pogoje za življenje. “Izobraževanje je pravica, ki mora biti dostopna vsem. Kot tudi dostop do zdravstvenega in otroškega varstva, stanovanja in prehrane. Evropski socialisti in socialni demokrati smo uvedli Jamstvo za mlade, ki kaže izjemne rezultate. Nameniti moramo še več financiranja in krepiti program Erasmus +, saj morajo imeti vsi mladi Evropejci možnost, da oblikujejo svojo prihodnost,” je še poudarila Neva Grašič.

Delegacija Socialnih demokratov je imela ob robu Kongresa PES v Madridu tudi vrsto bilateralnih srečanj z vodstvi sestrskih socialdemokratskih strank, na katerih so v ospredju zlasti priprave na evropske volitve in velik mednarodni dogodek “Hočemo Evropo” – drugačno, napredno, solidarno in pravično, ki ga bo organizirala skupina S&D v četrtek, 28. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Gost dogodka S&D v Sloveniji bo Frans Timmermans, ki se bo srečal tudi s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, v programu njegovega obiska pa bo med drugim tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov in mladimi, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.

Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra

Socialni demokrati za novega ministra za kulturo predlagamo mag. Zorana Pozniča, aktualnega direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Predlog kandidature smo danes že posredovali predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu. Verjamemo, da je kandidat za ministra Zoran Poznič dober izbor in bo kulturnemu resorju dal nov zagon, ki ga ta potrebuje. Ob tem tudi že najavljamo, da bomo za državno sekretarko na kulturnem resorju predlagali dr. Tanjo Kerševan Smokvina, pogovori s kandidati za drugo sekretarsko mesto pa še potekajo in bodo zaključeni do imenovanja novega ministra.

Vodstvo Socialnih demokratov je takoj po odstopu kulturnega ministra zelo intenzivno vodilo pogovore z več kandidatkami in kandidati za novega ministra. Za SD je kultura izjemno pomembna, zato smo se odločali med osebami, ki imajo dobre strokovne reference na področjih svojega dosedanjega delovanja, izkušnje iz vodenja, nekateri tudi politične izkušnje, predvsem pa, da zelo dobro razumejo pomen kulture v družbi.

Socialni demokrati iskreno želimo, da bi nova vodstvena ekipa lahko čim hitreje začela z delom na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili zastavljeni dobri projekti in ob tem tudi zagotovljena sredstva v proračunu že v času ministra Dejana Prešička. Socialni demokrati menimo, da je Ministrstvo za kulturo prepomemben resor, da bi projekti zastali, zato želimo, da bodo zastavljene zadeve čim prej stekle naprej, v korist kulture in kulturnikov.

Mag. Zoran Poznič je rojen leta 1959 v Trbovljah. Po zaključeni Osnovi šoli v Trbovljah je zaključil Srednjo šolo tiska in papirja (1979) in Srednjo šolo za logistiko (2003). Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo, leta 2010 je na tej isti akademiji magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo nosi naslov »Socialna struktura videa«. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij, ipd.

Od leta 2008 je direktor Delavskega doma Trbovlje, od leta 2017 pa podpredsednik Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 2006 je imel več mednarodnih in nacionalnih razstav. Za svoje delo je leta 2012 prejel Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje, leta 2016 in 2017 Srebrni znak za inovacije, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, leta 2018 pa nagrado Slovenske turistične organizacije za svoje delo Virtualni poligon Luknja v prihodnost.

Dr. Tanja Kerševan Smokvina je rojena leta 1973 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani srednji šoli NSC Nova Gorica (danes Gimnazija Nova Gorica) se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, na kateri je leta 1998 diplomirala z diplomskim delom z naslovom Koncentracija medijskega lastništva: primer slovenskih komercialnih televizij. Leta 2007 je na Fakulteti za družbene vede magistrirala, leta 2014 pa doktorirala z doktorsko disertacijo Diskurzi medijske politike Evropske unije: primer direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Med študijem je kot novinarka sodelovala pri časopisni hiši Delo, leta 1998 se je zaposlila na Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije. Leta 2001 je postala vodja monitoringa na AKOS-u. Zadnjih pet let zaposlitve na AKOS-u pa je bila svetovalka direktorja AKOS. To funkcijo je opravljala do leta 2016, ko se je odločila, da »odide na svoje«. Postala je samostojna raziskovalka in mednarodna svetovalka s področja medijev in medijske regulacije. Od leta 2016 kot gostujoča predavateljica predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, od leta 2018 pa je pridružena partnerica Mednarodne svetovalne družbe Wagner-Hatfield.