France Križanič in Dejan Židan

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Izjava za medije Dejan Židan

Predsednik SD Židan: SDH se ne sme pustiti izsiljevati edinemu kupcu Telekoma Slovenije

“Dejstvo, da se Slovenski državni holding (SDH) ne pusti izsiljevati edinemu potencialnemu kupcu za Telekom Slovenije, bi moralo biti samoumevno,” je v odzivu na odločitev SDH, da ne sprejema dodatnih pogojev britanskega zasebnega naložbenega sklada Cinven, dejal predsednik SD mag. Dejan Židan. “V SD menimo, da je bila tudi prvotna ponudba nedostojna,” je dejal Židan.

“Cena, ki jo Britanci ponujajo za Telekom, se nam zdi bistveno prenizka, po našem mnenju gre za nestrateškega kupca, ki je želel tveganja prevaliti na prodajalca,” je naštel Židan in spomnil še na neraziskane namige o dogovarjanju dveh potencialnih kupcev, Cinvena in Deutsche Telekoma. Cena, ki jo Cinven ponuja za Telekom, po Židanovem mnenju ni prenizka za nekaj deset milijonov, amapk za več sto milijonov, odprtih pa je tudi veliko drugih zadev.

“To, da je uprava SDH sklenila, da se ne bo pustila izsiljevati, ni čas za zmagoslavje,” je opozoril predsednik SD, ki meni, da je čas za racionalno ravnanje, da je treba čustva zdaj pustiti na strani in pogledati, kaj lahko naredimo s Telekomom. V SD v razmislek predlagamo, da bi Telekom uvrstili v klasifikacijo državnih naložb, ki spremlja predlog strategije upravljanja državnega premoženja, in da država v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju neposredno ali prek skladov ohrani pomemben delež, ostali deleži pa so razpršeni. “Takšna pot se je kot dobra izkazala tudi v Nemčiji z Deutsche Telekomom,” je dejal Židan.

“To je dokazljivo pot, od katere ima tudi država največjo korist,” je dejal in ocenil, da bi to Telekomu omogočilo, da bi prišel do dodatnega denarja, če bi ga potreboval za investicije. “Morda bo kdo razmišljal o strateškem značaju Telekoma, a nam je čisto dovolj, da ima značaj pomembne naložbe z razpršenim lastništvom,” je dodal. Predsednik SD Židan tudi pričakuje, da bo SDH v vseh primerih ravnal tako in se ne bo pustil izsiljevati.

Kongres PES v Budimpešti

Kongres PES v Budimpešti Sergeju Staniševu dal nov mandat za vodenje evropskih socialnih demokratov

V madžarski prestolnici Budimpešta se je danes začel dvodnevni kongres Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES), na katerem delegacijo slovenskih Socialnih demokratov vodi podpredsednica in evropska poslanka Tanja Fajon. Že takoj na začetku kongresa so delegati vodenje PES znova zaupali dosedanjemu predsedniku, nekdanjemu bolgarskemu premierju Sergeju Staniševu, ki je bil eden od dveh kandidatov za mesto predsednika PES, drugi je bil evropski poslanec iz Španije in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo, ki pa je še pred glasovanjem odstopil. “Naš cilj je postati najmočnejša in najnaprednejša politična sila v Evropi ter zmagati na evropskih volitvah leta 2019,” je ob izvolitvi dejal Stanišev, ki je sicer trenutno tudi evropski poslanec.

Sergej Stanišev in Zita Gurmai

Vodja poslanske skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella je ponovno izvolitev Sergeja Staniševa pospremil z besedami, da Evropa potrebuje “močno social-demokratsko silo”, močno PES, ki bo vodila “naše skupne bitke proti varčevanju, brezposelnosti ter socialnim in gospodarskim krizam”.

Mija Javornik Tanja Fajon in Sonja Lokar

Evropska poslanka Tanja Fajon, podpredsednica skupine S&D in slovenskih Socialnih demokratov, je ob tem povedala, da Staniševa podpira kot kolego in politika, “ki ima vizijo glede zagona gospodarstva, delovnih mest in preseganja socialne krize, kot tudi glede perspektive naše soseščine, posebej Zahodnega Balkana”. Slovenski Socialni demokrati novo izvoljenemu predsedniku PES čestitamo in mu želimo uspešno krmarjenje te druge najmočnejše politične skupine v Evropi, ki vodi boj za napredno in socialno pravično Evropo, takšno Evropo, ki bo skrbela za ljudi in njihovo dostojanstvo in v kateri ne bo mesta za ekstremistična gibanja.

Sergej Stanišev predsednik PES

Osrednje tema kongresa v Budimpešti, ki poteka pod geslom “Združeni za delovna mesta”, so sicer, kot so napovedali v PES, delovna mesta, demokracija in mir, saj so to njihove prioritete za Evropo. Izbira Budimpešte za prizorišče kongresa ni naključje, so še izpostavili na svoji spletni strani. S tem želijo namreč podpreti madžarsko stranko MSZP, ki je članica PES. Vladajoči stranki Fidesz, ki je del Evropske ljudske stranke (EPP), so obenem očitali, da odpravlja pravice, govori o obnovi smrtne kazni ter izvaja kampanjo sovraštva proti migrantom in beguncem. Stanišev je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu sporočil, da njegov “režim sovraštva ne bo trajal”, saj da bo madžarski narod sprevidel njegove laži in iskanje grešnega kozla.

Tanja Fajon med debato na Kongresu PES

“Zavezali smo se proevropski agendi, z jasnimi socialdemokratskimi in naprednimi idejami, pri čemer izpostavljamo boj proti populizmu, razgradnji pravne države in volilni abstinenci. Vrniti se moramo k svojim koreninam in ljudem, kar smo jasno zapisali v štirih sprejetih resolucijah, ki bodo vodilo za naslednji mandat. Naš cilj je postati največja politična skupina v Evropskem parlamentu na evropskih volitvah 2019,” je še povzela dogajanje v Budimpešti podpredsednica SD Tanja Fajon. Kongres se bo z izvolitvijo članov predsedstva zaključil v soboto popoldan.

Galerija fotografij SD: http://skrci.me/bmMbV

Galerija fotografij PES: https://www.flickr.com/photos/partyofeuropeansocialists/

Izjava predsednika SD Židana o prodaji Telekoma

Židan: “Podporniki prodaje Telekoma zdaj uporabljajo razne argumente, ki ne držijo in so zavajujoči.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan navedbe, da je stranka SD zaradi nasprotovanja prodaji Telekoma Slovenije pripomogla k znižanju cene podjetja, označuje za napačne. “Vemo, da tisti, ki želijo prodati ali celo razprodati Telekom, zdaj uporabljajo razne argumente,” je dejal Židan v izjavi za medije, ki je prepričan, da nasprotovanje SD prodaji Telekoma Slovenije in afera Veberkom nista znižali cene podjetja, zato so takšni argumenti zagovornikov prodaje državnega premoženja zavajujoči in ne zdržijo resnice. Pri prodaji so po njegovih besedah sporne druge zadeve: cena, prevzem tveganj s strani države, nejasnost glede strateškosti in domnevno dogovarjanje dveh potencialnih ponudnikov. “To so razlogi, zakaj v SD prodaji nasprotujemo,” je poudaril Židan.

Slovenski državni holding (SDH) je v sredo po Židanovih pojasnilih odločil tako, da ni nič odločil. Nadzorniki so, kot je dejal, namreč odločali o nepopolnem gradivu. Židan meni, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij. Židan meni, da ni prav, da se je nadzornike SDH sililo k odločitvi. “Če ministri na vladi niso imeli poguma odločati in so odgovornost prenesli na ljudi, ki odgovarjajo s svojim premoženjem, to ni dobra pot politike,” je dejal predsednik SD. Dodal je še, da bo svoje mnenje glede prodaje Telekoma povedal tudi na seji vlade, če se bo Telekom znašel na dnevnem redu, sicer pa o tem na vladi ne bo govoril. “Bom pa politiki predlagal, da vsak dela v okviru svojih pristojnosti,” je še napovedal Židan.

Nadzorni svet SDH je v sredo potrdil osnovno ponudbo Cinvena za Telekom Slovenije, ni pa obravnaval v torek podanih Cinvenovih dopolnil k ponudbi, ker so ta nesprejemljiva za upravo SDH. Slednjo so zato zadolžili, da s Cinvenom uskladi končno besedilo pogodbe. Cinven je nato v četrtek sporočil, da je dopolnilo k osnovni zavezujoči ponudbi njen sestavni del, brez katerega ne bi mogel nadaljevati s postopkom zaključka transakcije nakupa skoraj treh četrtin Telekoma Slovenije. Cinven tako razume, da ponudba ni bila sprejeta.

Dejan Židan predsednik SD - izjava o prodaji Telekoma

Židan o postopku prodaje Telekoma Slovenije: “Nadzorniki SDH sprejeli salomonsko rešitev.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan ocenjuje, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je na svoji seji v sredo, 10. junija potrdili osnovno ponudbo britanskega zasebnega finančnega sklada Cinven za Telekom Slovenije, sprejel salomonsko rešitev. “Ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike,” je dejal za Židan, ki na podlagi informacij iz medijev, ocenjuje, da je nadzorni svet SDH danes sprejel pogojno odločitev in da bo končno odločitev o prodaji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja še moral sprejeti.

“Ugotavljam tudi, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij,” je dejal predsednik SD in dodal, da so odločali o ponudbi, za katero niti ne vedo, če velja. Zelo veliko je odprtih vprašanj, pojavljajo se velika tveganja glede jamstev, nejasnosti so glede strateške narave kupca, cena je nizka, je naštel Židan. “Sprejeli so salomonsko rešitev,” je povedal predsednik SD. Odločitev nadzornikov po njegovem mnenju kaže, “da enostavno ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike, ki prav tako niso imeli popolnih informacij in so odločali v zelo težkih okoliščinah”.

Minister Židan se je dotaknil tudi izjav premierja Cerarja, ki je še pred sejo nadzornega sveta SDH, v Bruslju dejal, da je bilo preveč zamujenih priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. SDH je ob tem pozval, naj odgovorno izpelje še zadnje dejanje in sprejme odločitev za prodajo. Židan je ocenil, da je Cerar nadzornike pozival k odločitvi “na način, da bi lahko nekdo razumel, da jih je pozival tudi k temu, da potrdijo prodajo Telekoma”, s čimer je po mnenju predsednika SD “nase prevel veliko breme”.

“Socialni demokrati pod zdaj znanimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se postopek moral zaključiti.”

Socialni demokrati smo kritični do tega, da je večinski del ministrskega zbora, vsi trije ministri iz vrst SD so namreč glasovali proti sklepom, na nedeljski seji vlade kot skupščini lastnika bežal pred nalogo odločiti o prodaji in jo je po našem mnenju po nepotrebnem znova preložil na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Vlada kot skupščina v nedeljo sicer niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma, saj morajo biti osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine, namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba. Vlada bi po našem mnenju lahko v sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji in kot skupščina ugotovila, da se postopek prodaje zaključi.

Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna. Prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo bi morala biti namreč vsaj 1,2 milijarde evrov. Prav tako v SD menimo, da kupec sklad Cinven ni strateški partner iz razloga, ker ne izhaja iz dejavnosti oziroma panoge, ki je predmet prevzema, ravno tako ni dolgoročno odgovorni lastnik. Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo. Gre namreč za britanski sklad tveganega kapitala, ki podjetje kupi in po nekaj letih po mnogo višji ceni proda naprej.
 
Vlada Republike Slovenije je namreč 16. maja 2013 na svoji redni seji sprejela dopolnilo besedila predloga sklepa Državnega zbora o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, DSU, družbe za svetovanje in upravljanje in Posebne družbe za podjetniško svetovanje in pri tem izrecno zapisala, da je razlog in s tem cilj  prodaje Telekoma, da se le-ta proda strateškemu investitorju, ki bo dolgoročno zagotavljal učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe in njenih hčerinskih družb in pozitiven vpliv na razvoj sektorja elektronskih komunikacij. Na tej podlagi je 6. junija 2013 Državni zbor o tem tudi sprejel sklep. Ker s prodajo Telekomu skladu Cinven, ki po nobenem parametru ni strateški kupec, ne bi bili doseženi cilji o strateškem kupcu kar je kot razlog za prodajo državnih deležev Telekoma d.d. opredelila Vlada RS in sprejel Državni zbor RS.

Prav tako so zaveze države, ki jih želi kupec Cinven za poplačilo morebitnih izgubljenih tožb v primeru Telekoma, za stranko SD nesprejemljive. Gre za pogoje kupca, ki so ob sicer že tako izrazito nizki kupnini, v izrazito škodo prodajalca. Upoštevajoč navedeno je potrebno te dodatne zahteve kupca vrednotiti tudi pri presoji cene, ki jo kupec ponuja in, ki je že sicer izjemno nizka. Zaveze države v primeru izgube tožb je tako potrebno presojati z vidika višine kupnine, pri tem pa se ob tako nizki kupnini utemeljeno postavlja vprašanje ali bo realizirano načelo enake vrednosti dajatev obeh pogodbenih strank, ki je eno temeljnih načel Obligacijskega zakonika v njegovem 8. členu. V primeru dodatnega sprejema zaveze prodajalca v primeru izgubljenih tožb in izrazito nizke cene, bi v primeru sklenitve takšne pogodbe lahko govorili o oderuški pogodbi iz 119. člena Obligacijskega zakonika in sklenitev takšne pogodbe lahko šteli za nično.

Poleg tega so se v medijih v zvezi s prodajo Telekoma pojavili tudi sumi o povezanem delovanju sklada Cinven in Deutsche Telekoma, ki jih SDH ni prijavil pristojnim organom, zato ti sumi niso bili nikoli niti raziskani, niti niso bili ovrženi. V primeru, da bi bili ti sumi kdaj potrjeni kot resnični, bi bil že sklenjeni pravni posel s skladom Cinven ničen.

Zaradi vseh navedenih argumentov Socialni demokrati pod takšnimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se moral postopek zaključiti. Socialnim demokratom pa se nam zdi tudi neodgovorne ravnanje, da nekateri visoki vladni predstavniki napeljujejo nadzornike SDH k odločitvi, da dajo soglasje k prodaji.

Dejan Židan o prodaji Telekoma

Židan: “Vlada bi lahko sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji Telekoma.”

“Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna,” je v izjavi za medije poudaril predsednik SD Dejan Židan. Po oceni Židana bi morala biti prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo vsaj 1,2 milijarde evrov. Predsednik SD Dejan Židan je komentiral nedeljsko odločitev vlade, ki je končno odločanje o prodaji vrnila SDH. Kot je pojasnil, smo bili na kolegiju vodstva stranke kritični do tega, da ministrski zbor “beži pred nalogo” odločiti o prodaji. Odločitev prelaga na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem, je opozoril Židan.

“Želim jim tudi javno povedati, da z njimi sočustvujem, tisto, kar večina ministrskega zbora ni zmogla, torej prevzeti odločitev na lastna ramena, se je kot breme odločitve potisnilo na njihova ramena, zato razumem, da jim je težko,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah sicer vlada v nedeljo niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma. Osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine so namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba, je pojasnil. Zato se tudi sprašuje, kako je sploh mogoče, da bi nadzorni svet SDH odločal o tem. “Vlada bi lahko v nedeljo sprejela mnenje nadzornega sveta, ki ni dal soglasja k prodaji,” je poudaril Židan.

Predsednik SD je še povedal, da vlada ne more odločati, kdo je strateški kupec, ker gre za strokovno-ekonomsko vprašanje, sporno pa je tudi, ali lahko da vlada jamstvo brez omejitev za vse morebitne izgubljene tožbe pred sodišči in regulatorji, kar lahko državni proračun ogrozi za več sto milijonov evrov. Predsednik SD je ob tem opozoril, da bi bilo iz izjav po nedeljskem vladnem posvetu mogoče sklepati, kot da niso sedeli na isti seji. Premier Cerar je namreč dejal, da je vlada razjasnila odprti vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj oziroma jamstva države s tega naslova ter glede pojma strateškega lastnika. Vendar pa vlada po Židanovem prepričanju ne more odločati o tem, ali je nekdo strateški kupec ali ne, saj da gre za povsem strokovno vprašanje.

“Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, in ki je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo,” je povedal predsednik SD. Je pa Židan ob tem še dodal, da Socialni demokrati obstoja v koaliciji ne pogojujemo z razpletom postopka prodaje Telekoma, saj prodajni paket 15 podjetij, ki ga je sprejel DZ v mandatu prejšnje vlade, ni bil predmet koalicijske pogodbe.

25 srečanje SD v Mostecu

25. tradicionalno srečanje socialne demokracije v Mostecu

Na letošnjem srečanju Socialnih demokratov se je zbrala številna množica članic, članov, simpatizerk in simpatizerjev stranke SD, ki so jih nagovorili evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, predsednik Občinske organizacije SD Ljubljana Marko Koprivc in seveda predsednik SD ter minister v Vladi RS mag. Dejan Židan, ki je med drugim dejal, da je zato, ker smo Socialni demokrati v vladi, “marsikateri ukrep, ki ga izvajamo, boljši in v korist ljudi.” Na srečanju smo podelili tudi priznanja zaslužnim članom stranke v Ljubljani, zlati znak pa sta letos prejela Mira Ključanin in Matjaž Špat.

Kot je v nagovoru množici zbranih na letošnjem srečanju povedal predsednik Židan, gre tudi zaradi tega, ker smo v vladi Socialni demokrati, bistveno več denarja za socialo. SD je po njegovih besedah tudi tista, ki ščiti upokojence, zdravstveni in socialni sistem.

FullSizeRender

Socialni demokrati po besedah predsednika Židana v Evropi nismo sami, saj je socialna demokracija na stari celini zelo prisotna. “Ideja socialne demokracije je v Sloveniji stara več kot 115 let, v Evropi pa več kot 140 let. Torej imamo prijatelje, imamo pa tudi dolžnost, in ta je, da karkoli naredimo, da moramo vedno moramo razmišljati o malih ljudeh. Ker razen nas o njih ne razmišlja nihče,” je poudaril Židan.

Srečanje SD v Mostecu

Po besedah Židana stranka pri tem ne sme zgolj govoriti o malih ljudeh, ampak mora za njih tudi delati. Prav tako “moramo Socialni demokrati delati za mlade, delavce in upokojence, pri tem pa moramo z vsakim dejanjem narediti nekaj koristnega za njih. In to tudi počnemo,” je zatrdil Židan. Ob tem je dodal, da se za razliko od drugih, SD ne hvali, kar vse je naredila, ampak dela. Kritičen je bil tudi do razmišljanja, da je treba narediti vse, da nas bo tujina spoštovala. “To je napačno. Vse moramo narediti, da bodo naši ljudje doma dobro živeli, karkoli si tujina misli o tem,” je dodal predsednik SD.

FullSizeRender-1

Na koncu je vsem zbranim zaželel, da bi se naslednje leto, ko se bodo znova srečali v Mostecu, bili še bolj ponosni na svoje delo. “Kajti drugo leto bo zaradi naših dejanj in naših ljudi v Sloveniji verjetno boljše. Verjemite mi namreč, da če ne bi bilo v Sloveniji Socialnih demokratov, ne bi bilo boljše ljudem, ampak bi bilo boljše samo kapitalu,” je dodal Židan in požel aplavz zbranih v ljubljanskem Mostecu.

Dejan Židan predsednik SD

Predsednik SD Židan: “Odločitev nadzornega sveta SDH, da glede prodaje Telekoma dokončno presodi vlada, je razumna.”

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan ocenjuje, da je včerajšnja odločitev nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), da o prodaji Telekoma Slovenije britanskemu finančnemu skladu Cinven dokončno presodi Vlada Republike Slovenije kot skupščina lastnika SDH, razumna. Odločitev po Židanovem mnenju omogoča, da lastnik ponovno pretehta argumente za prodajo, povezane s ceno in tudi glede (ne)strateškega značaja kupca.

Na tej podlagi lahko vlada odločitev sprejme na transparenten način, tako da ne bo skrivanja za institucijami, ampak bodo odločali posamezni člani ministrskega zbora. “Člani vlade bomo odločitev lahko sprejeli na transparenten način in zanjo sprejeli odgovornost, tudi politično,” je poudaril predsednik Židan. “Tudi volivci bodo ocenjevali, ali delujemo v skladu s tem, kar smo obljubljali pred volitvami,” je pojasnil Židan, ki se je kot predsednik SD za odločanje o Telekomu na vladi vseskozi zavzemal.

Odločitev nadzornega sveta SDH je po Židanovem mnenju tudi v skladu s korporativnim načinom upravljanja premoženja. Gre za tako pomembno naložbo, da njeni upravljavci za končno mnenje vprašajo lastnika, kar po njegovih besedah ni neobičajna odločitev. “Čeprav se zavedam, da se marsikdo v Sloveniji rad skriva za hrbti različnih institucij, tako da se mu javno ni treba odločati, je dolžnost politike, da se odloča,” je bil jasen predsednik SD.

Židan pričakuje, da bo vlada odločala v prisotnosti vseh članov, in to v razumnem roku. To je po njegovih besedah na prihodnji redni seji prihodnji petek. V Slovenskem državnem holdingu pa sklic skupščine pričakujejo v šestih dneh. V SD sicer nasprotujemo prodaji Telekoma skladu Cinven, vendar pa Židan zatrjuje, da SD ne bo izsiljevali partneric in pogojevali nadaljnjega sodelovanja v koaliciji.

Svet SD za zunanje zadeve

Socialni demokrati smo odločno za sprejem beguncev v Slovenijo

V petek, 29. maja 2015, je bilo na ustanovni seji novega Sveta SD za zunanje zadeve, ki mu predseduje evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, sprejeto jasno stališče glede predloga Evropske komisije (EK) za reševanje begunske krize: predlog je treba podpreti, Slovenija naj v naslednjih dveh letih sprejme 702 begunca. Stališče Sveta SD za zunanje zadeve je danes podprlo tudi Predsedstvo SD.



“Socialni demokrati smo enotni glede beguncev, ki so zaradi neživljenjskih razmer primorani zapuščati matične države in pomoč poiskati v Evropi. Menimo, da jim moramo v državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, ponuditi roko in omogočiti človeku dostojno življenje. Čas je, da tudi v praksi pokažemo, da nam ni vseeno, če so kršene človekove pravice, zlasti če gre za temeljno človekovo pravico – pravico do življenja.

Ljudi v stiski, katerih življenje je ta hip odvisno od naše solidarnosti, ne moremo pustiti v rokah usode, zato Socialni demokrati pozivamo vlado, naj sprejme predlog EK in ob predvidenem finančnem nadomestilu, ki znaša 6.000 evrov za vsakega pribežnika, zagotovi ustrezne kapacitete za njihovo namestitev. Pri tem poudarjamo, da bo pomoč učinkovita le, če bomo oblikovali učinkovitejšo politiko integracije in če bomo slovensko javnost na čim bolj primeren način seznanili s sprejemom beguncev in njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

Zavedati se moramo, da so migracije stalen pojav, ki se ga ne da ustaviti ali nadzorovati; ljudje iz drugih držav in kultur lahko bogatijo slovenski prostor in prispevajo k razvoju Slovenije. Nenazadnje smo Slovenija, Evropa in svet ljudje, pred nami pa je priložnost, da pokažemo, kaj pomeni biti solidaren. Biti človek.”