Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Delovno srečanje delegacije SD in Obrtno-podjetniške zbornice ob obisku sejma MOS v Celju

Socialni demokrati smo v sredo, 9. septembra, obiskali 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju. Delegacija vodstva SD, poslancev in ministrov iz vrst SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je uvodoma sestala z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer je pogovor potekal o priložnostih za razvoj podjetništva. Na srečanju sta se vodstvi SD in OZS dogovorili še za tesnejše sodelovanje ter da si bosta v prihodnje s skupnimi močmi prizadevali za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Predstavniki SD in vodstvo OZS so spregovorili tudi o aktualnih problemih malega gospodarstva. Ključne teme so bile delovno-pravna zakonodaja, deregulacija poklicev in poslovno okolje v Sloveniji. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo nad novim srečanjem, saj je zbornica v preteklosti s stranko SD in njeno poslansko skupino dobro sodelovala, prav tako še vedno dobro sodeluje tudi z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak.

SD in OZS na sejmu MOS

Predsednik SD in minister Židan je predsedniku OZS Mehu zagotovil, da bodo v poslanski skupini SD zbornici vedno na voljo, ko se bo OZS borila za uveljavitev interesov malega gospodarstva. “Veseli me, da je OZS s tako številčnim članstvom še vedno močan in dober sogovornik državi, četudi je zbornica prešla na prostovoljno članstvo,” je še povedal Židan. Ministrica za obrambo Andreja Katič je na srečanju dejala, da bo tudi v obrambnem resorju poiskala priložnosti za male podjetnike in obrtnike. “Menim, da smo v preteklosti vse prevečkrat iskali sogovornike v velikih podjetjih, zato moramo več pozornosti nameniti malim podjetjem, ki zaposlujejo največ ljudi,” je dodala ministrica Katič.

Ogled sejma MOS

Po srečanju je sledil skupinski ogled razstavljavcev na MOS v Celju, minister Židan pa je v nadaljevanju delovnega obiska sodeloval tudi v omizju na temo gozdno-lesne predelovalne verige, ki ima v Sloveniji ogromen potencial za nadaljni razvoj. Židan je izpostavil, da pri zakonu o upravljanju z državnimi gozdovi ni več nobenih vsebinskih odprtih vprašanj, išče se le še nekatere možnosti, kako dodatno zakonito pomagati lesni industriji.

Omizje na MOS

Minister je dodal, da bo državno podjetje skrbelo za trajnostni način izkoriščanja gozda in da bo z dobrim poslovanjem med drugim povečevalo trenutni 20% delež gozda, ki ga ima v lasti država. Poudaril je še, da bo zakon obravnavan v DZ po rednem postopku in pričakuje, da bo državno podjetje po sprejetem zakonu zaživelo v prvi polovici leta 2016. Minister Židan je oznanil tudi možnost, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovalo pri promociji lesa, vendar je pri tem potrebno poiskati sodelovanje vseh deležnikov v verigi.

Omizje v Lovrencu na Pohorju

Pozno popoldne pa se je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan udeležil še okrogle mize, ki sta jo pripravile Občina Lovrenc na Pohorju in Mariborska razvojna agencija v okviru projekta Samooskrba Podravja. Udeleženci srečanja so razpravljali o izzivih prehranske samooskrbe, zakonodaji na tem področju, gozdno-lesni verigi ter naročanju lokalne prehrane v javnih zavodih.

Galerija fotografij obiska Socialnih demokratov na MOS v Celju si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/Maabv

Pikalo ob dnevu pismenosti: Doseženega je bilo precej, vendar je potrebno nadgrajevati sistem v korist prihodnjih rodov

Na današnji dan vsako leto praznujemo mednarodni dan pismenosti, ki ga je UNESCO razglasil 1965 leta. Od leta 1966, ko smo dan prvič obeleževali, se je pismenost v svetu pomembno izboljšala. Pismenost se vsako desetletje povečuje, po podatkih UNESCA se nepismenost najbolj zmanjšuje med mladimi med 15. in 24. letom, a ženske še vedno zaostajajo za moškimi. Leta 2010 je bilo pismenih 87% žensk v primerjavi z 92% moških. Na svetu je 775 milijonov nepismenih, od tega dve tretjini žensk. Danes vemo, da je predvsem pismenost žensk ključna za spodbujanje razvoja v razvijajočih se državah.

Pismenost je osnova za kakršnokoli učenje in s tem napredek. V razvitem svetu (vključujoč Slovenijo) se danes ne ukvarjamo več z vprašanjem splošne pismenosti, ker je ta dosegla že skoraj 100%, pač pa predvsem z vprašanjem t.i. funkcionalne pismenosti. 20% najstnikov v Evropi npr. ne razume navodil za pravilno jemanje zdravil. Izobraževalni sistem bi se zato moral posebej osredotočiti na ta vidik bralne pismenosti, ker je ključen za družbo prihodnosti in kvalitetno bivanje ljudi v njej.

Ob dnevu pismenosti želim v imenu Socialnih demokratov vsem tistim, ki se ukvarjajo z opismenjevanjem naslednjih generacij, veliko veselja in uspeha pri delu. Načrtovalcem izobraževanj pa veliko novih idej, da bo funkcionalna pismenost naslednjih generacij boljša, kot je od sedanjih.

Židan na 2. zboru članstva Foruma svetnic in svetnikov: “SD ima na lokalnem nivoju stabilno in čvrsto mrežo.”

V četrtek, 3. septembra, je v Ljubljani potekal 2. zbor članstva Foruma svetnic in svetnikov SD (FSS), katerega sta se ga udeležila tudi predsednik stranke mag. Dejan Židan in ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, ki je predstavila potek projekta odpisa dolgov in paketa pomoči socialno najšibkejšim. Predsednik SD Židan je v svoji izjavi za medije dejal, da ima stranka Socialnih demokratov na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, se pa da sodelovanje z lokalnimi odbori vedno še izboljšati. Izpostavil je tudi nujnost sodelovanja lokalne in državne politike, saj mora biti vez med njima čvrsta.

Anja Kopča Mrak na FSS SD

Kot je dejal Židan, se zdi stranki zelo pomembno, da je po številu svetnikov v občinskih svetih po Sloveniji druga najmočnejša, a to prinaša tudi veliko odgovornost. SD ima sicer med svetniki 341 svojih članov. Po njegovih besedah ima SD na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, je pa potrebno na nekaterih območjih storiti več. Zavedajo se, da stranke s tradicijo niso ocenjene po svojih izjavah, ampak po koristih, ki jih naredijo. Glede sodelovanja stranke z lokalnimi odbori je Židan dejal, da se dajo stvari vedno še izboljšati. Trenutno na lokalni ravni poteka več aktivnosti, med drugim za povečanje prisotnosti vodstva stranke na lokalnem nivoju, saj mora biti po Židanovih besedah vez med lokalno in državno politiko čvrsta.

Židan na FSS SD

Kot je pojasnil Židan, so se na Forumu svetnic in svetnikov SD med drugim pogovarjali o poteku projekta odpisa dolgov v lokalnih skupnostih, kar je po Židanovih besedah trenutno “eden najpomembnejših humanitarnih projektov v državi”. Ugotovili so, da je od 212 občin k projektu do tega trenutka pristopilo 67. Precejšnji del pogovora so namenili tudi javnemu zdravstvu. “Socialni demokrati obsojamo vse ekscese, ki se znotraj javnega zdravstva dogajajo in pričakujemo hitro in odločno ukrepanje, hkrati pa želimo zelo jasno povedati, da ekscesi, ki so prisotni, ne smejo biti generalno napad na javno zdravstvo,” je dejal Židan. Prav tako so se pogovarjali o novi davčni politiki, ki jo bo po njegovih besedah treba vzpostaviti. Tu gre predvsem za zmanjšanje obremenitve ljudi oziroma razlike med bruto in neto plačo.

Forum svetnic in svetnikov SD je na zboru članstva tudi izvolil 12-članski glavni odbor, ki bo zdaj na svoji prvi seji izmed svojih članov izvolil svoje vodstvo, torej predsednika ali predsednico FSS, podpredsednika ali podpredsednico in tajnika ali tajnico foruma.

Socialni demokrati smo za spremembo definicije minimalne plače v sodelovanju z vsemi partnerji

Socialni demokrati verjamemo, da je zakonsko določena minimalna plača ključna za zagotovitev dostojnega dela. Vse od predloga zakona, ki ga je pred leti sooblikoval socialdemokrat Miloš Pavlica iz vrst takratne ZLSD, do dviga minimalne plače za kar 22 odstotkov, ko smo v obdobju 2009-2011 Socialni demokrati vodili Vlado Republike Slovenije in s tem zaščitili položaj najranljivejše skupine zaposlenih ter vse do danes, smo v SD nosilci sprememb za zagotovitev primernega plačila za opravljeno delo.

Stališče naše ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak v zvezi z minimalno plačo je ves čas jasno; je odločna zagovornica spremembe definicije minimalne plače, saj je trenutna nepravična in kot takšna unikum v Evropski uniji.

Socialni demokrati bomo tudi v Vladi RS jasen glas v podpori spremembe, hkrati pa bomo poskušali v dialogu s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji v vladi zagotoviti, da bo ta dvig finančno nevtralen za delodajalce, kar bi zagotovilo tudi nujno potrebno širšo podporo v Državnem zboru. Naš cilj je, da skupaj v sodelovanju z vsemi partnerji najdemo rešitev, da bo nova definicija minimalne plače tudi dejansko implementirana in bo šla tudi Slovenija v korak z evropskimi državami na tem področju.

Hvala za vašo podporo in zaupanje.

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter bivši šolski minister dr. Jernej Pikalo je v poslanici ob prvem dnevu šolskega leta 2015/16 vsem učencem in dijakom ter staršem in vzgojno-izobraževalnim delavcem zaželel mirno, uspešno in znanja polno šolsko leto. Ob tem je poudaril, da se bomo Socialni demokrati še naprej zavzemali za kakovostno javno šolstvo, ki bo dostopno vsem otrokom v Sloveniji.

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu 01-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Glavni tajnik Dejan Levanič na obisku pri OO SD Slovenj Gradec in OO SD Kranj

Glavni tajnik Socialnih demokratov Dejan Levanič po krajšem poletnem premoru nadaljuje s tedenskimi obiski lokalnih odborov in mreže SD. Med delovnimi obiski članicam in članom predstavlja aktualno delovanje stranke, poslanske skupine in ministrstev, ki jih vodijo ministri iz vrst SD ter smernice in programske usmeritve socialne demokracije za letošnjo jesen. Zadnji teden v avgustu je tako glavni tajnik Levanič najprej v torek, 25. avgusta, obiskal Območno organizacijo SD Slovenj Gradec, nato pa se v četrtek, 27. avgusta, skupaj z vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom udeležil družabnega srečanja Območne organizacije SD Kranj, ki so ga tokrat pripravili v Tržiču.

Obisk GT SD v Tržiču

Socialni demokrati obiskali 53. mednarodni sejem AGRA v Gornji Radgoni

Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša sta v torek, 25. avgusta, na sejmu AGRA sprejela številčno delegacijo Socialnih demokratov, v kateri so bili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, poslanci Matjaž Han, Janko Veber in Marija Bačič, glavni tajnik SD Dejan Levanič, župani iz vrst SD dr. Aleksander Jevšek, Martin Rebolj, Branimir Strojanšek in Bojan Borovnik ter vodstva lokalnih organizacij SD v Pomurju.

SD na sejmu AGRA 11

Na razstavnem prostoru MKGP sta minister Židan in državna sekretarka Strniša predstavila ključne usmeritve ter poudarke letošnjega tradicionalnega sejma, med njimi pa tudi nekatere projekte kmetijskega ministrstva, delegacija SD pa je v znak podpore pobudi za razglasitev svetovnega dne čebel naredila tudi t.i. »selfie«. Po uvodni predstavitvi smo Socialni demokrati obiskali razstavne prostore in številne razstavljavce na sejmu, med drugim tudi sejemska prostora Zadružne zveze Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije ter še nekatere druge pomembnejše razstavljavce.

SD na sejmu AGRA 3

Nato smo se v spremstvu vodstva Pomurskega sejma udeležili še svečane razglasitve rezultatov in podelitve medalj državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, ki jih je podelil minister Židan. Ob podelitvi nagrad je Židan čestital vsem zbranim, ki so zbrali pogum in poslali vina na ocenjevanje. Kot eno izmed pomembnejših sporočil srečanja je izpostavil pričakovanje zavzemanja za ohranitev polne zaščite Terana, tako iz strani politike kot tudi vinogradnikov.

SD na sejmu AGRA 19

“Pomembno je povedati, da je boj za Teran, ki ga bijejo slovenski Kraševci ter ljudje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, boj nas vseh in celotnega slovenskega kmetijskega sektorja, zato pri tem pričakujem, da ne bomo ‘klonili’, ampak bo Slovenija enotna pri zagovarjanju naših strokovnih argumentov, da je Teran vino, ki ga proizvajajo zgolj in samo na Krasu ter je tudi del kulturne dediščine in nacionalne identitete,” je poudaril minister Židan.

SD na sejmu AGRA 20

53. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA je v soboto, 22. avgusta, otvoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, častni gost sejma pa je bil tudi predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, minister za kmetijstvo, vinogradništvo in razvoj podeželja vojvodstva Luksemburg Fernand Etgen. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je v nagovoru udeležencem izpostavil pomembnost kmetijskih zemljišč in njihovo varovanje. Sicer je letošnja AGRA tokrat v ospredje postavila rodovitna tla za varnost preskrbe s hrano, saj je letošnje leto mednarodno leto prsti. Predsednik republike Borut Pahor je v otvoritvenem nagovoru poudaril pomen kmetijsko – živilskega sejma v Gornji Radgoni in povedal, da trenutna kmetijska politika potrebuje podporo. “Zavedamo se, da moramo tistim, ki živijo od kmetijstva pomagati s sodobnimi principi državne intervencije, sicer ne bomo dosegli enake kakovosti življenja na podeželju in v urbanih središčih,” je povedal predsednik Pahor.

SD na sejmu AGRA 14

Minister Dejan Židan je v svojem govoru spomnil na dosežke na področju slovenskega kmetijstva v preteklosti in poudaril, da je bila Slovenija ena prvih držav članic EU, ki je začela izvajati nov Program razvoja podeželja. Ta v Slovenijo na leto prinese 300 mio evrov. Nova kmetijska politika se v Sloveniji že izvaja in to je dosežek vreden omembe. “Letos smo naredili tudi pomemben korak naprej na področju dopolnilnih dejavnosti. V Sloveniji je trenutno registriranih več kot 15.000 dopolnilnih dejavnosti in na tem področju smo z novo uredbo premostili glavne administrativne ovire. Kmetje imajo tako s priglasitvijo dejavnosti manj dela in lahko svojo energijo usmerjajo v izvajanje dejavnosti.”

SD na sejmu AGRA 12

Minister Židan je v govoru izpostavil tudi dosežek, da  kmetom ni več potrebno prisilno voditi knjigovodstva. Opozoril je tudi na tveganja, ki so pred nami. “Na svetu je milijarda ljudi lačnih in osnova za proizvodnjo hrane so kmetijska zemljišča. Ta so omejena in so tudi ogrožena. Na eni strani jih ogroža erozija na drugi strani se zaraščajo. Dokončno pa nekaj kmetijskih zemljišč odvzame nenadzorovana gradnja. Na MKGP se bomo še naprej močno zavzemali za varovanje kmetijskih zemljišč.” Spomnil je še na ministrsko konferenco na Ptuju, kjer so ministri in drugi visoki predstavniki iz 15 držav EU in Zahodnega Balkana razpravljali o prepovedi gojenja GSO v Evropi. Ob tem je povedal, da je pomembno, da naša kmet in kmetica ohranita stalnega kupca, ki vsakodnevno na trgovskih policah išče lokalno hrano. “Če bo potrošnik na policah iskal slovenski proizvod bodo slovenski izdelki na policah tudi ostali.”

SD na sejmu AGRA 17

Minister Židan se je v spremstvu luksemburškega ministra Fernanda Etgena udeležil  srečanja kmetic ob 20. obletnici obstoja Zveze kmetic Slovenije. V svojem govoru se je kmeticam zahvalil za njihovo neprecenljivo delo in jim zagotovil, da se zaveda njihovega vpliva, ki ga imajo tako na pridelavo hrane, kot tudi na samo krajino. Okrogle mize Zveze kmetic Slovenije pa se je v nadaljevanju udeležila državna sekretarka mag. Tanje Strniša, ki je v imenu ministrstva tudi prevzela priznanje / zahvalo za razumevanje, priložnost in pomoč pri njihovem delovanju.

SD na sejmu AGRA 1

Nedelja na sejmu AGRA je bila posvečena čebelarstvu, gozdarstvu in kmetijski tehniki. Minister Dejan Židan je dan na sejmu začel s »kavo z ministrom«, nato pa podelil priznanja ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Srečal se je tudi s skupino kmetovalcev iz Avstralije, predstavniki Sekcije za mlinarstvo in Sekcije za pekarstvo ter s predstavniki Zveze podeželske mladine. V popoldanskih urah si je minister ogledal trening priprave živali za javno predstavitev in podelil priznanja državnega sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov.

SD na sejmu AGRA 6

Tretji dan na kmetisko-živilskem sejmu AGRA je bil namenjen živilsko predelovalni industriji, govedorejcem in veterinarjem. Minister Dejan Židan je dan na sejmu nadaljeval na posvetu veterinarjev ter na posvetu o pomenu povezovanja deležnikov v slovenski prehranski verigi in sodeloval tudi na posvetu “Inovativne nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano”, ki ga je sklical Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter podelil priznanja zmagovalcem mednarodnega ocenjevanja prehranskih izdelkov, osrednji dogodek pa je bilo tradicionalno srečanje z bivšimi kmetijskimi ministri in ministrico. MKGP je organiziral tudi dve okrogli mizi, in sicer na temo veriga v preskrbi s hrano in o varni hrani.

SD na sejmu AGRA 10

Četrti dan na kmetisko-živilskem sejmu AGRA je bil namenjen vinogradnikom in vinarjem, sadjarjem, KGZS, konjerejcem, lipicantskim konjem, Porabju in someljejem. Osrednji dogodek je bila podelitev nagrad vinarjem, dan pa so s slovesnostjo obeležili tudi z dogodkom KGZS ob 15. obetnici delovanja. MKGP je na razstavnem prostoru pripravilo okrogli mizi na temo Terana in Industrijske konoplje, medijem pa je predstavilo promocijsko kampanjo »Eno lokalno jabolko na dan«, s katero želi povečati porabo lokalno pridelanih jabolk.

SD na sejmu AGRA 2

Ministrstvo je v sodelovanju s sadjarji in Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS začelo promocijsko kampanjo »Eno lokalno jabolko na dan«, s katero želi povečati porabo lokalno pridelanih jabolk. Slovenskega potrošnika želi akcija opozoriti na prehranske koristi uživanja lokalnih jabolk, ki naj jih vključijo v vsakodnevni uravnotežen obrok. Potrošniki lahko spoznajo in okusijo različne sorte jabolk, ki jih pridelujemo v Sloveniji, njihove posebnosti in sezono pridelave, njihov način shranjevanja ter uporabo jabolk v kulinariki.

SD na sejmu AGRA 13

Minister Židan je na novinarski konferenci izpostavil hitro ukrepanje države, ki je bilo pripravljeno v sodelovanju z deležniki, ki nosijo večino posledic prepovedi izvoza sadja zaradi uvedbe ruskega embarga. Ob tem je minister Židan izpostavil tri ukrepe, ki jih je sprejelo ministrstvo: priprave na pospešeno črpanje EU sredstev, namenjenih blaženju škode po embargu (odkup 3 tisoč ton sadja, ki se jih bo razdelilo med humanitarne organizacije, javne zavode in šole); povečanje stopnje zavarovalnih premij za sadjarstvo ter povečanje zanimanja potrošnikov za uživanje jabolk, kar bo doseženo preko jesenske kampanje promocije jabolk. Glavnina akcije z radijskim oglaševanjem, kontaktnimi in izobraževalnimi oddajami bo potekala med 15. septembrom in 15. oktobrom, ostali promocijski dogodki pa bodo potekali vse do Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bo 20. novembra letos.

SD na sejmu AGRA 16

Minister se je četrti dan sejma Židan udeležil dogodka ob 15. Obletnici KGZS. V svojem govoru je izpostavil dolgoletno tradicijo zborništva na slovenskih tleh, pozabil pa ni niti izpostaviti zaslug velikana zborničnega gibanja v samostojni Sloveniji dr. Jožeta Zagožna.  V svojem govoru je med drugim še izpostavil, da je zbornica močen in kompetenten zagovornik svojih članov in samo letos z ministrstvom uspela s predlogom o prostovolnem knjigovodstvu, uredbo o dopolnilni dejavnosti ter dohodnini. Minister je v svojem govoru poudaril ranljivost kmetijskega sektorja, ki ni krivo za krize, vseeno pa jih najbolj občuti – tako sta trenutno naranljivejša sadjarstvo in zelenjadarstvo. Na sejmu AGRA je potekala tudi skupna seja Odbora DZ za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo v DZ, kjer so razpravljali o stanju pogajanj za sklenitev Čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb med EU in ZA (TTIP), katere se je udeležil minister Židan.

SD na sejmu AGRA 8

Ministrstvo je na svojem razstavnem prostoru organiziralo okroglo mizo na temo »Teran – del kulturne dediščine in nacionalne identitete«, ki se jo je udeležila državna sekretarka Tanja Strniša. Poudarila je, da je teran zaščiten v skladu z evropskim pravnim redom, ki ga je treba spoštovati in ki je Hrvaški v času pristopnih pogajanj dajal možnost, da uveljavi svoje interese, vendar tega ni storila. Z vidika Slovenije zato ni nobenega odprtega vprašanja glede zaščite Terana. Na okrogli mizi je sodeloval tudi predstavnik Biotehnnične fakultete, Denis Rusjan, ki je še enkrat izpostavil rezultate analize mešane Hrvaško-Slovenske skupine strokovnjakov, da so genotipi trt, prinešenih iz hrvaške, enaki slovenskemu genotipu sorte Refošk. Strokovni vodja projekta za zaščito terana, dr. Frederik Vodopivec, je zato zaključil, da je diplomacija na pravi poti in mora svoje delo opraviti do konca.

SD na sejmu AGRA 7

Druga okrogla miza, ki jo je organiziralo ministrstvo, je bila namenjena konoplji je bila namenjena »Konoplja – priložnost za kmetijsko-prehranski sektor?«, na kateri so razpravljalci ugotavljali koliko novih delovnih mest bi ta lahko prinesla, seveda pa bi bilo potrebno pred tem še spremeniti niz zakonodaje, ki v tem trenutku otežuje zaposlovanje in predelavo rastline. Sicer pa je ministrstvo na razstavnem prostoru tudi organiziralo delavnico: »Analiza prsti kot osnova za vrtnarjenje«, ki je bila zelo dobro obiskana, predavateljica pa je ponudila široko paleto idej za drugačno in inovativno vrtnarjenje.

SD na sejmu AGRA 15

Predzadnji dan sejma AGRA je bil namenjen slovenskim zadružnikom, prašičerejcem in slovenski zelenjavi. Sejemskega dogajanja se je udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, ki se je skupaj z ministrom mag. Dejanom Židanom udeležil podelitve priznanj Zadružne zveze Slovenije. Še pred tem, sta se skupaj z obiskovalci srečala na tradicionalni »kavi z ministrom«, s skupno sliko pa sta podprla tudi pobudo za Svetovni dan čebel.

SD na sejmu AGRA 4

Minister se je v nadaljevanju udeležil posveta prašičerejcev in se srečal z zamejskimi Slovenci v okviru AGRASLOMAK. V popoldanskih urah je minister podelil nagrade rejcem drobnice. Na razstavnem prostoru MKGP pa sta potakala tudi dva posveta; prvi je imel naslov »Novosti na področju dopolnilnih dejavnosti«, drugi pa »Možnosti namakanja v Sloveniji in izkušnje namakanja na Nizozemskem«. Okrogli mizi sta izpostavili temi o zmanjšanju zavržkov hrane in pomembnosti ohranjanja kmetijskih zemljišč.

SD na sejmu AGRA 5

Zadnji dan sejma AGRA je bil namenjen naravnim parkom, ekološkemu kmetijstvu in semenarjem. Jutranjo kavo oz. zajtrk z obiskovalci je gostil državni sekretar Miha Marenče. Na razstavnem prostoru MKGP je potekala predstavitev projekta »Informiranje potrošnikov o zmanjšanju zavržkov hrane, o rokih uporabe in shranjevanju hrane« in razstava prsti v Sloveniji. Sklepno dejanje 53. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma pa je bil posvet z naslovom “Kako prebuditi potencial  slovenskih kmetij za več lokalne ekološke hrane”.

SD na sejmu AGRA 9

SD na sejmu AGRA 18

Židan v intervjuju za Mladino: “Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo.”

S predsednikom Socialnih demokratov ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sta se za Mladino pogovarjala novinarja Jure Trampuš in Staš Zgonik. Povezava do intervjuja v spletni izdaji tednika Mladina: http://www.mladina.si/168678/dejan-zidan/

Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal za Mladino. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.« Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.

Pijete teran?

Pijem slovenska vina, bela in rdeča, med njimi tudi teran.

Zaščita terana je še ena izmed front na ravni slovensko-hrvaških odnosov …

Teran je vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na posebni zemlji Kraške planote in se prideluje po posebni metodi. Teran je bil kot slovenska avtohtona vrsta vina zaščiten že pred desetletji, z vstopom v Evropsko unijo pa smo zaščito prenesli tudi v evropski pravni red.

A zdaj Hrvaška zahteva, da bi ime teran lahko uporabljali tudi vinogradniki v hrvaški Istri.

Zanimivo je, da nam ekskluzivne zaščite niso oporekali niti takrat, ko smo teran zaščitili v tedanji skupni državi, niti takrat, ko smo si pridobili zaščito na evropski ravni, niti med njihovimi pristopnimi pogajanji z EU. Nekorektno je, da vprašanje odpirajo zdaj, ko so vsi formalni postopki v zvezi z zaščito že končani.

Bi žrtvovali ekskluzivno zaščito terana v zameno za normalno nadaljevanje arbitražnega postopka?

Rekel bi, da teran ni področje, kjer bi Slovenija trgovala.

Vaša stranka je sorodna hrvaški vladajoči stranki, premier Milanović je bil večkrat na obisku pri vas, veliko ste sodelovali v času volitev. Ste ob trenutnih napetostih v zvezi z arbitražnim sporazumom imeli neformalne stike?

Pri tem ne gre za vprašanje političnih strank. Hrvaška je glede tega vprašanja politično povsem enotna, popolnoma nepomembno je, kdo je na oblasti. Varuje svoje interese, med drugim na načine, ki niso evropski, z zvijačami in izsiljevanjem. Novost vtem primeru je, da tudi slovenska politika enotno zagovarja državni interes, kar do zdaj ni bilo značilno.

Vlado, katere član ste, po odstopu Ronnyja Abrahama znova čaka imenovanje arbitra. Kako razumete ta zaplet?

Fokus te zgodbe je nekje drugje – da sosednja država na podlagi zapisov nezakonitega prisluškovanja, za katere se niti ne ve, ali so pristni, skuša izvajati politično akcijo. Arbitrom se ne sme prisluškovati …

… arbitri pa ne smejo komunicirati na takšen način.

Hrvati bi morali recimo tudi pojasniti, zakaj je njihov arbiter Budislav Vukas med obravnavami na arbitražnem sodišču spal v prostorih hrvaškega veleposlaništva.

Ali Slovenija prisluškuje hrvaškim politikom?

Podatkov o tem nimam, sem samo kmetijski minister.

Kar se tiče pristnosti posnetkov, jih je posredno potrdil hitri odstop Simone Drenik in Jerneja Sokolca.

Njun odstop v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se kar se da hitro odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek normalno nadaljuje. To ni nikakršno priznanje. Arbitražni sporazum ni pomemben zgolj v funkciji odločanja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi kot model za reševaje sporov v širši regiji, ki v zadnjem času znova pomeni varnostno tveganje, zaradi nacionalizma in zaradi pojava islamskega ekstremizma. Alternativa arbitražnemu sporazumu je vrnitev k tako imenovani balkanski politiki, ki temelji na zvijačah in izsiljevanju, in tega si regija v tem trenutku ne more privoščiti. Zato tudi evropska komisija zelo budno spremlja razvoj dogodkov.

Pričakujete, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v zgodbo?

Za to v tem trenutku ni potrebe. V tem trenutku je pomembno, da arbitražno sodišče opravi svoje delo, kot mu ga nalaga arbitražni sporazum, da torej najde kompromisno in pravično rešitev. Dolžnost držav pa je, da to odločitev spoštujejo. Tukaj bo prišla do izraza tudi vloga EU.

Bi moral v Sloveniji poleg agentke in arbitra odstopiti še kdo, na primer zunanji minister?

Naše stališče je, da je v fazi reševanja arbitražnega sporazuma za državo najpomembnejše enotno delovanje in da ta trenutek o tem nima smisla razpravljati.

Vašega ministra Janka Vebra so zamenjali zaradi bistveno manjše težave.

In to je ena največjih napak Cerarjeve vlade. Od takrat po mojem v koaliciji ni več takšnega zaupanja, kot je veljalo prej. Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko.

Vendar ste kljub temu ostali v vladi. Je šlo za nenačelno ravnanje?

Takrat smo o svojem odzivu v stranki veliko razpravljali, a smo se nazadnje, tudi s podporo podpredsednika Janka Vebra, odločili, da ostanemo v koaliciji. Seje pa, kot sem že rekel, zmanjšala stopnja zaupanja.

Zakaj je moral Veber po vašem oditi? Zaradi lažje privatizacije Telekoma?

Ali pa zato, ker si je del koalicije želel pridobiti naklonjenost opozicijskih strank, ker je hotel zagotoviti ustavno večino za sprejetje fiskalnega pravila. To so samo moja ugibanja. Kar se tiče Telekoma, pa prodaja ni le varnostno, temveč tudi strateško, finančno in razvojno vprašanje. Argumentov proti prodaji pod pogoji, kakršni so bili ponujeni, je bilo zelo veliko, tudi brez Janka Vebra.

Stranka SD že vseskozi nasprotuje razprodaji podjetij v državni lasti, a zdi se, da gre predvsem za formo, da ostaja pri besedah. Privatizacija se nadaljuje.

Če Socialni demokrati ne bi bili člani vladne koalicije, bi privatizacija potekala bistveno hitreje. Marsikatero podjetje, ki danes ostaja v državni lasti, bi bilo brez nas že privatizirano. Za strankin uspeh štejem tudi sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki smo jo nujno potrebovali. Vprašanje državnega lastništva za nas ni ideološko vprašanje. Za nas sta državna in zasebna lastnina lahko enako dobri, če sta dobro upravljani. Podjetij v državni lasti ni treba braniti zato, ker bi si tako želeli direktorji teh podjetij, ali pa zato, da lahko stranke v njih zaposlijo svoje ljudi, temveč zato, da si država zagotovi dodatne prihodke. Vrednost podjetij v državni lasti je trenutno še vedno približno n milijard evrov, in če bi bila podobno donosna, kot so francoska podjetja v državni lasti, bi moralo to za državni proračun pomeniti nekaj sto milijonov dodatnega priliva na leto.

Pa ni tako.

Res je, ker je politika v preteklosti državna podjetja razumela na napačen način, ki sem ga že omenil.

Tudi vaša stranka pri tem ni nedolžna. Poglejte samo na primer TEŠ 6.

O tem primeru težko govorim, smo pa Socialni demokrati podprli ustanovitev parlamentarne komisije, ki mora raziskati TEŠ 6. Počakati je treba, da komisije, ki ga raziskujejo, opravijo delo. Kot sem rekel, državno lastništvo je pomembno za zagotavljanje dodatnih prilivov v državni proračun, za ohranjanje delovnih mest, pa tudi iz strateških razlogov, recimo pri infrastrukturi.

Pričakujete, da se bo prodaja Telekoma po Cinvenovem umiku nadaljevala?

Trenutno predvsem pričakujem, da se bomo o tem pogovorili znotraj koalicije. Socialni demokrati bomo predlagali, da Telekom od zdaj, čeprav še ni uvrščen na seznam strateških naložb, obravnavamo, kot daje že na tem seznamu. Trditev, češ da je poslovanje Telekoma premalo učinkovito, ne more biti razlog za prodajo, kvečjemu je to razlog za razmislek o načinu vodenja družbe. Po našem bi bilo za Telekom najprimernejše razpršeno lastništvo, pri čemer bi država ohranila največji delež. S tem bi podjetju omogočili tudi priliv svežega denarja, ki bi ga lahko namenilo za razvoj ali pa morda za prodor na tuje trge.

Telekom za zdaj ostaja v državni lasti, prodaja Mercatorja pa je že dejstvo. Kako da vam je ni, čeprav ste bili v več vladah, uspelo preprečiti?

V času, ko je bila SD najmočnejša vladna stranka, med letoma 2008 in 2011, ravno zaradi našega nasprotovanja prodaje ni bilo. Če ima stranka manj poslancev, so pričakovanja do nje še vedno enaka, njena realna moč pa je, žal, manjša. Žal seje s podajoMercatorja zgodilo točno to, na kar smo opozarjali. Prehranska veriga je za državo izjemnega pomena. V Sloveniji v njej tako ali drugače sodeluje skoraj sto tisoč ljudi. Trgovci so ključni člen v prehranski verigi od kmeta do potrošnika in Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg.

Zakaj je država tu tako zanemarila strateški vidik prodaje? Govorili smo z nekim finančnikom, kije sodeloval pri prodaji, dejal je, daje posel finančno morebiti celo dobro speljan in da oni niso tam, da razmišljajo strateško. To je naloga države in politike.

Slovenija je razmeroma mlada država in še vedno ni dosegla poenotenja o ključnih strateških Usmeritvah, ki bi jih zagovarjale vse stranke ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija.

Mercator je le eden od ključnih členov v prehranski verigi, ki so v zadnjih letih končali v tujih rokah. Od največjega slovenskega odkupovalca mleka Ljubljanskih mlekarn, ki je po novem v lasti francoskega Lactalisa, do največjega odkupovalca pšenice Žita, ki gaje kupila hrvaška Podravka. Ali sploh še lahko govorimo o slovenski živilski industriji?

Če ima podjetje sedež v Sloveniji, za proizvodnjo skrbijo slovenski delavci, uporabljajo pa pretežno slovenske surovine, potem v idealnih razmerah sploh ni pomembno, v čigavi lasti je. Ena prvih akcij, ki sojih Ljubljanske mlekarne izpeljale pod novim lastnikom, je bil prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, kijih tržijo v Sloveniji. Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka.

Prodaja Žita je šla mimo precej neopazno, čeprav so kmetje svarili, da lahko pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, češ da sije Hrvaška s tem zagotovila kupca za svoje presežke pšenice.

Prodaja Žita po mojem ni tako tragična. Mleka pridelamo več, kot ga sami porabimo, samooskrba pri pšenici je dosti manjša in znaša od 55 do 70 odstotkov. Poleg tega imamo v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico, na primer murskosoboški Mlinopek. Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti evropski komisiji: ali drži, daje država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kotje videti glede na javno dostopne podatke? Ce to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, kije vtemeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana.

Hrvaška svojim podjetjem tudi drugače izdatno pomaga pri prodoru na tuje trge. Zakaj se v Sloveniji delamo, kot da je to nekaj nedopustnega, čeprav to počnejo tudi Nemci, Francozi, …

Tudi v Avstriji, Italiji in večini drugih držav. V Sloveniji je, žal, prevladala floskula o umiku države iz gospodarstva, razen seveda takrat, ko gospodarstvo, na primer banke, potrebuje denar. To politiko so po mojem pri nas forsirali predvsem finančni lobiji in del politike, ki v zgodbo, češ daje državno lastništvo a priori slabo, ideološko verjame.

Ampak ste član vlade, ki izvaja natančno takšno politiko, ki pravzaprav v svojem bistvu nadaljuje politiko, ki jo je začela druga Janševa vlada in nadaljevala vlada Alenke Bratušek. Ni se zgodil veliki preobrat.

S tem se ne morem strinjati. Strategija upravljanja podjetij v državni lasti, kije bila sprva mišljena kot strategija odprodaje, je predvsem po naši zaslugi dejansko postala strategija upravljanja. Fiskalno pravilo je bilo v prvih osnutkih ubesedeno na način, ki Odstop Sekolca in Drenikove v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek nadaljuje. bi izrazito škodil socialni državi in javnemu sektorju, sprejeto besedilo je veliko razumnejše, saj uvaja nekatere varovalne mehanizme ob izrednih dogodkih, kot je na primer gospodarska kriza, in postopnost. Preobrat je tudi v tem, da nam je uspelo ustaviti zmanjševanje financiranja javnega šolstva, zdravstva in sociale. Pri slednji je v proračunu za prihodnje leto predvidena celo rast odhodkov.

Glede na to, da doživljamo gospodarsko rast, temu ne moremo reči uspeh.

Morda, a prvotni načrti kljub gospodarski rasti niso bili takšni.

Kateri od članov vlade je največji zagovornik privatizacije državnega premoženja?

Nekorektno bi bilo, da bi kot član vlade na tak način govoril o kolegicah in kolegih. Vsekakor pa med nekaterimi člani vlade obstajajo razmišljanja, ki so precej drugačna od mojih, in sicer, daje zelo pomembno, da nam tujina ploska pri vsaki potezi. Da dane zaveze spoštujemo, ne glede na to, ali je to za državo v danem trenutku dobro ali ne. Nobena evropska država ne izpolnjuje svoj ih zavez do popolnosti, ker se razmere znotraj držav in širše pač spreminjajo. Koalicijskim partnerjem skušamo dopovedati, da smo v prvi vrsti odgovorni državljanom.

Finančni minister Dušan Mramor je tudi javno večkrat poudaril, daje izpolnjevanje zavez njuno, če želimo ceno državnega zadolževanja ohraniti na nizki ravni. Sodelovali ste v več vladah. Je v tej vladi finančni minister najvplivnejši do zdaj? Je dejansko on tisti, ki vlada?

Verjetno ima finančni minister vvseh vladah izrazito veliko moč, v marsikateri vladi ima pravico veta, nazadnje pa je vedno odvisno od predsednika vlade, kakšno realno moč mu prepusti. Finančni minister v tej vladi ima zelo veliko moč in ima tudi pravico veta.

Ste v zadnjem času s svojimi predlogi velikokrat trčili ob Mramorjev zid?

Tudi s finančnim ministrom se je o pomembnih vprašanjih mogoče dogovoriti. Pri vprašanju privatizacije nama ni uspelo doseči skupnega stališča, pri marsikateri drugi stvari, tudi pri vprašanju proračuna in strategiji upravljanja državne lastnine, pa nama je to uspelo.

Ste zadovoljni z delom Slovenskega državnega holdinga?

SDH je odgovoren za funkcioniranje državnega premoženja. Za povečanje donosnosti je potreben čas. Trenutna nizka donosnost ne more biti razlog za čimprejšnjo prodajo. Tako ravnanje zgolj kaže na nesposobnost SDH, da bi prek vpliva na nadzorne svete in uprave podjetij dosegel izboljšanje donosnosti.

Bi bilo upravo SDH treba zamenjati?

Najpomembneje se mi zdi, da je vlada končno imenovala nove nadzornike, ki uživajo naše zaupanje. Glede na življenjepise teh ljudi gre za kompetentne posameznike in oni bodo morali oceniti, ali uprava izpolnjuje njihova pričakovanja.

Kako gledate na slovensko vlogo pri vprašanju Grčije? Predsednik vlade in finančni minister sta v Bruslju nastopala v vlogi najostrejših kritikov grških pogledov. Kot se je izrazil ekonomist Mojmir Mrak, bili smo bolj nemški od Nemcev.

Na trenutke seje dejansko zdelo, da nekateri naši politiki nastopajo v vlogi predstavnikov za odnose z javnostmi kakšne tuje vlade. Pooblastila vlade za takšne ostre nastope ni imel nihče. Grčija je v težave zašla zaradi svojih napak. Prikazovali so lažne statistične podatke, premalo dejavni so bili pri pobiranju davkov, najpremožnejši so plačevali minimalne davke, preveč so trosili. Začetna pomoč EU Grčiji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka na razmere v državi, sloje zgolj za prenos tveganja. Tveganje francoskih, nemških”in še nekaterih finančnih institucij je postalo tveganje evropskega proračuna in proračunov držav članic, ne da bi za tem stal kakšen nov »Marshallov načrt«. Sloje torej za kombinacijo lastnih napak in napačnega posredovanja. Manjkal je vnovični zagon. Država se ne more rešiti iz dolgov, če se njena gospodarska aktivnost zmanjšuje. Gospodarska rast je najboljši obet za poplačilo dolga. In grški dolg je zaradi izjemno nizkih obrestnih mer razmeroma obvladljiv. Glede na obseg bruto domačega proizvoda ima Grčija celo nižje stroške financiranja dolga kot Slovenija.

Se vam zdi smiseln razmislek o odpisu dela dolgov?

V tem trenutku se mi zdi pomembnejši razmislek, kako v Grčiji znova zagnati gospodarsko aktivnost. Če bi ji še osmič v njeni zgodovini odpisali dolgove, bi bilo povsem upravičeno vprašanje, zakaj se dolgovi ne odpišejo tudi Sloveniji, Italiji, Nemčiji … Ne morejo biti zgolj posamezne države deležne takšnih ugodnosti. Sicer pa tudi nekateri Nobelovi nagrajenci govorijo, da bo sčasoma splošen odpis dolgov nujen.

Se vam zdi 250 beguncev, kolikor naj bi jih bila pripravljena sprejeti Slovenija, preveč?

Ne.

Premalo?

Ne želim licitirati. Bi pa rekel, da Slovenija nima pravice reči, da so begunci problem EU, ne pa naš problem. Smo del EU in moramo prevzeti svoj del bremena. Zavedati pa seje treba, da so to begunci, ki bodo, drugače od beguncev, s katerimi smo imeli opravka v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, stalnica, zato je treba poskrbeti za njihovo integracijo.

Kaj pravite na pomisleke, da begunci pomenijo varnostno tveganje?

Varnostno tveganje pomeni tudi vožnja po cesti, pa se vseeno vozimo po njih. Tu gre za ljudi, ki jim je pač treba pomagati. Vsekakor pa pomoč beguncem ni zadosten korak, treba je rešiti težave v državah, iz katerih ljudje bežijo, tudi vprašanje »begunske industrije«, ki se je razvila v nekaterih afriških državah.

Na trenutke se zdi, da se vaša stališča bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice. Celo njene predloge včasih »posvojite« in jih spravite skozi parlamentarni postopek, na primer pri odpisu dolgov ali legalizaciji konoplje. Ko smo se pogovarjali pred enim letom, ste dejali, da niste privrženec kanibalizma na levici, pa je videti, daje kar prisoten.

Socialni demokrati si za pripravo zakonskih predlogov vzamemo veliko časa, pri tem pa sodeluje veliko ljudi. In pogosto se zgodi, da medtem kakšna druga stranka predstavi svoj slabo pripravljeni predlog podobne rešitve. Kdo seje česa domislil prvi, je težko z gotovostjo trditi. Verjetno ste opazili, da za Združeno levico ne uporabljamo grdih besed. Njene predloge vedno preučimo, in kadar je smiselno, jih skušamo znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.

Bi z Združeno levico lahko sodelovali v vladi?

Mislim, da brez težav. Večina strank se, ko pridejo v vlado, zelo hitro nauči, da lahko obljubljajo le tisto, kar je mogoče izpolniti.

Kot ste dejali prej, ste »samo« kmetijski minister. Kaj je za vas ključna usmeritev slovenske kmetijske politike?

Glede na to, da smo ministri EU pod pritiskom projekcij, ki za prihodnja desetletja napovedujejo spremembe podnebnih razmer in rast svetovnega prebivalstva ter pri tem ugotavljajo, da se račun glede potrebe po hrani ne izide, je naša ključna naloga zagotoviti prehransko varnost, ki jo želimo povečati z zvišanjem stopnje samooskrbe, hkrati pa ohraniti naravne vire. Lansko leto je bilo s tega vidika zelo spodbudno. Imeli smo najvišjo letno rast kmetijske proizvodnje med vsemi državami EU.

Ampak predvsem zato, ker je bilo leto 2013 za slovensko kmetijsko proizvodnjo res slabo.

Leto 2013 je bilo z vidika kmetijske proizvodnje res slabo, a lani smo imeli tudi v absolutnih številkah resnično dobro leto. Faktorski dohodek kmetij je bil eden najvišjih v zgodovini samostojne države. To pozitivno usmeritev si prizadevamo obdržati. Nova kmetijska politika, ki smo jo začeli izvajati z letošnjim letom, je veliko bolj proizvodno naravnana, saj med drugim na primer omogoča dodatno finančno podporo za proizvodnjo v tistih segmentih, kjer je stopnja samooskrbe najnižja, na primer pri krušnih žitih ali pri zelenjavi. Uvedli pa smo tudi neke vrste start-up podporo za mlade kmete. Vsi, ki so mlajši od 40 let in se odločijo, da bodo prevzeli kmetijo, so upravičeni do 45 tisoč evrov državne podpore, če kmetujejo poklicno in izpolnjujejo velikostni vstopni prag.

O kakšnih proračunskih izdatkih govorimo?

Za ta ukrep je skupaj predvidenih 60 milijonov evrov v sedmih letih.

V Sloveniji je kmetij glede na skupni obseg kmetijskih zemljišč že tako preveč. Je s tega vidika smiseln ukrep, s katerim bi se število kmetij še povečalo?

Bistvo ukrepa ni ustanavljanje novih kmetij, gre za to, da prepričamo očeta in mamo, naj sinu ali hčerki prepustita vodenje kmetije. Prizadevamo si, da bi kmetije prevzemali mladi z novimi znanji, novimi zamislimi, novo energijo. Kar se tiče razpršenosti kmetijskih zemljišč, pa to vsekakor je težava. Povprečna slovenska kmetija je trikrat manjša od povprečne evropske kmetije. Poleg tega je Slovenija država, v kateri imamo za kmetijstvo v povprečju slabše možnosti kot v konkurenčnih državah. Skoraj 80 odstotkov naših kmetijskih površin po evropski definiciji sodi v kategorijo območij, na katerih je kmetovanje oteženo. Če ne bi bilo finančnih spodbud, je velika verjetnost, da bi ljudje kmetovanje na teh območjih na veliko opuščali, kmetijske površine pa bi prerasel gozd. Leta 1875 je gozd preraščal 35 odstotkov ozemlja naše države. Danes je delež gozda že 60-odstoten.

Bi se moral vaš resor pravzaprav imenovati ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in malo prehrane?

Kar se tiče samooskrbe, Slovenija na splošno niti ni tako slaba. V povprečju dosegamo 70-odstotno samooskrbo, kar zadeva kmetijske surovine, za osnovno prehransko varnost pa po mnenju strokovnjakov zadostuje že 80- do 85-odstotna samooskrba.

Zakaj se ob tolikšnem obsegu gozda še vedno zdi, da napovedi o oživitvi slovenske lesnopredelovalne industrije ostajajo večne napovedi?

Dejansko zadnji dve leti končno doživljamo rast na tem področju, približujemo se milijardi evrov letne realizacije. Res je, da smo še daleč od razmer pred 20 leti, a panoga vendarle končno spet raste in posluje pozitivno, neto dobiček se je lani podvojil. Si pa vsekakor želimo, da bi bila rast še hitrejša in bolj razširjena. Trenutno rasteta predvsem segment obrtniške lesne proizvodnje in še posebej proizvodnje lesenih hiš.

Zakaj v protihrupne ograje, ki jih Dars v zadnjem času postavlja po celotnem avtocestnem križu, ni vgrajen niti košček slovenskega lesa?

To zanima tudi mene. V času Pahorjeve vlade smo sprejeli uredbo o zelenem javnem naročanju, kije za javne investicije predpisovala, da mora 30 odstotkov materiala pri gradnji javnih objektov sestavljati les. Naslednja vlada je ta delež prepolovila, mi smo ga za zdaj zvišali na 20 odstotkov.

Ampak v teh protihrupnih ograjah je vgrajenih nič odstotkov lesa.

Lahko samo rečem, da sem nad takšnimi investicijami zaskrbljen.

Pa ste se na tem področju kakorkoli angažirali, koga opozorili?

Glede protihrupnih ograj ne. Ko je projekt oddan, je dejansko že prepozno. Sem pa nekajkrat posredoval pri investicijah vjavnih zavodih, če so me opozorili, da niso v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.

Odhajate na dopust na Hrvaško. Katero vino boste pili tam?

Pil bom predvsem vodo, ker bo zelo vroče, poleg tega pa se nameravam veliko ukvarjati s športom in takrat je voda najboljša.

Židan ne želi ogroziti arbitražnega postopka, zato incidenta s prisluhi podrobneje ne komentira

Predsednik SD mag. Dejan Židan incidenta glede postopka arbitraže danes ni želel podrobneje komentirati. Židan, ki se mudi na službenem obisku v Bruslju, je tako v izjavi za javnost povedal le, “da kot predsednik stranke SD, ki je pred leti naredila izjemno velik napor, da do arbitražnega sporazuma sploh pride in s tem tudi do končne rešitve mejnega spora s sosednjo Hrvaško, danes ne želim komentirati tovrstnih zadev in zapletov, saj si ne želim, da bi s tem kakorkoli ogrozil arbitražni postopek, ki poteka na arbitražnem sodišču v Haagu.”

Hrvaški časnik Večernji list je namreč v sredo razkril pogovore med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik iz ministrstva za zunanje zadeve. Kot je razvidno iz objavljenih pogovorov, je Sekolec slovensko ministrstvo za zunanje zadeve obveščal o podrobnostih zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillauma in drugih sodnikov v zvezi s postopkom določanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Z Drenikovo sta nato oblikovala taktiko vplivanja na sodnike.

Premier Miro Cerar pa je zatrdil, da ne on ne slovenska vlada nista bila seznanjena z omenjenimi pogovori. Ti so bili po njegovih ocenah neprimerni, zato pričakuje, da bosta oba za to prevzela odgovornost. Drenikova je že ponudila svoj odstop, kot član arbitražnega sodišča pa je odstopil tudi Sekolec. Po odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča je sodišče v Haagu sporočilo, da namerava nadaljevati s presojo v trenutni arbitraži. Slovenija mora zdaj v 15 dneh imenovati novega člana ali članico sodišča, sicer ga oziroma jo bo imenoval predsednik sodišča. Sodišče namerava po konstituiranju v novi sestavi nadaljevati s svojim presojanjem v trenutnem arbitražnem postopku brez zamud.