Socialni demokrati smo začeli s predstavitvami volilnega programa in ekipe

Socialni demokrati smo s posvetom Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije začeli s predstavitvami volilnega programa, s katerim bomo naslavljali problem družbene neenakosti, ter potencialne ministrske ekipe. Danes smo se posvetili gospodarskemu področju in kot možnega ministrskega kandidata predstavili uspešnega podjetnika in lastnika podjetja DUOL Dušana Olaja.

Po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana je prišel čas, da v Sloveniji povemo, na smo na nekaterih področjih lahko najboljši. Zato je rdeča nit vseh predstavitev volilnega programa Socialnih demokratov Samozavestna Slovenija. S programom bomo zasledovali cilj zmanjšanja družbene neenakosti, ki po Židanovem mnenju najbolj razkraja slovensko družbo, in sicer zlasti na področjih zdravstva, pravosodja in dela.

Posvet SD v GH Union

Danes smo se nekoliko bolj kot na druge teme osredotočili na gospodarsko področje. Posveta se je udeležil tudi Dušan Olaj. “Če se stvari ne da spremeniti od zunaj, jih bomo poskušali spremeniti od znotraj,” je Olaj pojasnil svojo odločitev, da se odzove vabilu SD, da bi bil v primeru sodelovanja v vladi njen ministrski kandidat. Kot je povedal medijem, smo bili Socialni demokrati prva stranka, ki mu je ponudila to priložnost, sicer pa se v precejšnjem delu strinja s strankinim programom. Na posvetu je med drugim izpostavil gospodarsko rast v Sloveniji, ki jo zagotavlja zlasti izvoz. Ta podjetja pa so pregreta in nimajo več rezerve, je opozoril in poudaril vprašanje, kako torej obdržati BDP na tej ravni.

Dejan Židan na posvetu SD

Gostje današnjega posveta so bili še predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, ekonomistka mag. Helena Kamnar in nekdanji minister dr. Jernej Pikalo. V njihovih nagovorih je bilo ob analizi izzivov današnje družbe slišati potrebo po novem družbenem dogovoru.

Posvet SD

Jerkičeva, ki si sicer v prihodnje želi vsebinski dialog na več ravneh, je kot izziv današnje družbe izpostavila varnost na več področjih in opozorila zlasti na prekarne oblike dela. Po mnenju Kamnarjeve se je treba na področju javnih storitev in socialne države ponovno dogovoriti za obseg in vrsto storitev, ki jih bo zagotavljala država in bodo financirane iz davkov, temu ustrezen pa mora biti tudi dogovor, koliko davkov bomo plačevali. Pikalo je izpostavil nujnost investicij v digitalno infrastrukturo. Da je treba več vlagati v raziskave in razvoj, je ocenil tudi Gorjup in dodal še potrebo po ustvarjanju novih podjetij.

Židan na posvetu SD

Socialni demokrati bomo v prihodnje po resorjih predstavljali volilni program in potencialne ministrske kandidate. Nekateri so bili na posvetu prisotni že danes. Transparentnost pred volivci pa je po Židanovih navedbah razlog za to, da smo že začeli s predstavitvijo programa in potencialne vladne ekipe. Predsednik SD Židan je ob vprašanju cilja na volitvah napovedal, da bomo Socialni demokrati nekajkrat močnejši kot sedaj. Socialna demokracija v Evropi po njegovih navedbah zajema okoli 20 odstotkov volivcev in verjame, da se bomo slovenski socialdemokrati temu približali. “Želim pa si zmage,” je povedal Židan.

Videoposnetek celotnega posveta si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/4x4y9

Predsednik SD Židan: “Sporno je, da se – ob kapacitetah javnih zdravstvenih zavodov – program operacij na dopisni seji podeljuje zasebnikom.” 

Po neformalnem pogovoru z novinarji, ki je v potekal v luči ponedeljkovega posveta Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije, je predsednik stranke Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pokomentiral tudi nekatera najbolj pereča vprašanja aktualno-političnega dogajanja. Med njimi tudi minulo dopisno sejo vlade, na kateri se je sprejel program izvajanja ortopedskih operacij za MD Medicino. Netransparetnost postopka sprejemanja tovrstnih odločitev po mnenju predsednika SD terja vsebinsko razpravo, zato pozdravlja odločitev vlade – sprejeto na njegov predlog – o prestavitvi glasovanja glede zapisnika dopisne seje.

“Socialni demokrati menimo, da sprejemanje ni bilo v skladi s pravili, vlada je sejo o zelo sporni temi, ko se koncesije podeljuje zasebnikom, kljub temu, da imajo javni zdravstveni zavodi prostorske in kadrovske kapacitete, končala prehitro,” je bil odločen Židan. Predsednik SD si želi, da generalni sekretariat in pravna služba vlade ugotovita, da se mora o tem odločati še enkrat.

Poplavo vloženih poslanskih zakonov zadnje dni pa predsednik Socialnih demokratov vidi kot dejanja “mimo vseh koalicijskih protokolov”. Prepričan je, da je tovrstno početje neučinkovito, saj sama časovnica dela državnega zbora možnost sprejemanja te zakonodaje postavlja na minimum. “S tem posamezni poslanci želijo vplivati na svoj volilni rezultat, volivke in volivci pa niso več naivni,” je poudaril Židan.

V luči prihajajočega ponedeljkovega sestanka s slovenskimi ribiči predsednik SD izpostavi razliko delovanja hrvaške in slovenske strani, saj meni, da je slednja bistveno bolj pripravljena. “Na izvedbo arbitraže smo se pripravljali šest mesecev preko dobrega interventnega zakona, podzakonskih aktov in dela na terenu. Našim ribičem smo zagotovili pravno pomoč, vse stroške teh pa bo nosila država,” je poudaril Židan.

Ob tem je dodal, da sta bila sprejeta tudi dva nujna ukrepa, zaradi česar se bo med drugim slovenskim ribičem zagotovila večja socialna varnost preko sofinanciranja ribiške dejavnosti vse do leta 2020. “Moja želja pa je, da do takrat pridemo do sistema stalne podpore ribištvu, ki ni samo gospodarska dejavnost, temveč del naše kulture, zgodovine in tudi turizma,” je še pojasnil predsednik SD.

Na vprašanje o povabilu na kavo s strani novega v.d. predsednika Nove Slovenije mag. Mateja Tonina je Židan odgovoril, da se bo takšnemu povabilu odzval, morebitnega sodelovanja pa v politiki po njegovem razen redkih izjem vnaprej ne gre izključevati. “Želim pa si, da bi se tudi slovenski krščanski demokrati bolj približali programu nemške krščanske demokracije in naredili premik od liberalnega k socialnemu,” je ob tem poudaril Židan.

Tanja Fajon: Socialna demokracija z jasnimi vrednotami in programom za prihodnost pridobiva zaupanje ljudi

“V ustavni državi je pravi vladar volivec,” je nekoč dejal delavski vodja in oče nemške SPD Ferdinand Lassalle. 150 let kasneje je videti, kot da ljudje počasi izgubljajo vero v njegovo politično idejo.

Od začetka tisočletja se je v 15-ih od 17-ih anketiranih evropskih držav[i] število glasov za socialno-demokratske stranke na volitvah zmanjšalo. V Nemčiji je rezultat SPD z 20,5 odstotka najslabši do sedaj in podobno je v številnih sosednjih državah, kjer se socialdemokrati borijo z nenehnim upadanjem podpore: v Franciji, na Nizozemskem in Češkem beležijo socialdemokratske stranke letos samo še enomestne rezultate.

Avstrijski SPÖ so izgubili deset odstotnih točk, PASOK v Grčiji konstantno izgublja pomenu, v Italiji, Španiji in na Portugalskem so socialdemokratske stranke še leta 2000 dosegale rezultate okrog 40 odstotkov, pa jih do danes – razen na Portugalskem – izgubile 20. V skandinavskih državah je trend podobno negativen, v Združenem kraljestvu ga je ublažilo dogajanje zaradi Brexita in njegovih posledic.

Da evropska socialna demokracija preživlja težke čase, je torej jasno že dolgo. Glede na družbene in politične okoliščine in vse večje zavedanje, da nimamo ne učinkovitih odgovorov na krize zadnjega desetletja ne predlogov, kako naš voz spet obrniti navzgor, ter glede na dejstvo, da se stranke socialne demokracije vse manj razlikujemo od ostalih strank, je nevarnost, da nas bo negativna spirala posrkala na samo dno, vse bolj grozeča.

Članek v Spieglu[ii], ki sem ga nedavno prebrala in od koder sem povzela zgornje številke, pritrjuje temu vzdušju. Razlogi za negativen razvoj v posameznih državah so sicer lahko različni, vendar Marcel Pauly, avtor članka, ponudi razlage, ki so skupne krizi socialistov in socialnih demokratov v večini omenjenih. Niso nove, je pa prav, da o njih ponovno razmislimo.

V prvi vrsti gre za pomanjkanje oziroma izgubo jedra volivcev, ki je posledica številnih spremenjenih socialnih dejavnikov, na katerih je temeljil uspeh socialne demokracije. Ni več tradicionalnih delavskih gibanj, povezanih v močne sindikate, vse manj je klasičnih in predvsem fizičnih delavcev, nadomeščajo jih bodisi nove tehnologije bodisi cenena delovna sila v nerazvitih državah ali začasni delavci. Po nekaterih podatkih je delež delavcev v Evropi že nižji od 20 odstotkov. Nimamo več tovarn, v katerih bi se ljudje učili, kako slediti skupnim ciljem.

Ob tem je prišlo do vznika novih strank, ki poleg skrajnega dela apelirajo in drobijo tudi klasično središče delavskega razreda: bodisi da gre za socialistične ali levičarske (npr. Siriza v Grčiji, WASG v Nemčiji) bodisi desničarske populistične stranke (npr. Front national v Franciji, FPÖ v Avstriji, stranka Geerta Wildersa na Nizozemskem) ali pa nove, »startup« stranke, ki bolj kot stranke delujejo kot oglaševalske agencije. Če temu dodamo še jasno zaznano zmanjšanje zaupanja volivcev v politiko na splošno, kar se kaže tudi z upadanjem volilne udeležbe, je rezultat po eni strani razumljiv.

Po drugi strani pa tudi nekoliko nelogičen – finančna in gospodarska kriza je posledica neoliberalnih politik. Zakaj torej socialnodemokratske stranke, zmerna levica, niso izkoristile tega dejstva za svoj vzpon? Osnovni očitek je pomanjkanje dolgoročnih družbenih vizij, idej, programska izpraznjenost, v povezavi z odgovorom na vprašanje, kaj je danes sploh še socialdemokratsko.

Razvoj evropskega skupnega trga in povečevanje vpliva korporacijskega kapitala sta ustvarila okolje, v katerem so socialno demokratske ideje socialne države vse težje uresničljive in v katerem smo socialni demokrati počasi, a zanesljivo, politiko podredili trgu. Tudi zaradi take trženjske politike so si današnje evropske politične stranke, razen nekaj skrajnih, vse bolj podobne. Praktično se zdi, da ne obstaja alternativa. Programi se ne razlikujejo bistveno, politično tekmovanje je odvisno od političnega marketinga in cenenih političnih parol, ki se ponudjajo kot univerzalno zdravilo za vse probleme v družbi.

Politični konflikti so (namensko) vse bolj zreducirani na raven izražanja mnenj o določenih izbranih popularnih vrednotah, s čimer se populistično polarizira javnost. Vrednota potrošništva je vgrajena v družbenih porah, skupaj z izrazito vzgojo v duhu meritokracije in ob sočasni odsotnosti alternativne družbene vizije, kot jo je nekoč kapitalizmu postavljal komunizem oz. v nekdanji SFRJ samoupravni socializem. V teh razmerah smo socialni demokrati kot uspavani pozabili na svojo pravo vlogo.

Paradoksalno je, da svoj najslabši položaj doslej levica oz. socialna demokracija dosega ravno v obdobju velike brezposelnosti, diskriminacije in izrazito neenakomerno porazdeljenih dobrin. Kar dokazuje, da ne glede na krizo ekonomski položaj ni več edini in glavni dejavnik, ki bi vplival na izbiro volivcev. A ti kljub temu potrebujejo politični program, »ideologijo, ki bo znala povezati različne interese različnih družbenih skupin in zagovarjati njihove socialne pravice« (Igor Pribac).

Uspešni smo lahko z idejo večje solidarnosti, ki je tesno povezana z več demokracije in ki ni ovira za napredek in delovanje gospodarstva, in z vizijo o socialno pravičnejši družbi, ki pa nima nič skupnega z ideologijo nekdanjih vzhodnih totalitarnih sistemov. Predvsem pa moramo iskati rešitve v preseganju nacionalnega in delovanje postaviti v kontekst globalnega povezovanja.

Ker sem po naravi optimistka, sem prepričana, da imamo socialni demokrati v prihodnosti tudi na evropski ravni vendarle dobre možnosti za uspeh, če bomo resnično začeli sodelovati in se aktivno zavzemati za to, iz česar smo nastali: za svobodo, solidarnost, človekove pravice in enakopravnost.

V Sloveniji to že dokazujemo: socialni demokrati smo nedvomno na pravi poti, na poti k uspehu, in razloga za preplah ne vidim. Upam celo, da bodo izidi prihajajočih volitev, na katerih imamo vse možnosti, da dosežemo rezultat, ki smo si ga zastavili, vodilo in spodbuda našim evropskim kolegom, da storijo podobno.

Kaj je naša glavna prednost: prvič, da smo si zastavili realne cilje in volivcem obljubljamo le to, kar lahko z dejanji tudi izpolnimo. Samo tako je mogoče spet pridobiti njihovo zaupanje. In drugič, naš program ni namenjen samo nabiranju kratkotrajnih političnih točk, zato se ne osredotoča le na naslednji mandat – nasprotno: imamo v prihodnost usmerjen program, z dolgoročno vizijo in konkretnimi koraki za vsaj osem let, s katerimi bomo ustvarjali pogoje in uresničevali zaveze za razvoj samozavestne Slovenije, države prihodnosti, prepoznavne v svetu.

Želimo trajno spremembo na bolje. Slovenija med desetimi najbolj razvitimi državami sveta ni utopija. Naša lega, majhnost, naravne danosti, izobrazba ljudi, zagnanost in številna znanja nam to omogočajo – od tehnoloških, zdravstvenih, gospodarskih do znanstvenih in izobraževalnih. Za to potrebujemo odprt, svoboden, s preteklostjo neobremenjen prostor, ki bo dejansko deloval povezovalno in ne politično parcialno. Socialni demokrati to zmoremo. S pomočjo vseh, ki razmišljajo podobno, lahko Sloveniji 21. stoletja in njenim državljanom damo to, kar si zaslužijo: Samo Dobro.

Tanja Fajon

predsednica Sveta SD za zunanje zadeve in evropska poslanka S&D

[i] Opisane rezultate volitev iz 17 evropskih držav je zbiral Norveški center za podatke o raziskavah in Mednarodna fundacija za volilne sisteme, nekatere manjkajoče vrednosti je dodal SPIEGEL ONLINE (glej naslednjo opombo).

[ii] http://www.spiegel.de/politik/ausland/krise-der-sozialdemokratie-vorwaerts-nimmer-abwaerts-immer-a-1182262.html

Židan in Costa na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialno demokracijo

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je skupaj z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom v Ljubljani sestal s portugalskim predsednikov vlade Antoniom Costo, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Pogovor je med drugim potekal o aktualnih evropskih zadevah kot tudi o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialdemokracijo, ki jo vodi premier Costa.

Portugalska je pod vodstvom socialdemokratske vlade Antonia Coste postala bolj uspešna država. “Portugalska se je odpravljanja posledic krize lotila na izviren, uspešen in socialdemokratski način,” je po srečanju poudaril predsednik SD Židan. “S socialdemokratskimi progresivnimi ukrepi je zmogla zvišati pokojnine in plače ter znižati primanjkljaj. To je socialna demokracija v praksi. Če je to zmogla Portugalska, zmore to tudi Slovenija,” je dodal Židan.

Židan in Costa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe državi izšli iz gospodarske krize. Predsednik portugalske vlade je dejal, da je njegova država za to, da po 15 letih znova beleži gospodarsko rast, sprejela potrebne reforme. Ob tem je izrazil upanje na reforme tudi v območju evra, in sicer takšne, ki bi zmanjševale razlike med članicami, ne povečevale.

Kopač Mrak in Costa

Ministrica Kopač Mrak pa je po pogovoru poudarila, da imamo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na izzive v prihodnosti. Po njenem mnenju je ravno Portugalska na čelu s Costo dokaz, da so prava alternativa politiki zategovanja pasu kakovostna delovna mesta, močna socialna zaščita in več pravic delavcev.

Sloveniji in Portugalski je skupno tudi, da bosta leta 2021 predsedovali Svetu EU – Portugalska v prvi, Slovenija v drugi polovici leta. Na to se državi že pripravljata s povezovanjem med ministrstvi. Portugalski premier Costa je ob tem spomnil, da sta Slovenija in Portugalska EU druga za drugo predsedovali že v letih 2007 in 2008. Kot pomemben dosežek portugalskega predsedovanja je izpostavil širitev Schengna konec leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija.

Dejan Židan in Antonio Costa

Slovenija in Portugalska imata na trenutne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, zelo podobne poglede. Glede prihodnosti Evropske unije se oboji zavzemamo za čvrsto, enotno in trdno Evropo, kjer se spoštuje vladavina prava. Po besedah portugalskega premierja Coste je bistveno, da v EU spoštujemo temeljne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje sporazumov in pravna država.

Glede financ pa je po besedah portugalskega premierja potrebno zadržati politiko, ki ustvarja identiteto EU, a obenem imeti novo vizijo, s katero bi obvladali sedanje težave, kot so denimo podnebne spremembe. “Potrebujemo solidno gospodarstvo in solidne temelje, da bomo lahko odgovorili na izzive obrambe, varnosti, gospodarstva in migracij,” je ob tem poudaril Costa. Portugalska ima med članicami unije eno od najbolj odprtih migracijskih politik. “Že dolgo živimo z različnimi kulturami in to nas je obogatilo,” je poudaril Costa. Portugalski premier je prepričan, da EU glede migracij potrebuje skupno vizijo.

Tanja Strniša: Podnebne spremembe so dejstvo. Kako v Sloveniji obvladujemo njihove posledice v kmetijstvu?

Izteka se drugi teden v januarju s temperaturami čez dan okoli 10 stopinj Celzija in zjutraj nad 0 stopinj Celzija. Tako vreme še ni razlog za preplah, je pa izhodišče za razmislek, kakšno vremensko leto nas čaka. Znano je, da je povprečna globalna temperatura v današnjem času za 0,85 stopinj Celzija višja kot ob koncu 19. stoletja in da je bilo vsako med zadnjimi tremi desetletji toplejše od kateregakoli desetletja v preteklosti, odkar so leta 1850 začeli beležiti temperature.

Ena od značilnosti globalnega segrevanja pa so tudi daljša obdobja enakega vremena. Zaradi daljših otoplitev v zadnjih dveh zimah se je narava zbudila prezgodaj, tako da je mraz konec aprila 2016 in 2017 povzročil škodo v kmetijstvu, kakršne nismo pred tem zabeležili več desetletij. Vse bolj pogosta so daljša obdobja lepega vremena poleti, ki povzročajo sušo. Vreme je tudi bolj nestabilno, vse bolj pogosta so neurja s točo. Po podatkih Evropske komisije se je v zadnjih 15 letih pogostnost obsežnih škod v EU zaradi neugodnih vremenskih pojavov povečala za eno tretjino.

V zadnjih 15 letih naravne nesreče v slovenskem kmetijstvu povzročile za 623 mio evrov škode

Spremenjene podnebne razmere povzročajo suše, toče, pozebe, pa tudi probleme s škodljivci in boleznimi rastlin in živali, ki jih prej v našem prostoru nismo poznali. Gre torej za vsestranske vplive, vendar se v tem prispevku osredotočam na obširne škode, ki jih povzročajo suše, neurja s točo in pozebe.

V zadnjih 15 letih smo vsako leto zabeležili vsaj eno naravno nesrečo v kmetijstvu kot posledico vremenskih neprilik, njihova skupna škoda pa je bila ocenjena na 623 mio evrov. Imeli smo kar 6 sušnih let (škoda 408 mio), dve manjši in dve pozebi izjemnih razsežnosti (škoda 97 mio), neurja s točo se pojavljajo vsako leto, kot naravna nesreča pa so bila obravnavana v petih letih, ko so povzročila za 102 mio škode. Kot naravna nesreča je bila razglašena tudi škoda po poplavah v letu 2005 v višini 2 mio. Trikrat v zadnjih letih je bila zabeležena tudi škoda v čebelarstvu v skupni višini 14 mio.

Najvišja skupna škoda po v višini 130 mio je bila zabeležena v letu 2003 (suša, pozeba, neurja s točo), drugo najbolj neugodno leto s skupno škodo 115,4 mio pa je bilo prav lansko, ko je pomladanska pozeba uničila pridelek v vrednosti 46,8 mio, škoda po poletni suši je po prvih ocenah znašala okoli 65,1 mio, zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično slabega medenja pa je bila škoda tudi v čebelarstvu (3,5 mio). Iz državnega proračuna se je za pomoč kmetom po naravnih nesrečah v zadnjih 15 letih namenilo 97 mio evrov (kar ne vključuje višine pomoči po lanski suši, ki še ni določena).

Preprečevanje posledic podnebnih sprememb prioriteta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vse pogostejše škode na pridelkih zaradi suše, pozeb in neurij predstavljajo enega glavnih tveganj v kmetijstvu ne samo zaradi izpada dohodka, pač pa tudi zaradi nevarnosti izgube trgov, ko gre za večje izgube pridelka. Zato smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v zadnjih letih sprejeli vrsto ukrepov, ki zajemajo tako pomoč pri izpadu dohodka kot pomoč pri aktivni obrambi proti podnebnim spremembam.

Pomemben ukrep je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje škod po pozebi in toči. Potem ko je bila zaradi varčevalnega proračuna stopnja sofinanciranja v obdobju 2014 do 2017 nižja, smo za leto 2018 ponovno dosegli ciljno, 50% stopnjo sofinanciranja za sadne nasade, hmeljišča in vinograde, za poljščine pa stopnjo dvignili na 40%. V letu 2016 je bilo zavarovanih 1328 ha intenzivnih sadovnjakov, 1249 ha hmeljišč, 3031 ha vinogradov, 24.032 ha žit in 7122 ha drugih rastlih.

Z interventnima zakonoma zagotovili 10,5 mio pomoči po pozebah v 2016 in 2017, denarna pomoč tudi za prizadete po suši in čebelarje

Po škodah, ki jih je mogoče zavarovati in za katere se sofinancira zavarovalne premije iz proračuna MKGP, ni možna državna pomoč po Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah. Ker pa sta zlasti sadjarstvo in vinogradništvo utrpeli katastrofalno škodo po spomladanski pozebi v zadnjih dveh letih, ki sta odnesli glavnino pridelka (pri jablanah je bil izpad pridelka celo 80 %), je bila pomoč države nujna, saj je izpad dveh zaporednih letin in s tem dohodka ogrozil obstoj številnih specializiranih sadjarskih in vinogradniških kmetijskih gospodarstev.

MKGP je zato pripravilo poseben interventni zakon v letu 2016, ki je omogočil finančno pomoč najbolj prizadetim sadjarjem in vinogradnikom iz proračunske rezerve v višini 3,5 mio evrov, in drugi interventni zakon v letu 2017, ki je zagotovil 7 mio pomoči iz proračunske rezerve za pomoč po lanski pozebi. Interventna zakona sta zagotovila še znižanje ali odpis najemnin za prizadete površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, znižanje ali odpis socialnih prispevkov ter možnost dokupa grozdja ali sadja kmetijam, ki se ukvarjajo s predelavo.

Pomembno pomoč za premoščanje likvidnostnih težav sadjarjev in vinogradnikov predstavljajo brezobrestni krediti (obresti financira MKGP) za obratna sredstva ter ugodni krediti za reprogramiranje investicijskih kreditov, oboje z možnostjo odloga začetka odplačevanja in daljšo ročnostjo. Ugodni krediti bodo na voljo pri Skladu za regionalni razvoj v Ribnici (razpis v decembru 2017 in januarju 2018).

Pomagali smo tudi čebelarjem in jim za kritje izpada pridelka medu v decembru že izplačali   520.548 evrov. Pomoči bodo deležna tudi kmetijska gospodarstva, ki so utrpela več kot 30% izpad pridelka po lanski suši; višino pomoči bo na podlagi programa, ki ga bo pripravilo ministrstvo, določila vlada.

Program razvoja podeželja podpira naložbe v prilagoditev podnebnim spremembam, po novem tudi višje sofinanciranje teh naložb

Še bolj kot kratkoročni ukrepi pomoči prizadetim kmetijam pa so pomembni ukrepi za preprečevanje škod. Iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 in 2014-2020 smo podprli 391 investicij v protitočne mreže v višini 6,2 mio evrov. Konec leta 2017 je bilo tako z mrežami proti toči pokritih že 1243 ha intenzivnih sadovnjakov in 6 ha jagod. V istem obdobju smo iz Programa razvoja podeželja podprli 382 naložb v namakalno opremo na kmetijskih gospodarstvih v skupni višini 3,3 mio ter 9 naložb v posodobitev ali izgradnjo namakalnih sistemov, v katere je bilo vključenih 2150 ha kmetijskih zemljišč in izplačanih 9 mio evrov nepovratnih sredstev.

Da bi kmetije spodbudili k investicijam v namakalne sisteme, protitočne mreže, oroševalne sisteme proti pozebi ter v rastlinjake, smo s spremembo Programa razvoja podeželja omogočili za 20 odstotnih točk višjo stopnjo sofinanciranje teh investicij, kot velja za druge naložbe v kmetijska gospodarstva. Tako bo v marcu objavljen javni razpis, na katerem bo mogoče pridobiti do 70%, za mlade kmete pa do 75% sofinanciranje teh naložb.

Namakanje je ključno za zagotavljanje stabilne pridelave hrane

Za odpravo in preprečevanje vse pogostejših suš sta bila lani avgusta sprejeta tudi Načrt namakanja do leta 2023 in Program namakanja do leta 2023, ki določata predlog območij, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo in dostopnost vodnega vira za namakanje. Do leta 2023 se tako predvideva izgradnja 2467 ha in tehnološka posodobitev 1273 ha namakalnih sistemov z več uporabniki ter izgradnja 348 ha individualnih namakalnih sistemov.

Z nedavno sprejeto spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih smo omogočili obnovo ali izgradnjo državnih vodnih zadrževalnikov iz sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in tako med drugim omogočili obnovo največjega vodnega zadrževalnika Vogrščka, ki je prepotreben za kmetijstvo v Vipavski dolini.

Obvladovanje podnebnih sprememb je učinkovitejše v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi

Investicije v izgradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov z več uporabniki prevzemajo občine, ki lahko za te investicije pridobijo 100% financiranje iz Programa razvoja podeželja, vključno z DDV, če si ga ne morejo poračunati. Če imajo lokalne skupnosti interes, lahko v upravljanje in obnovo prevzamejo tudi namakalne sisteme, ki so v lasti države. Tak namen je na primer nedavno izrazilo 5 občin na področju namakalnega sistema Vogršček, s katerimi je bil sklenjen dogovor, da MKGP in MOP zagotovita sredstva in izvedbo obnove zadrževalnika, občine pa bodo namakalni sistem obnovile in v nadaljevanju tudi zagotavljale njegovo vzdrževanje.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi MKGP izvaja tudi aktivno obrambo proti toči s sofinanciranjem letalske obrambe (posipavanjem točonosnih oblakov) na območju SV Slovenije. V letu 2017 je za letalsko obrambo MKGP zagotovilo 57.000 evrov, občine z branjenega območja pa 89.000 evrov.

Nekatere občine kmetom pomagajo tudi pri zavarovalnih premijah in jih sofinancirajo, poleg MKGP, do skupne najvišje možne stopnje pomoči, ki po evropskih predpisih znaša 65%.

Prilagoditve pa morajo biti tudi pri kmetu – v tehnologiji in sortimentu

Za prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam pa so potrebne tudi prilagoditve in inovacije v tehnologiji pridelave, sortimentu, rajonizaciji in podobno. Te spremembe mora narediti kmet sam. Ministrstvo jih pri tem podpira skozi kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrep sodelovanje v Programu razvoja podeželja, posredno pa tudi skozi tehnološka navodila in program javne službe kmetijskega svetovanja.

S promocijo lokalne hrane prispevamo k blažitvi podnebnih sprememb

Da bo sporočilo zaokroženo, je treba povedati, da kmetijski sektor nosi odgovornost tudi pri blažitvi podnebnih sprememb, saj kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 10% vseh izpustov toplogrednih plinov. Ministrstvo zato pri kmetijskih subvencijah spodbuja in daje prednost tehnologijam, ki izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo. Podpiramo tudi kratke dobavne verige s hrano, z manj izpustov zaradi transporta, hlajenja in obdelave živil.

Zato naj bo moja zaključna misel, da pomemben korak k zmanjševanju podnebnih sprememb lahko naredimo tudi potrošniki, če dajemo prednost sveži, sezonski, lokalni hrani.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Predsedstvo SD za v.d. podpredsednika stranke imenovalo Matjaža Nemca

Predsedstvo Socialnih demokratov je za vršilca dolžnosti podpredsednika stranke na svoji 21. seji imenovalo Matjaža Nemca, sicer poslanca stranke in podpredsednika DZ. Predsedstvo SD je razpravljalo med drugim tudi o stanju socialne demokracije v Evropi, zdravstvu in pripravah na prihajajoče volitve. “Sedaj imamo podpredsednika, ki je tudi simbol v Sloveniji, ki kaže, da se je z mladostjo in vso energijo treba boriti za naše ljudi in to z vsakodnevnimi napori,” je v izjavi za medije ob robu seje predsedstva imenovanje komentiral predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je Matjažu Nemcu tudi zaželel vse dobro pri njegovemu delu.

“V stranki SD smo se sicer pred skorajšnjimi volitvami v DZ v skladu s statutom odločili za imenovanje zgolj vršilca dolžnosti,” je povedal predsednik SD Židan.  V primeru razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje Predsedstvo za čas do izvolitev nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije za dobo največ šest mesecev, določa statut stranke. Matjaž Nemec pa je današnji dogodek ocenil kot izjemo čast in veliko odgovornost. Pred stranko, državo in tudi Evropsko unijo so po njegovih besedah zelo pomembni izzivi. “Socialni demokrati se nanje učinkovito, srdito in z vsem ponosom pripravljamo z odgovornostjo, da bomo ljudem pokazali pot v prihodnje,” je dejal v.d. podpredsednika SD.

Na seji Predsedstva SD so članice in člani so med drugim razpravljali tudi o sklepih, ki so vezani na stanje v zdravstvu in ki jih bodo predlagali ministrici za zdravje in vladi. “Zdravstvo je tisto, kjer mora biti dostopnost ves čas prisotna. Trenutno je v zdravstvu veliko družbene neenakosti, saj ljudje težko pridejo pravočasno do pregledov, do intervencij, razen tistih, ki so bogati,” je ocenil predsednik stranke Židan. Glede prihajajočih volitev pa je predsednik SD dejal, da je zadovoljen z evidentiranimi kandidati. Po njegovih besedah gre za imena, ki so že z dosedanjim delom pokazala, da razumejo, da se je treba boriti za človeka in ne samo za kapital ter nekatere druge cilje.

Poleg tega so na seji razpravljali tudi o stanju socialne demokracije v Evropi. Ob tem je Židan izrazil ponos, da pomen socialne demokracije v Evropi narašča. Poleg tega pa dodal, da nosijo odgovornost, da se družbena neenakost začne zmanjševati in to hitro.

Podpredsednica SD Tanja Fajon pa je glede stanja socialne demokracije v Evropi izpostavila, da so na seji imeli dobro in vsebinsko razpravo. “Izzivi nas čakajo, ampak skupno povezovanje, solidarnost, tiste temeljne vrednote, za katerimi stojimo socialni demokrati bo tisto, kar nas bo povezovalo tudi v tem ključnem letu v času do volitev,” je dejala evropska poslanka S&D. Pri tem je izpostavila predvsem odpravo družbene neenakosti in zagotavljanje dostojnega življenja za ljudi.

Levanič: “Izstop Vebra iz stranke obžalujemo, a ni bilo presenečenje, Socialni demokrati pa smo osredotočeni na volitve.”

V ponedeljek, 8. januarja 2018, smo na stranko prejeli izstopno izjavo podpredsednika SD Janka Vebra. Kot je poudaril glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič, z Vebrom o razlogih, ki jih je navedel za izstop, ne želimo polemizirati, “čeprav menimo, da je v stranki vedno bilo in vedno bo dovolj prostora za vse ideje in argumentirano razpravo, ki tvorno prispeva k boljši politiki socialne demokracije”.

“Socialni demokrati izstop Janka Vebra iz stranke obžalujemo, na njegovi samostojni poti pa mu želimo vse dobro in veliko uspeha,” je v odzivu za medije dejal Dejan Levanič. “Glede na to, da je Veber v času, odkar ni bil več minister, redko komuniciral tudi z vodstvom stranke, pa njegov izstop zanj ni veliko presenečenje,” je dodal glavni tajnik SD.

Levanič je sicer osebno menil, da je bila v ozadju velika želja po ustanovitvi lastne stranke, kar je danes v Sloveniji zelo popularno. Ne glede na to verjame, da se bodo v prihodnje pri določenih “programskih zgodbah našli skupaj”. Vebru, ki je bil podpredsednik stranke, pa se zahvaljujemo za njegovo dosedanje dolgoletno delovanje v stranki in v Poslanski skupini SD, iz katere je sicer izstopil že decembra.

Levanič je ob tem poudaril, da se Socialni demokrati zelo intenzivno pripravljamo na prihajajoče državnozborske in lokalne volitve, tako s pripravo kvalitetnega programa, kot tudi z odlično ekipo ljudi, ki bodo skupaj s predsednikom SD mag. Dejanom Židanom nastopili na volitvah, na katerih želimo zmagati. Ob tem smo se kot stranka v zadnjem obdobju precej okrepili z novimi člani in osvežili mrežo stranke na terenu. Vebrov izstop pa, je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje, po njegovem mnenju ne pomeni večjega udarca za volilno bazo SD.

Delovno srečanje vodstev SD in ZZB NOB Slovenije o krepitvi sodelovanja

Na sedežu SD v Ljubljani je v ponedeljek, 8. januarja, potekalo redno delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov (SD) z vodstvom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB). Na sestanku so se predsednik SD Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič in poslanec SD Matjaž Nemec s predsednikom ZZB NOB Titom Turnškom in podpredsednikom zveze Marijanom Križmanom ter generalnim sekretarjem Aljažem Vrhovnikom med drugim pogovarjali o aktualnih zadevah in medsebojnem sodelovanju.

Predsednik SD Dejan Židan je sogovornikom iz vrst zveze borcev predstavil tudi proces priprave volilnega programa s katerim želimo v SD narediti razvojni preboj Slovenije v prihodnjih letih in nas uvrstiti med najbolj razvite države sveta. Socialni demokrati se zavedamo, da je bil narodnoosvobodilni boj eden izmed glavnih temeljev naše državnosti, na katerem moramo graditi boljšo prihodnost vseh generacij državljank in državljanov, zato skupaj z ZZB NOB negujemo in trajno ohranjamo spomin nanj.

Anja Kopač Mrak: Čas je, da Evropa na prvo mesto postavi ljudi!

Evropska unija je letos marca praznovala 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnik v gospodarskem povezovanju Evrope in dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Pa vendar vsi Evropejci ne uživajo enakega napredka. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.

Voditelji držav članic EU so se zato skupaj s socialnimi partnerji, civilno družbo in strokovno javnostjo 17. novembra v Göteborgu na Švedskem srečali na Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Na Vrhu so tri institucije Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU razglasili evropski steber socialnih pravic, kar daje jasen signal, da je uresničevanje socialne Evrope skupna odgovornost EU kot celote.

Evropski steber socialnih pravic predstavlja 20 ključnih načel, ki so vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Postavlja kriterije na treh področjih – enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.

Steber bo služil kot merljivo vodilo za doseganje zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, na primer zdravstveno varstvo in socialna varnost, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, dostop do osnovnih storitev, minimalni dohodek, nadomestilo za brezposelnost, enakost spolov in enake možnosti, varne zaposlitve in dostojne plače. Za njegovo izvajanje bodo v prvi vrsti odgovarjale nacionalne vlade v sodelovanju s socialnimi partnerji na vseh ravneh skladno s svojimi pristojnostmi.

Ponovno se poudarjajo nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu EU, na primer, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; dodane pa so nove, s katerimi bomo odgovorili na izzive tehnoloških, družbenih in gospodarskih sprememb.

Dokument je v osnovi deklarativen, zato mora naša politika v praksi dokazovati, da smo zavezani tem načelom. Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve smo že sprejeli Revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zagotavlja poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo ter Uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da so naše socialne pravice zaščitene v vseh državah EU.

V obravnavi je tudi predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki želi doseči večjo udeležbo žensk pri zaposlovanju ter spodbujanje moških k izrabi starševskega dopusta.

Na EU ne smemo več gledati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti in nadaljnje evropsko povezovanje, mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo. Evropa potrebuje družbeni preobrat in socialni steber nakazuje pravo smer.

V analizi stanja in posvetovanjih s članicami in člani, ki so podlaga za osnutek programskih stališč Socialnih demokratov 2018-2026, je bilo jasno izpostavljeno, da je bil zadnji ključen uspeh naše države vključitev v Evropsko unijo ter da država nima dolgoročne in vključujoče vizije razvoja.  Dvig kakovosti življenja vseh, večja socialna kohezija, varnost in dostojno delo so bile obljube, ki jih je Slovenija takrat dala svojim državljankam in državljanom.

Potreben je nov zagon! Socialni demokrati smo gonilna sila vizije pravične evropske družbe, ki temelji na znanju, delu, inovativnosti in sposobnosti skupnosti kot celote in posameznika v njej. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

dr. Anja Kopač Mrak

predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica v Vladi RS

Tanja Strniša: Prihodnost kmetijstva z manj kemije in več dodane vrednosti

Da ne bo pomote. Na sodoben, konvencionalen način pridelana hrana je za potrošnika varna tudi ob uporabi sredstev za varstvo rastlin ali mineralnih gnojil. Ta so namreč podvržena strogim testom in predpisom in ob njihovi pravilni uporabi ne bi smelo priti do tveganj za potrošnika, okolje ali druge organizme. Primerov škodljivih učinkov v praksi ni ali so izjemno redki in še do teh pride običajno zaradi nedovoljene ali napačne uporabe.

Ne glede na zgoraj povedano pa je razumljivo, da je javnost zaskrbljena zaradi uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu zaradi možnih, morda še neznanih tveganj in da pričakuje, da se uporaba kemije v kmetijstvu zmanjša. To se je zelo dobro izkazalo v zadnjem letu in pol, ko je bilo v kmetijskih krogih in širši javnosti močno izpostavljeno vprašanje, ali naj Evropska komisija dovoli ponovno odobritev glifosata, najbolj široko uporabljanega herbicida na svetu. V razpravi se niso soočila strokovna mnenja, pač pa celotno dogajanje lahko razumemo kot izraz odpora pomembnega dela potrošnikov proti uporabi kemije (kar bi lahko razširili na nekatere druge sodobne tehnike) v kmetijstvu, ne glede na mnenje pristojnih strokovnih inštitucij o njihovi varnosti.

Zagovarjam stališče, da je varnost potrošnikov naša prva skrb, pa ne samo to, potrošniki so hkrati tudi davkoplačevalci, ki prispevajo za subvencije v kmetijstvu in zato upravičeno pričakujejo, da jim bo kmetijski sektor to »vrnil« ne samo z varno in kakovostno hrano, pač pa tudi z ustrezno skrbjo za okolje, pitno vodo, biotsko raznovrstnost. Zato se zavedam, da se moramo na pričakovanja potrošnikov ustrezno odzvati.

Pri tem moramo biti odkriti. Rastline in živali so, kot vsa živa bitja, podvržena boleznim in škodljivcem, ki zmanjšujejo pridelke in njihovo kakovost, lahko jih tudi popolnoma uničijo. Uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin omogoča višje in stabilne pridelke.  Preden so se začela uporabljati sredi prejšnjega stoletja, je lakota vladala povsod po svetu. Ali torej zmoremo zagotoviti preskrbo s hrano na drugačen način? Z manj kemije, z uporabo nekemičnih metod, ki so dražje in pomenijo na koncu dražjo hrano?

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  smo pred kratkim napovedali, da želimo iti v smer zmanjševanja uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu. Pripravili smo dopolnitev nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z vrsto ukrepov, ki omejujejo rabo pesticidov in spodbujajo uporabo nekemičnih metod varstva rastlin. Med drugim predvidevamo prepoved uporabe herbicidov na vseh javnih, nekmetijskih površinah in omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike (to so tisti, ki niso opravili ustreznega strokovnega usposabljanja), ki bodo v bodoče lahko kupovali le še sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Ukinili bomo tudi pristojbine za registracijo ekoloških pripravkov, da bi povečali njihovo izbiro.

Da bi kmetijstvo lahko šlo v smer zmanjšanja uporabe kemičnih sredstev, pa morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja. Prvi je, da imajo kmetje na voljo nekemične in druge alternmativne metode za varstvo rastlin ter čas, da se na nove tehnologije prilagodijo. Na ministrstvu  smo v zadnjih letih okrepili programe opazovalno-napovedovalnih služb za rastlinske bolezni in škodljivce z namenom bolj ciljnega varstva rastlin, financirali pripravo smernic za integrirano varstvo rastlin in pripravo javnega spletnega portala z informacijami za integrirano varstvo, ki je že dostopen vsem uporabnikom.

Preko Programa razvoja podeželja sofinanciramo stroje in naprave za mehansko zatiranje plevelov, podpiramo ekološko kmetijstvo in nekatere okoljske ukrepe v sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu s ciljem manjše uporabe kemičnih sredstev. Razvoj novih metod bomo financirali skozi ciljno raziskovalne projekte in ukrep »sodelovanje« v Programu razvoja podeželja. Vendar bo treba za bolj smeli premik v alternativah kemiji v razvoj in prenos znanja vlagati še več javnih in zasebnih sredstev.

Drugi, še bolj ključni pogoj je, da je potrošnik pripravljen plačati višjo ceno za hrano. Najprej mora seveda prepoznati v tako pridelani hrani višjo kakovost in višjo dodano vrednost. Opažamo, da je velik del potrošnikov osveščen in si želi bolj naravno pridelane hrane. Vendar mora tako hrano prepoznati tudi kot posebno vrednoto in sestavni del kakovosti življenja, ki nekaj stane.

Vprašali me boste, ali bo zaradi teh ukrepov slovenska hrana dražja. Če hočemo hrano z manj kemije, pa tudi brez GSO in nekaterih drugih novih tehnologij, to prinaša dražjo hrano. To pa ne pomeni, da bo moral potrošnik nujno kupovati dražjo hrano. Naša naloga je, da mu omogočimo izbiro med hrano različne kakovosti, ga o tem pošteno in celovito informiramo, sam pa se bo odločil, koliko bo odštel za hrano, saj bo na trgu vedno tudi cenejša hrana iz bolj intenzivne proizvodnje.

Na koncu še tole: Slovenija se lahko za smer kmetijstva z manj kemije odloča s potrebno mero samozavesti. Cvetoči travniki, ki jih zahodne razvite kmetijske države ne poznajo več, mejice, težki pogoji za kmetovanje in posledično neintenzivno kmetijstvo, čisti viri pitne vode, vse to govori že zdaj o visoki kakovosti kmetijskih proizvodov. Strukturna razdrobljenost kmetijstva (naše kmetije so v povprečju pol manjše, kot je povprečna evropska kmetija) in težki pogoji za kmetijstvo (75 odstotkov kmetijskih zemljišč je v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo) niti ne omogočajo, da bi svojo konkurenčnost iskali v visoko produktivnem in intenzivnem kmetijstvu. Naša priložnost je lahko le v čistem, sonaravnem, butičnem kmetijstvu in hrani visoke dodane vrednosti. To je hkrati priložnost za lepo in ohranjeno krajino, kakovost življenja na podeželju in privlačnost Slovenije kot turistične destinacije. Kmetijski sektor lahko to uresniči preko podpore potrošnikov in davkoplačevalcev.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka na MKGP