bst

Mira Ključanin: V Forumu starejših SD osrednje Slovenije že 110 članic in članov

V torek, 31. januarja, je v Ljubljani potekal zbor članstva Foruma starejših Socialnih demokratov osrednje Slovenije. Predsednica lokalnega foruma Mira Ključanin je na zboru sporočila, da je v forum osrednje Slovenije včlanjenih že 110 članic in članov. Sprejeta so bila pravila delovanja foruma, navzoči so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prva bo okrogla miza o zdravstveni reformi, ki se jo načrtuje spomladi.

Zbrano članstvo je pozdravil predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar, ki je predstavil najpomembnejše točke programa – usklajevanje pokojnin, vzpostavitev demografskega rezervnega sklada, dolgotrajna oskrba, reforma zdravstvenega sistema in čakalne vrste v zdravstvu. Hočevar je povedal, da se nekateri predlogi foruma tudi že uresničujejo.

dav

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Martina Vuk je predstavila zakonske spremembe, ki se nanašajo na položaj starejših. Povedala je, da z letošnjim 1. februarjem začne veljati spremenjen zakon o socialno-varstvenih prejemkih, kjer je najpomembnejša sprememba ukinitev zaznamb na nepremičnine in vračilo pomoči. Vložen je tudi predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi bila pokojnina, ob vseh izpolnjenih pogojih, najmanj 500 evrov.

Židan v podjetju TAB 2

Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je v ponedeljek, 30. januarja, mudil na regijskem delovnem obisku Koroške. Obisk je pričel v podjetju KOPUR v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz recikliranih materialov za avtomobilsko industrijo. Predsednik SD Židan je obisk na Koroškem nadaljeval v tovarni akumulatorskih baterij TAB v Mežici, kjer mu je direktor Bogomir Auprih predstavil izzive podjetja, ki je imelo približno 400 milijonov evrov realizacije v letu 2016.

Židan v podjetju KOPUR 5

Minister Židan se je v nadaljevanju srečal tudi z nekaterimi koroškimi župani ter obisk zaključil na omizju SD v Ravnah na Koroškem z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred«, na kateri so sodelovali direktorji koroških podjetij, Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe SIJ Metal Ravne, Silvo Priteržnik, direktor GG Slovenj Gradec in Žan Priteržnik, direktor Lesoteke.

Židan v podjetju KOPUR 2

Predsednik SD Dejan Židan je pojasnil, da je zadovoljen z gospodarskim napredkom regije, kjer vidi še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige, ki se počasi vzpostavlja tudi zaradi ustanovitve državnega gozdnega podjetja SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 3

“Socialni demokrati se zavzemamo za socialno državo, za kakovost življenja vseh ljudi, od mladih, zaposlenih do upokojencev, hkrati se borimo za krepitev srednjega razreda in tudi za bolj razvito gospodarstvo, saj samo z močnim gospodarstvom lahko zagotovimo bolj trdno socialno družbo,” je poudaril predsednik SD Židan. Na omizju se je Židan med drugim dotaknil minimalne plače in predstavil razmišljanja o tem, da mora biti minimalna plača vsaj za nekaj evrov višja, kot je izračunan prag revščine.

Židan v podjetju KOPUR 1

Minister Židan je povedal tudi, da bo Koroška glede na predlagano strategijo državnega gozdarskega podjetja dobila enoto tega podjetja in s tem od 30 do 40 delovnih mest. Prav tako bo to podjetje sodelovalo pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra v regiji. Po informacijah ministra Židana je nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sprejel srednjeročno strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi in iz katere za Koroško izhajata “dve koristi” od SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 4

Ena je ta, da bo na Koroškem enota SiDG, ki bo zagotavljala tudi sečnjo v gozdu in spravilo lesa, to pa pomeni od 30 do 40 novih zaposlitev na Koroškem. Druga korist pa je, da bo SiDG aktivno sodeloval pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra, ki se načrtuje na Koroškem in kjer bo prostor SiDG za logistiko in distribucijo, ob tem pa bodo po ministrovih besedah privabljali tudi druge investitorje, ki bodo vlagali v nove tovarne in nove žage.

Židan v podjetju TAB 3

Glede konkretne lokacije za enoto SiDG na Koroškem je minister dejal, da mora dobro lokacijo najti SiDG in da upa, da ne bodo “politiki o tem odločali, predvsem pa ne javno”. S področja gozdarstva in lesarstva je minister danes na Ravnah na Koroškem predstavil še najnovejše začasne podatke, po katerih je lanski posek v Sloveniji znašal 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je drugi največji posek doslej.

Židan v podjetju TAB 1

Največji posek v Sloveniji je bil v letu 2014, ko je znašal 6,36 milijona kubičnih metrov. Spodbudni pa so po Židanovih besedah tudi začasni podatki glede lanske rasti lesnopredelovalne industrije, ki kažejo na skoraj 10-odstotno rast, približno tolikšna je bila lani tudi rast zaposlenih.

Židan s koroškimi župani

Direktor Metala Andrej Gradišnik je opozoril na težave z zagotavljanjem kadra in odliv kadrov čez mejo v Avstrijo ter ob tem izpostavil visoke obremenitve plač, zaradi česar Metal Ravne in druga slovenska podjetja po njegovih besedah ne morejo konkurirati z neto plačo plači čez mejo.

Židan na omizju z gospodarstveniki 2

Silvo Pritržnik pa je glede delovanja državnega gozdarskega podjetja izrazil pričakovanje, da bodo s tem podjetjem, s katerim že imajo sklenjeno pogodbo, v prihodnje lahko sklenili bolj dolgoročne pogodbe. Podjetniki so sicer v pogovorih z Židanom izpostavili tudi že dolgo znane težave z dobavo električne energije, saj elektro infrastruktura ne sledi potrebam podjetij predvsem v Mežiški dolini.

Židan na omizju z gospodarstveniki 1

Janko Veber o demografskem skladu

Socialni demokrati v okviru delovne koalicijske strokovne skupine pripravljamo zakon za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada

Socialni demokrati smo novembra lani na seji 5. Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij« skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Socialni demokrati smo namreč utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti.

Ob tem smo zaskrbljeni glede demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo. Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so tako lani po obsežni razpravi soglasno sprejeli predlog Deklaracije SD za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga je skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi dobrimi predlogi iz razprave. V nadaljevanju procesa je nato dopolnjeno Deklaracijo SD na svoji seji podprlo še Predsedstva Socialnih demokratov, ki je prav tako sprejelo tudi predloge stališč podpredsednika stranke in poslanca SD Janka Vebra.

Med predlogi stališč Janka Vebra glede oblikovanja Demografskega rezervnega sklada, ki bi jih bilo potrebno vključiti v deklaracijo, so med drugim, da bi upravljanje demografskega sklada moralo biti koncentrirano v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), naložbe v demografskem skladu bi morale biti sektorsko zaokrožene zaradi enotne razvojne strategije, primerna bi morala biti tudi usposobljenost vodstva Demografskega rezervnega sklada. Iz SDH bi bilo po Vebrovem predlogu potrebno izločiti celotno slovensko energetiko (od proizvodnih podjetij, do distribucijskih podjetij in omrežnih upravljavcev), vse deleže v zavarovalniških družbah (tako pozavarovalnico Sava Re, kot delež v Modri zavarovalnici in vse državne deleže v Zavarovalnici Triglav), deleže v telekomunikacijskih družbah v državni lasti, dodatno bi morali v demografski sklad vključiti tudi fond državnih nepremičnin.

V zakon o vzpostavitvi deografskega sklada bi bilo po Vebrovem predlogu nujno vključiti določilo o obveznem vsakoletnem pregledu poslovanja Demografskega rezervnega sklada in vseh družb v skladu, s strani Računskega sodišča. Po Vebrovem mnenju bi bilo potrebno oblikovanje takšnega demografskega rezervnega sklada, ki ne bi razprodajal državnega premoženja, ampak bi ga dolgoročno ohranjal za dopolnitev pokojninske blagajne. Zato bi morala država svoje resurse upravljati skrbno in zagotoviti njihovo dolgoročno oplajanje.

Deklaracija Socialnih demokratov je bila tako temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada, ki zdaj nastaja v okviru delovne koalicijske strokovne skupine, v kateri iz vrst SD sodelujeta mag. Marjan Podgoršek in dr. France Križanič.

Dejan Levanič

Socialni demokrati po koalicijskem sestanku glede reševanja problematike v zdravstvu pričakujemo še konkretne predloge za zmanjševanje čakalnih vrst

V četrtek, 19. januarja 2017, nam je bil na sestanku koalicije s strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veseli nas, da so upoštevana prizadevanja SD glede progresivne lestvice za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Po tej novi lestvici bi večina državljank in državljanov plačevala manj, tisti, ki zaslužijo več kot 200 odstotkov povprečne plače, pa več. To je po našem mnenju pravičnejša ureditev.

Po danes danih zagotovilih zdravstvene ministrice se košarica pravic ne spreminja, kar je dobro, v SD pa želimo še natančno opredelitev kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se omejujejo bolniška nadomestila, krčijo nekatere zdravstvene storitve, omejuje obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje glede družinskih članov in dviguje prispevna stopnja za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Vse to so še odprta vprašanja, ki jih bomo v stranki SD pregledali znotraj strokovne ekipe in podali naše pripombe.

Ob tem pa moramo ponovno spomniti, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega nismo dobili, po zagotovilih zdravstvene ministrice Kolar Celarčeve pa naj bi bil do konca januarja 2017 na to temo pripravljen poseben projekt. Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da se čas skrajševanja čakalnih vrst izteka, zato ponovno apeliramo na ministrico, da naj – kot že tolikokrat rečeno in obljubljeno – pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.

“Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, je en korak, a ne zdravstvena reforma,” pa je po sestanku koalicije ocenil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “V zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, poleg tega pa v SD izpostavljamo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob,” je dodal Levanič. Po njegovih besedah je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba preučiti in so lahko sporna. “Krčijo se denimo bolniška nadomestila, dodatno se zvišuje prispevek za upokojence, ki bi ga naj nadomestil proračun, omejuje se tudi zavarovanje preko družinskih članov,” je spomnil glavi tajnik SD.

“Ne moremo ravno govoriti, da gre za zelo dober dan za državljane,” je povedal Levanič in se s tem obregnil ob izjavo vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pred koalicijskim vrhom, ki je dejala, “da je danes za ljudi, predvsem za bolne, izjemno dober dan”. Levanič je namreč svetoval previdnost pri sprejemanju določenih odločitev. “Ne želimo dodatno obremenjevati državljanov, če ne vemo, kaj bodo za to dobili,” je opozoril Levanič.

Socialni demokrati sicer pogrešamo še druge ukrepe na področju zdravstva. Kot bistveno izpostavljamo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri koalicija ni usklajena, danes pa na sestanku o njej ni bilo govora. Prav tako ministrica danes po besedah Levaniča ni predstavila projekta skrajševanja čakalnih dob, kar pa je akutna težava. Kot je dejal Levanič, so podatki glede čakalnih dob očitno zelo različni, kar nas v SD zelo skrbi. Zdravstvena ministrica je sicer koaliciji obljubila, da bo do konca januarja pripravila konkreten program, ki bo reševal to težavo.

“V SD upamo, da se bo to res zgodilo, vendar ta trenutek še nimamo jasne slike, kako bodo zadevo zapeljali, smo se pa v SD zavezali, da bomo konstruktivno počakali na končne predloge,” je poudaril Levanič in dodal, “da ne bo spet priletel kakšen očitek, da je kdo pod vplivom lobijev”.

NK SD Nova Gorica

SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih

V Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.

Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.

Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.

Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.

SD - Ozadje 3

Stališče Socialnih demokratov do novele Zakona o tujcih

Ministri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.

Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.

Srečanje SD - SDP

Predsednika Židan in Bernardić z zadovoljstvom v novo poglavje sodelovanja med slovensko in hrvaško socialno demokracijo

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan je na sedežu stranke v Ljubljani sprejel novoizvoljenega predsednika hrvaških Socialdemokratov (SDP Hrvaške) Davorja Bernardića. Srečanju je bilo namenjeno vzpostavitvi nove sodelovalne platforme med obema strankama ter dogovoru o načinu ter vsebini sodelovanja. Oba predsednika sta izrazila zadovoljstvo, da stranki s podobnimi vrednotami in cilji z današnjim dnem pričenjata intenzivneje iskati skupne rešitve. To je po njunem mnenju možno s sodelovanjem na strokovni in politični ravni, da se izmenjujejo dobre izkušnje in prakse, ki lahko pripomorejo k boljšemu soočenju s prihodnjimi izzivi.

Dejan Židan in Davor Bernardić

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije poudaril, “da mu je v veliko čast, da sta sorodni stranki po nekaj letih zatišja znova vzpostavili dialog”. Cilji današnjega srečanja so bili po njegovih besedah izpolnjeni, saj sta stranki vzpostavili boljši kontakt in se dogovorili za načine sodelovanja, hkrati pa je Židan napovedal, da bo v prihodnjem obdobju organizirano srečanje socialdemokratskih strank sosednjih držav. Predsednik SD je prepričan, da je treba okrepiti in nadaljevati z reševanjem in iskanjem skupnih odgovorov glede izzivov in vprašanj tako na meddržavni, regionalni ter evropski ravni ter krepiti skupno socialdemokratsko pot.

NK Židan in Bernardić

Predsednika sta na srečanju spregovorila tudi o pomenu Evropske unije ter vseh njenih izzivih. Evropski prostor je po mnenju obeh prostor priložnosti in možnosti za mir ter skupno socialno in solidarnostno sodelovanje, ob tem pa je Bernardić poudaril, da mora Evropa pričeti reševati skupne težave v zavedanju, da so težave soseda tudi naše težave. Prav tako kot Židan je Bernardić ob današnjem obisku izrazil čast zavoljo začetega sodelovanja med obema strankama, kajti kot  pravi Slovenijo in Hrvaško povezuje več stvari kot ju deli, njuna zgodovina je skupna, njune vrednote ter kulturi podobni. “Na konec koncev imata obe državi dan državnosti na isti dan, ko sta postali neodvisni, samostojni državi,” je poudaril Bernardić. Zavoljo tega in skupne namere takrat, da državi ubranita svoje ozemlje, smo lahko po besedah predsednika SDP Hrvaške v dialogu za prihodnost skupaj tudi naprej.

Delegacija SDP s PS SD

Kot so se dogovorili danes, se bosta predsednika srečevala vsaj dvakrat letno, naslednjič pa naj bi se v širši zasedbi srečali na Hrvaškem. Prav tako bo sodelovanje potekalo med strokovnimi odbori. V Sloveniji pa bo tudi srečanje socialnih demokracij Slovenije in sosednjih držav. Po Židanovih besedah bodo na tem srečanju govorili o novih poteh reševanja tako v EU, kot o regionalnih vprašanjih in “iskanju čvrste socialdemokratske bodočnosti, ki bo dobra za vse ljudi in ne le elite”.

Bernardić je v nadaljevanju poudaril, da mora EU postati funkcionalna in najti ustrezne rešitve, kar pa je možno le skozi sodelovanje in dialog na ravni držav. Delimo namreč iste probleme in zavedati se je treba, da kar se danes dogaja pri sosedu, se lahko jutri pri nas. Aktualna odprta vprašanja, arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško ter uporaba imena teran, danes nista bila predmet pogovorov. Židan je glede arbitraže v nadaljevanju medijem dejal, da niti ne pričakuje, da bi na tej točki lahko imeli podobno mnenje. Dejstvo pa je, da je treba ob tem iskati tudi področja, kjer imata državi podobna stališča in cilje in temu je bil namenjen današnji sestanek. “Ne smemo pozabiti, da je bilo predlani samo blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško 3,2 milijarde evrov, storitvene pa še dodatno milijardo. Že to je razlog, da tudi politiki iščejo možnosti za sodelovanje tudi vnaprej,” je dodal Židan.

Bernardić pa je dejal, da Slovenijo in Hrvaško veliko več stvari združuje, kot deli. Bratska naroda delita podobno kulturo in vrednote ter sta tudi v preteklosti pokazala intenzivno sodelovanje in razumevanje. Poudaril je, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski državi, od problemov, ki obstajajo, pa ni treba bežati, ampak jih moramo reševati v medsebojnem dialogu. Če smo lahko bili skupaj v obrambi svobode, vzpostavljanju neodvisnosti naših držav, takrat, ko je bilo najtežje, je po njegovem mnenju, mogoče doseči dialog tudi o teh odprtih vprašanjih.

SD - Osankarica 6

Socialni demokrati smo se poklonili padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona na Osankarici in padlim žrtvam bitke v Dražgošah

Številčna delegacija stranke Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke mag. Dejanom Židanom se je letos pri Treh žebljih na Osankarici in v Dražgošah skupaj poklonila spominu na dogodke, ki jim v slovenskem narodnoosvobodilnem boju pripada posebno mesto. Legendarni Pohorski bataljon je bil kljub maloštevilnosti vse od svoje ustanovitve v septembru 1942 trn v peti nacističnega okupatorja. Slednji ni uspel zatreti delovanje bataljona vse do tistega usodnega januarskega dne, ko je bil obroč okupatorjevih sil premočan. Borke in borci so svoja življenja pustili pod drevesi pohorskih gozdov na Osankarici, v nameri in srditi bojevitosti slovensko ozemlje osvoboditi sovražnikovih spon.

SD - Osankarica 7

SD - Osankarica 5

SD - Osankarica 4

SD - Osankarica 3

SD - Osankarica 2

Leto prej, med 9. in 11. januarjem 1943 je na drugem koncu Slovenije Cankarjev bataljon bil srdit frontalni boj z nemško vojsko v Dražgoški bitki. Zasidrana misel o nepremagljivosti nemške vojske je bila tiste dni razbita. Dražgoška bitka, katera je v maščevanju Nemcev terjala tudi  življenja 41 domačinov iz Dražgoš, je pokazala, da se je agresiji mnogo številčnejše okupatorjeve vojske moč zoperstaviti.

SD - Dražgoše 2

SD - Dražgoše 4

SD - Dražgoše 5

SD - Dražgoše 1

SD - Dražgoše 6

Dogodki januarskih dni leta 1942 in 1943 ne smejo ostati le spomin. So naša odgovornost, da spoštujemo pogum, srčnost in borbenost naših bork in borcev, ki so živeli in umirali za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Temu se gre zahvaliti, da danes v miru živimo v svoji državi, na svoji zemlji, da lahko govorimo slovenski jezik. Kljub žgoči bolečini ob spominu na vse žrtve so vrednote narodnoosvobodilnega boja tiste zimske dni zažarele bolj kot kadarkoli prej. Še več, iz bolečine je vzniknila in se vseskozi vojni čas krepila zavest, da so ljubezen do domovine, narodova zavest in srčnost naših ljudi močnejši od sovražnikovega mitraljeza.

Socialni demokrati čutimo globoko hvaležnost do narodnoosvobodilnega boja in do vseh bork in borcev, ki so zastavili svoja življenja za našo domovino. Ostajamo ponosni, in hkrati ponižni do te mogočne zavesti, ki jo vidimo kot srce narodovega preživetja, tudi danes, v času miru. Ta nikoli ni samoumeven, na kar nas opominja tudi spomin na padle borke in borce na Osankarici in v Držagoški bitki, do vseh, ki so življenja izgubili za to, da danes živimo v miru.  Zanj  smo se in se je treba boriti še naprej ter nikoli dopustiti, da sovražnost, razdvajanje in politične razprtije, potvarjanje zgodovine omadežujejo to zavest, vse te vrednote, ki so nam jih – žal premnogokrat s svojim življenjem – izbojevali in priborili slovenski partizani in partizanke.

Dejan Židan predsednik stranke SD

Predsednik SD Židan ob napadih v Turčiji, Nemčiji in Švici: “V teh težkih časih čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

Slovenski Socialni demokrati najostreje obsojamo terorizem in vsakršno uporabo nasilja za dosego kakršnega koli cilja. Zato tudi ostro obsojamo včerajšnji grozovit napad v Berlinu, kjer je napadalec s tovornjakom med božičnim sejmom ubil najmanj 12 ljudi in ranil še več deset nedolžnih oseb. Prav tako obsojamo napad v Ankari, kjer je bil umorjen ruski veleposlanik v Turčiji Nj. Eks. Andrey Karlov ter strelski napad v Zürichu, kjer je napadalec v muslimanskem verskem centru ranil tri ljudi.

Socialni demokrati smo mnenja, da moramo v teh težkih trenutkih stati ob strani prijateljem v Evropi in po svetu ter skupaj braniti mir in temeljne človekove vrednote. Ocenjujemo tudi, da morajo biti takšni napadi opomin, da je potrebno tesno sodelovanje mednarodne skupnosti za reševanje konfliktov po mirni poti in predvsem da je potrebno strniti vrste v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Hkrati tudi opozarjamo naj bodo ukrepi zoper nasilje, čeprav upravičeni z bolečino, vseeno v skladu z vladavino prava in ne smejo iti na račun temeljne človekove svobode in naših skupnih evropskih vrednot. Zato svarimo pred populističnimi in hitrimi potezami, ki bi lahko ogrozile evropske vrednote in principe civiliziranega sveta.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je danes, 20. decembra, podpredsedniku nemške zvezne vlade in liderju nemških Socialdemokratov Sigmarju Gabrielu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Berlinu.

Židan je v pismu Gabrielu poudaril, da je šlo za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. “Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej,” je še zapisal Židan in dodal, da “smo v teh težkih časih ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo”.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnjem srečanju osebno izrazil sožalje in prenesel sočutje ob smrti kolega veleposlanika Karlova tudi Veleposlaniku Ruske Federacije v Ljubljani Nj. Eks. Doku Zavgaevu.

Sožalno pismo predsednika SD predsedniku nemške SPD:

Spoštovani predsednik, dragi Sigmar Gabriel, 

Novica o včerajšnjem terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu me je globoko pretresla. Gre za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. 

 Dovolite mi, da v imenu slovenskih Socialnih demokratov in v svojem imenu izrečem iskreno sožaljem svojcem žrtev, poškodovanim pa vse želje po skorajšnjem okrevanju. 

Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej. V teh težkih časih smo ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo. 

Prejmi prosim, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja,

Dejan Židan

predsednik Socialnih demokratov

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati proaktivno podpiramo pobudo ZDUS za reševanje problematike pokojnin

V stranki Socialnih demokratov (SD) in Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) predlagamo, da koalicija aktivno pristopi k reševanju problematike pokojnin za tiste s polno, 40 letno pokojninsko dobo brez dokupa.

Strankama Socialnih demokratov in DeSUS je bila pobuda Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predstavljena tekom prejšnjega tedna in oboji smo do te pobude pristopili proaktivno. Pripravili smo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), da se zagotovi nov institut najnižje pokojnine za starostno in invalidsko pokojnino. To je po prepričanju obeh strank nujno, saj verjamemo, da sta načeli vzajemnosti in solidarnosti temelja, na katerih moramo sprejemati tudi nadaljnje spremembe pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji.

Socialni demokrati in DeSUS bomo že pripravljen predlog sprememb ZPIZ-a na prihodnjem vrhu koalicije predstavili tudi največji koalicijski stranki SMC in verjamemo, da bo predlogu naklonjena. Pričakujemo, da bo predlog še pred koncem leta vložen v parlamentarno proceduro, še bolj pa, da se bo ta čimprej poznal v ‘denarnicah’ upokojencev.

Prepričani smo, da bo to prvi, a ne edini korak pri urejanju pereče problematike (pre)nizkih pokojnin in posledično slabega socialnega statusa velikega števila upokojencev, tudi tistih, z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.