Židan v intervjuju za Mladino: “Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo.”

S predsednikom Socialnih demokratov ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sta se za Mladino pogovarjala novinarja Jure Trampuš in Staš Zgonik. Povezava do intervjuja v spletni izdaji tednika Mladina: http://www.mladina.si/168678/dejan-zidan/

Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal za Mladino. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.« Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.

Pijete teran?

Pijem slovenska vina, bela in rdeča, med njimi tudi teran.

Zaščita terana je še ena izmed front na ravni slovensko-hrvaških odnosov …

Teran je vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na posebni zemlji Kraške planote in se prideluje po posebni metodi. Teran je bil kot slovenska avtohtona vrsta vina zaščiten že pred desetletji, z vstopom v Evropsko unijo pa smo zaščito prenesli tudi v evropski pravni red.

A zdaj Hrvaška zahteva, da bi ime teran lahko uporabljali tudi vinogradniki v hrvaški Istri.

Zanimivo je, da nam ekskluzivne zaščite niso oporekali niti takrat, ko smo teran zaščitili v tedanji skupni državi, niti takrat, ko smo si pridobili zaščito na evropski ravni, niti med njihovimi pristopnimi pogajanji z EU. Nekorektno je, da vprašanje odpirajo zdaj, ko so vsi formalni postopki v zvezi z zaščito že končani.

Bi žrtvovali ekskluzivno zaščito terana v zameno za normalno nadaljevanje arbitražnega postopka?

Rekel bi, da teran ni področje, kjer bi Slovenija trgovala.

Vaša stranka je sorodna hrvaški vladajoči stranki, premier Milanović je bil večkrat na obisku pri vas, veliko ste sodelovali v času volitev. Ste ob trenutnih napetostih v zvezi z arbitražnim sporazumom imeli neformalne stike?

Pri tem ne gre za vprašanje političnih strank. Hrvaška je glede tega vprašanja politično povsem enotna, popolnoma nepomembno je, kdo je na oblasti. Varuje svoje interese, med drugim na načine, ki niso evropski, z zvijačami in izsiljevanjem. Novost vtem primeru je, da tudi slovenska politika enotno zagovarja državni interes, kar do zdaj ni bilo značilno.

Vlado, katere član ste, po odstopu Ronnyja Abrahama znova čaka imenovanje arbitra. Kako razumete ta zaplet?

Fokus te zgodbe je nekje drugje – da sosednja država na podlagi zapisov nezakonitega prisluškovanja, za katere se niti ne ve, ali so pristni, skuša izvajati politično akcijo. Arbitrom se ne sme prisluškovati …

… arbitri pa ne smejo komunicirati na takšen način.

Hrvati bi morali recimo tudi pojasniti, zakaj je njihov arbiter Budislav Vukas med obravnavami na arbitražnem sodišču spal v prostorih hrvaškega veleposlaništva.

Ali Slovenija prisluškuje hrvaškim politikom?

Podatkov o tem nimam, sem samo kmetijski minister.

Kar se tiče pristnosti posnetkov, jih je posredno potrdil hitri odstop Simone Drenik in Jerneja Sokolca.

Njun odstop v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se kar se da hitro odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek normalno nadaljuje. To ni nikakršno priznanje. Arbitražni sporazum ni pomemben zgolj v funkciji odločanja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi kot model za reševaje sporov v širši regiji, ki v zadnjem času znova pomeni varnostno tveganje, zaradi nacionalizma in zaradi pojava islamskega ekstremizma. Alternativa arbitražnemu sporazumu je vrnitev k tako imenovani balkanski politiki, ki temelji na zvijačah in izsiljevanju, in tega si regija v tem trenutku ne more privoščiti. Zato tudi evropska komisija zelo budno spremlja razvoj dogodkov.

Pričakujete, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v zgodbo?

Za to v tem trenutku ni potrebe. V tem trenutku je pomembno, da arbitražno sodišče opravi svoje delo, kot mu ga nalaga arbitražni sporazum, da torej najde kompromisno in pravično rešitev. Dolžnost držav pa je, da to odločitev spoštujejo. Tukaj bo prišla do izraza tudi vloga EU.

Bi moral v Sloveniji poleg agentke in arbitra odstopiti še kdo, na primer zunanji minister?

Naše stališče je, da je v fazi reševanja arbitražnega sporazuma za državo najpomembnejše enotno delovanje in da ta trenutek o tem nima smisla razpravljati.

Vašega ministra Janka Vebra so zamenjali zaradi bistveno manjše težave.

In to je ena največjih napak Cerarjeve vlade. Od takrat po mojem v koaliciji ni več takšnega zaupanja, kot je veljalo prej. Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko.

Vendar ste kljub temu ostali v vladi. Je šlo za nenačelno ravnanje?

Takrat smo o svojem odzivu v stranki veliko razpravljali, a smo se nazadnje, tudi s podporo podpredsednika Janka Vebra, odločili, da ostanemo v koaliciji. Seje pa, kot sem že rekel, zmanjšala stopnja zaupanja.

Zakaj je moral Veber po vašem oditi? Zaradi lažje privatizacije Telekoma?

Ali pa zato, ker si je del koalicije želel pridobiti naklonjenost opozicijskih strank, ker je hotel zagotoviti ustavno večino za sprejetje fiskalnega pravila. To so samo moja ugibanja. Kar se tiče Telekoma, pa prodaja ni le varnostno, temveč tudi strateško, finančno in razvojno vprašanje. Argumentov proti prodaji pod pogoji, kakršni so bili ponujeni, je bilo zelo veliko, tudi brez Janka Vebra.

Stranka SD že vseskozi nasprotuje razprodaji podjetij v državni lasti, a zdi se, da gre predvsem za formo, da ostaja pri besedah. Privatizacija se nadaljuje.

Če Socialni demokrati ne bi bili člani vladne koalicije, bi privatizacija potekala bistveno hitreje. Marsikatero podjetje, ki danes ostaja v državni lasti, bi bilo brez nas že privatizirano. Za strankin uspeh štejem tudi sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki smo jo nujno potrebovali. Vprašanje državnega lastništva za nas ni ideološko vprašanje. Za nas sta državna in zasebna lastnina lahko enako dobri, če sta dobro upravljani. Podjetij v državni lasti ni treba braniti zato, ker bi si tako želeli direktorji teh podjetij, ali pa zato, da lahko stranke v njih zaposlijo svoje ljudi, temveč zato, da si država zagotovi dodatne prihodke. Vrednost podjetij v državni lasti je trenutno še vedno približno n milijard evrov, in če bi bila podobno donosna, kot so francoska podjetja v državni lasti, bi moralo to za državni proračun pomeniti nekaj sto milijonov dodatnega priliva na leto.

Pa ni tako.

Res je, ker je politika v preteklosti državna podjetja razumela na napačen način, ki sem ga že omenil.

Tudi vaša stranka pri tem ni nedolžna. Poglejte samo na primer TEŠ 6.

O tem primeru težko govorim, smo pa Socialni demokrati podprli ustanovitev parlamentarne komisije, ki mora raziskati TEŠ 6. Počakati je treba, da komisije, ki ga raziskujejo, opravijo delo. Kot sem rekel, državno lastništvo je pomembno za zagotavljanje dodatnih prilivov v državni proračun, za ohranjanje delovnih mest, pa tudi iz strateških razlogov, recimo pri infrastrukturi.

Pričakujete, da se bo prodaja Telekoma po Cinvenovem umiku nadaljevala?

Trenutno predvsem pričakujem, da se bomo o tem pogovorili znotraj koalicije. Socialni demokrati bomo predlagali, da Telekom od zdaj, čeprav še ni uvrščen na seznam strateških naložb, obravnavamo, kot daje že na tem seznamu. Trditev, češ da je poslovanje Telekoma premalo učinkovito, ne more biti razlog za prodajo, kvečjemu je to razlog za razmislek o načinu vodenja družbe. Po našem bi bilo za Telekom najprimernejše razpršeno lastništvo, pri čemer bi država ohranila največji delež. S tem bi podjetju omogočili tudi priliv svežega denarja, ki bi ga lahko namenilo za razvoj ali pa morda za prodor na tuje trge.

Telekom za zdaj ostaja v državni lasti, prodaja Mercatorja pa je že dejstvo. Kako da vam je ni, čeprav ste bili v več vladah, uspelo preprečiti?

V času, ko je bila SD najmočnejša vladna stranka, med letoma 2008 in 2011, ravno zaradi našega nasprotovanja prodaje ni bilo. Če ima stranka manj poslancev, so pričakovanja do nje še vedno enaka, njena realna moč pa je, žal, manjša. Žal seje s podajoMercatorja zgodilo točno to, na kar smo opozarjali. Prehranska veriga je za državo izjemnega pomena. V Sloveniji v njej tako ali drugače sodeluje skoraj sto tisoč ljudi. Trgovci so ključni člen v prehranski verigi od kmeta do potrošnika in Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg.

Zakaj je država tu tako zanemarila strateški vidik prodaje? Govorili smo z nekim finančnikom, kije sodeloval pri prodaji, dejal je, daje posel finančno morebiti celo dobro speljan in da oni niso tam, da razmišljajo strateško. To je naloga države in politike.

Slovenija je razmeroma mlada država in še vedno ni dosegla poenotenja o ključnih strateških Usmeritvah, ki bi jih zagovarjale vse stranke ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija.

Mercator je le eden od ključnih členov v prehranski verigi, ki so v zadnjih letih končali v tujih rokah. Od največjega slovenskega odkupovalca mleka Ljubljanskih mlekarn, ki je po novem v lasti francoskega Lactalisa, do največjega odkupovalca pšenice Žita, ki gaje kupila hrvaška Podravka. Ali sploh še lahko govorimo o slovenski živilski industriji?

Če ima podjetje sedež v Sloveniji, za proizvodnjo skrbijo slovenski delavci, uporabljajo pa pretežno slovenske surovine, potem v idealnih razmerah sploh ni pomembno, v čigavi lasti je. Ena prvih akcij, ki sojih Ljubljanske mlekarne izpeljale pod novim lastnikom, je bil prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, kijih tržijo v Sloveniji. Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka.

Prodaja Žita je šla mimo precej neopazno, čeprav so kmetje svarili, da lahko pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, češ da sije Hrvaška s tem zagotovila kupca za svoje presežke pšenice.

Prodaja Žita po mojem ni tako tragična. Mleka pridelamo več, kot ga sami porabimo, samooskrba pri pšenici je dosti manjša in znaša od 55 do 70 odstotkov. Poleg tega imamo v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico, na primer murskosoboški Mlinopek. Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti evropski komisiji: ali drži, daje država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kotje videti glede na javno dostopne podatke? Ce to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, kije vtemeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana.

Hrvaška svojim podjetjem tudi drugače izdatno pomaga pri prodoru na tuje trge. Zakaj se v Sloveniji delamo, kot da je to nekaj nedopustnega, čeprav to počnejo tudi Nemci, Francozi, …

Tudi v Avstriji, Italiji in večini drugih držav. V Sloveniji je, žal, prevladala floskula o umiku države iz gospodarstva, razen seveda takrat, ko gospodarstvo, na primer banke, potrebuje denar. To politiko so po mojem pri nas forsirali predvsem finančni lobiji in del politike, ki v zgodbo, češ daje državno lastništvo a priori slabo, ideološko verjame.

Ampak ste član vlade, ki izvaja natančno takšno politiko, ki pravzaprav v svojem bistvu nadaljuje politiko, ki jo je začela druga Janševa vlada in nadaljevala vlada Alenke Bratušek. Ni se zgodil veliki preobrat.

S tem se ne morem strinjati. Strategija upravljanja podjetij v državni lasti, kije bila sprva mišljena kot strategija odprodaje, je predvsem po naši zaslugi dejansko postala strategija upravljanja. Fiskalno pravilo je bilo v prvih osnutkih ubesedeno na način, ki Odstop Sekolca in Drenikove v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek nadaljuje. bi izrazito škodil socialni državi in javnemu sektorju, sprejeto besedilo je veliko razumnejše, saj uvaja nekatere varovalne mehanizme ob izrednih dogodkih, kot je na primer gospodarska kriza, in postopnost. Preobrat je tudi v tem, da nam je uspelo ustaviti zmanjševanje financiranja javnega šolstva, zdravstva in sociale. Pri slednji je v proračunu za prihodnje leto predvidena celo rast odhodkov.

Glede na to, da doživljamo gospodarsko rast, temu ne moremo reči uspeh.

Morda, a prvotni načrti kljub gospodarski rasti niso bili takšni.

Kateri od članov vlade je največji zagovornik privatizacije državnega premoženja?

Nekorektno bi bilo, da bi kot član vlade na tak način govoril o kolegicah in kolegih. Vsekakor pa med nekaterimi člani vlade obstajajo razmišljanja, ki so precej drugačna od mojih, in sicer, daje zelo pomembno, da nam tujina ploska pri vsaki potezi. Da dane zaveze spoštujemo, ne glede na to, ali je to za državo v danem trenutku dobro ali ne. Nobena evropska država ne izpolnjuje svoj ih zavez do popolnosti, ker se razmere znotraj držav in širše pač spreminjajo. Koalicijskim partnerjem skušamo dopovedati, da smo v prvi vrsti odgovorni državljanom.

Finančni minister Dušan Mramor je tudi javno večkrat poudaril, daje izpolnjevanje zavez njuno, če želimo ceno državnega zadolževanja ohraniti na nizki ravni. Sodelovali ste v več vladah. Je v tej vladi finančni minister najvplivnejši do zdaj? Je dejansko on tisti, ki vlada?

Verjetno ima finančni minister vvseh vladah izrazito veliko moč, v marsikateri vladi ima pravico veta, nazadnje pa je vedno odvisno od predsednika vlade, kakšno realno moč mu prepusti. Finančni minister v tej vladi ima zelo veliko moč in ima tudi pravico veta.

Ste v zadnjem času s svojimi predlogi velikokrat trčili ob Mramorjev zid?

Tudi s finančnim ministrom se je o pomembnih vprašanjih mogoče dogovoriti. Pri vprašanju privatizacije nama ni uspelo doseči skupnega stališča, pri marsikateri drugi stvari, tudi pri vprašanju proračuna in strategiji upravljanja državne lastnine, pa nama je to uspelo.

Ste zadovoljni z delom Slovenskega državnega holdinga?

SDH je odgovoren za funkcioniranje državnega premoženja. Za povečanje donosnosti je potreben čas. Trenutna nizka donosnost ne more biti razlog za čimprejšnjo prodajo. Tako ravnanje zgolj kaže na nesposobnost SDH, da bi prek vpliva na nadzorne svete in uprave podjetij dosegel izboljšanje donosnosti.

Bi bilo upravo SDH treba zamenjati?

Najpomembneje se mi zdi, da je vlada končno imenovala nove nadzornike, ki uživajo naše zaupanje. Glede na življenjepise teh ljudi gre za kompetentne posameznike in oni bodo morali oceniti, ali uprava izpolnjuje njihova pričakovanja.

Kako gledate na slovensko vlogo pri vprašanju Grčije? Predsednik vlade in finančni minister sta v Bruslju nastopala v vlogi najostrejših kritikov grških pogledov. Kot se je izrazil ekonomist Mojmir Mrak, bili smo bolj nemški od Nemcev.

Na trenutke seje dejansko zdelo, da nekateri naši politiki nastopajo v vlogi predstavnikov za odnose z javnostmi kakšne tuje vlade. Pooblastila vlade za takšne ostre nastope ni imel nihče. Grčija je v težave zašla zaradi svojih napak. Prikazovali so lažne statistične podatke, premalo dejavni so bili pri pobiranju davkov, najpremožnejši so plačevali minimalne davke, preveč so trosili. Začetna pomoč EU Grčiji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka na razmere v državi, sloje zgolj za prenos tveganja. Tveganje francoskih, nemških”in še nekaterih finančnih institucij je postalo tveganje evropskega proračuna in proračunov držav članic, ne da bi za tem stal kakšen nov »Marshallov načrt«. Sloje torej za kombinacijo lastnih napak in napačnega posredovanja. Manjkal je vnovični zagon. Država se ne more rešiti iz dolgov, če se njena gospodarska aktivnost zmanjšuje. Gospodarska rast je najboljši obet za poplačilo dolga. In grški dolg je zaradi izjemno nizkih obrestnih mer razmeroma obvladljiv. Glede na obseg bruto domačega proizvoda ima Grčija celo nižje stroške financiranja dolga kot Slovenija.

Se vam zdi smiseln razmislek o odpisu dela dolgov?

V tem trenutku se mi zdi pomembnejši razmislek, kako v Grčiji znova zagnati gospodarsko aktivnost. Če bi ji še osmič v njeni zgodovini odpisali dolgove, bi bilo povsem upravičeno vprašanje, zakaj se dolgovi ne odpišejo tudi Sloveniji, Italiji, Nemčiji … Ne morejo biti zgolj posamezne države deležne takšnih ugodnosti. Sicer pa tudi nekateri Nobelovi nagrajenci govorijo, da bo sčasoma splošen odpis dolgov nujen.

Se vam zdi 250 beguncev, kolikor naj bi jih bila pripravljena sprejeti Slovenija, preveč?

Ne.

Premalo?

Ne želim licitirati. Bi pa rekel, da Slovenija nima pravice reči, da so begunci problem EU, ne pa naš problem. Smo del EU in moramo prevzeti svoj del bremena. Zavedati pa seje treba, da so to begunci, ki bodo, drugače od beguncev, s katerimi smo imeli opravka v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, stalnica, zato je treba poskrbeti za njihovo integracijo.

Kaj pravite na pomisleke, da begunci pomenijo varnostno tveganje?

Varnostno tveganje pomeni tudi vožnja po cesti, pa se vseeno vozimo po njih. Tu gre za ljudi, ki jim je pač treba pomagati. Vsekakor pa pomoč beguncem ni zadosten korak, treba je rešiti težave v državah, iz katerih ljudje bežijo, tudi vprašanje »begunske industrije«, ki se je razvila v nekaterih afriških državah.

Na trenutke se zdi, da se vaša stališča bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice. Celo njene predloge včasih »posvojite« in jih spravite skozi parlamentarni postopek, na primer pri odpisu dolgov ali legalizaciji konoplje. Ko smo se pogovarjali pred enim letom, ste dejali, da niste privrženec kanibalizma na levici, pa je videti, daje kar prisoten.

Socialni demokrati si za pripravo zakonskih predlogov vzamemo veliko časa, pri tem pa sodeluje veliko ljudi. In pogosto se zgodi, da medtem kakšna druga stranka predstavi svoj slabo pripravljeni predlog podobne rešitve. Kdo seje česa domislil prvi, je težko z gotovostjo trditi. Verjetno ste opazili, da za Združeno levico ne uporabljamo grdih besed. Njene predloge vedno preučimo, in kadar je smiselno, jih skušamo znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.

Bi z Združeno levico lahko sodelovali v vladi?

Mislim, da brez težav. Večina strank se, ko pridejo v vlado, zelo hitro nauči, da lahko obljubljajo le tisto, kar je mogoče izpolniti.

Kot ste dejali prej, ste »samo« kmetijski minister. Kaj je za vas ključna usmeritev slovenske kmetijske politike?

Glede na to, da smo ministri EU pod pritiskom projekcij, ki za prihodnja desetletja napovedujejo spremembe podnebnih razmer in rast svetovnega prebivalstva ter pri tem ugotavljajo, da se račun glede potrebe po hrani ne izide, je naša ključna naloga zagotoviti prehransko varnost, ki jo želimo povečati z zvišanjem stopnje samooskrbe, hkrati pa ohraniti naravne vire. Lansko leto je bilo s tega vidika zelo spodbudno. Imeli smo najvišjo letno rast kmetijske proizvodnje med vsemi državami EU.

Ampak predvsem zato, ker je bilo leto 2013 za slovensko kmetijsko proizvodnjo res slabo.

Leto 2013 je bilo z vidika kmetijske proizvodnje res slabo, a lani smo imeli tudi v absolutnih številkah resnično dobro leto. Faktorski dohodek kmetij je bil eden najvišjih v zgodovini samostojne države. To pozitivno usmeritev si prizadevamo obdržati. Nova kmetijska politika, ki smo jo začeli izvajati z letošnjim letom, je veliko bolj proizvodno naravnana, saj med drugim na primer omogoča dodatno finančno podporo za proizvodnjo v tistih segmentih, kjer je stopnja samooskrbe najnižja, na primer pri krušnih žitih ali pri zelenjavi. Uvedli pa smo tudi neke vrste start-up podporo za mlade kmete. Vsi, ki so mlajši od 40 let in se odločijo, da bodo prevzeli kmetijo, so upravičeni do 45 tisoč evrov državne podpore, če kmetujejo poklicno in izpolnjujejo velikostni vstopni prag.

O kakšnih proračunskih izdatkih govorimo?

Za ta ukrep je skupaj predvidenih 60 milijonov evrov v sedmih letih.

V Sloveniji je kmetij glede na skupni obseg kmetijskih zemljišč že tako preveč. Je s tega vidika smiseln ukrep, s katerim bi se število kmetij še povečalo?

Bistvo ukrepa ni ustanavljanje novih kmetij, gre za to, da prepričamo očeta in mamo, naj sinu ali hčerki prepustita vodenje kmetije. Prizadevamo si, da bi kmetije prevzemali mladi z novimi znanji, novimi zamislimi, novo energijo. Kar se tiče razpršenosti kmetijskih zemljišč, pa to vsekakor je težava. Povprečna slovenska kmetija je trikrat manjša od povprečne evropske kmetije. Poleg tega je Slovenija država, v kateri imamo za kmetijstvo v povprečju slabše možnosti kot v konkurenčnih državah. Skoraj 80 odstotkov naših kmetijskih površin po evropski definiciji sodi v kategorijo območij, na katerih je kmetovanje oteženo. Če ne bi bilo finančnih spodbud, je velika verjetnost, da bi ljudje kmetovanje na teh območjih na veliko opuščali, kmetijske površine pa bi prerasel gozd. Leta 1875 je gozd preraščal 35 odstotkov ozemlja naše države. Danes je delež gozda že 60-odstoten.

Bi se moral vaš resor pravzaprav imenovati ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in malo prehrane?

Kar se tiče samooskrbe, Slovenija na splošno niti ni tako slaba. V povprečju dosegamo 70-odstotno samooskrbo, kar zadeva kmetijske surovine, za osnovno prehransko varnost pa po mnenju strokovnjakov zadostuje že 80- do 85-odstotna samooskrba.

Zakaj se ob tolikšnem obsegu gozda še vedno zdi, da napovedi o oživitvi slovenske lesnopredelovalne industrije ostajajo večne napovedi?

Dejansko zadnji dve leti končno doživljamo rast na tem področju, približujemo se milijardi evrov letne realizacije. Res je, da smo še daleč od razmer pred 20 leti, a panoga vendarle končno spet raste in posluje pozitivno, neto dobiček se je lani podvojil. Si pa vsekakor želimo, da bi bila rast še hitrejša in bolj razširjena. Trenutno rasteta predvsem segment obrtniške lesne proizvodnje in še posebej proizvodnje lesenih hiš.

Zakaj v protihrupne ograje, ki jih Dars v zadnjem času postavlja po celotnem avtocestnem križu, ni vgrajen niti košček slovenskega lesa?

To zanima tudi mene. V času Pahorjeve vlade smo sprejeli uredbo o zelenem javnem naročanju, kije za javne investicije predpisovala, da mora 30 odstotkov materiala pri gradnji javnih objektov sestavljati les. Naslednja vlada je ta delež prepolovila, mi smo ga za zdaj zvišali na 20 odstotkov.

Ampak v teh protihrupnih ograjah je vgrajenih nič odstotkov lesa.

Lahko samo rečem, da sem nad takšnimi investicijami zaskrbljen.

Pa ste se na tem področju kakorkoli angažirali, koga opozorili?

Glede protihrupnih ograj ne. Ko je projekt oddan, je dejansko že prepozno. Sem pa nekajkrat posredoval pri investicijah vjavnih zavodih, če so me opozorili, da niso v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.

Odhajate na dopust na Hrvaško. Katero vino boste pili tam?

Pil bom predvsem vodo, ker bo zelo vroče, poleg tega pa se nameravam veliko ukvarjati s športom in takrat je voda najboljša.

Židan ne želi ogroziti arbitražnega postopka, zato incidenta s prisluhi podrobneje ne komentira

Predsednik SD mag. Dejan Židan incidenta glede postopka arbitraže danes ni želel podrobneje komentirati. Židan, ki se mudi na službenem obisku v Bruslju, je tako v izjavi za javnost povedal le, “da kot predsednik stranke SD, ki je pred leti naredila izjemno velik napor, da do arbitražnega sporazuma sploh pride in s tem tudi do končne rešitve mejnega spora s sosednjo Hrvaško, danes ne želim komentirati tovrstnih zadev in zapletov, saj si ne želim, da bi s tem kakorkoli ogrozil arbitražni postopek, ki poteka na arbitražnem sodišču v Haagu.”

Hrvaški časnik Večernji list je namreč v sredo razkril pogovore med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik iz ministrstva za zunanje zadeve. Kot je razvidno iz objavljenih pogovorov, je Sekolec slovensko ministrstvo za zunanje zadeve obveščal o podrobnostih zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillauma in drugih sodnikov v zvezi s postopkom določanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Z Drenikovo sta nato oblikovala taktiko vplivanja na sodnike.

Premier Miro Cerar pa je zatrdil, da ne on ne slovenska vlada nista bila seznanjena z omenjenimi pogovori. Ti so bili po njegovih ocenah neprimerni, zato pričakuje, da bosta oba za to prevzela odgovornost. Drenikova je že ponudila svoj odstop, kot član arbitražnega sodišča pa je odstopil tudi Sekolec. Po odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča je sodišče v Haagu sporočilo, da namerava nadaljevati s presojo v trenutni arbitraži. Slovenija mora zdaj v 15 dneh imenovati novega člana ali članico sodišča, sicer ga oziroma jo bo imenoval predsednik sodišča. Sodišče namerava po konstituiranju v novi sestavi nadaljevati s svojim presojanjem v trenutnem arbitražnem postopku brez zamud.

Židan: Uspeh 300 dni dela SD v vladi je tudi projekt odpisa dolgov socialno ogroženim

Socialni demokrati po 300 dneh sodelovanja v vladi ugotavljamo, da se koalicijski sporazum, ki je po besedah predsednika stranke mag. Dejana Židana v veliki meri socialdemokratski, izpolnjuje. Prepričani smo, da Slovenija tudi zaradi našega sodelovanja v vladi beleži pozitivne trende. Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan je na novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izzive za letošnjo jesen, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavila uresničene in bodoče projekte MDDSZ, med njimi paket pomoči socialno najbolj ogroženim in projekt odpisa dolgov, obrambna ministrica Andreja Katič pa ključne projekte ministrstva za obrambo v letu 2015 in načrte za prihodnje obdobje.

Predsednik SD in minister Židan je med pozitivnimi trendi Slovenije izpostavil gospodarsko rast, zmanjševanje števila brezposelnih in povečan izvoz. Skupni vladni projekti so, kot je dejal, nastali tudi s pomočjo stranke SD. Spomnil je na sprejetje strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Oba predloga je podprlo pet poslancev SD, podpredsednik stranke in poslanec Janko Veber jima je nasprotoval.

Predsednik SD Židan je glede tega le ponovil, da v njihovi stranki velja svoboda odločanja poslanca, in dodal, da v preteklosti tudi sam kot poslanec ni vedno glasoval kot večina v poslanski skupini. Med dosežki sodelovanja SD v vladi je posebej izpostavil odpisov dolgov socialno najšibkejšim, projekt po njegovih besedah dobiva mednarodne razsežnosti. Spomnil je na zadnji dve srečanji s sestrskimi strankami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, SPÖ in PD, ki sta pozdravili projekt pomoči socialno najšibkejšim, ki ga je pripravila ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak.

Židan je medijem povedal, da si bomo Socialni demokrati prizadevali, da bi pri davčni reformi, ki jo ima vlada v načrtih, sledili vzgledu sosednje Avstrije, ki poudarja prerazporeditev bremena iz najrevnejših na najbogatejše ter znižanje obremenitev bruto plače. V SD nismo naklonjeni ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, o čemer se govori, Židan pa je poudaril, da tak predlog tudi ni koalicijsko usklajen. Pred državo so po njegovih besedah nekateri odprti projekti, med njimi izpostavlja tudi odnos do Grčije in vprašanje beguncev. Dejan Židan je v vlogi ministra tudi naštel nekaj uspehov na resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim nov program podeželja in omejitev pridelave GSO.

Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila sveženj pomoči socialno najšibkejšim, v katerem je odpis dolgov eden od stebrov. Izpostavila je še podpis socialnega sporazuma, reformo študentskega dela in tudi dosežek, da so socialni transferji ostali v enaki meri izplačani. Tako izpostavlja tudi prizadevanja, da se bo z oblikovanjem proračuna za prihodnji dve leti sprostilo okoli 70 milijonov evrov in se bodo nekateri socialni transferji lahko vrnili na raven, kot so bili pred krizo. Med njimi so določene sprostitve pri otroških dodatkih in štipendijah.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je izpostavila delo Uprave RS za zaščito in reševanje. Poudarila je sodelovanje med civilno zaščito in Slovensko vojsko, uporabo helikopterjev vojske in policije v sistemu nujne medicinske pomoči ter uporabo Falcona za prevoz človeških organov, kjer je MORS podpisal sporazum o sodelovanju s Slovenija Transplant. Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za spremembo zakona o obrambi in jih predstavilo političnim strankam ter dobilo njihovo soglasje za prenovo zakona. Bo pa Katičeva, kot je pojasnila v odgovoru na novinarsko vprašanje, morala poiskati nov predlog za direktorja Obveščevalno-varnostne službe MORS (OVS), saj premier z njenim prvim predlogom ni bil zadovoljen.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je komentiral tudi proračunske pogovore pri finančnem ministru in pojasnil, da o številkah sicer ne more govoriti, dokler te niso usklajene, se pa te gibljejo v podobnih zneskih kot letos. “Delno tudi zato, ker naše ministrstvo v veliki meri črpa evropska sredstva,” je pojasnil Židan, ki zaradi evropskih sredstev za svoje ministrstvo pravi, da velikih sprememb tako ali tako ni mogoče delati, je pojasnil, da so s finančnim ministrom izmenjali argumente, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih. “Ministrstvo za finance je predstavilo svoje argumente, mi pa svoje postavke. Zlasti smo bili pozorni na to, da ne moremo manjšati sredstev na agenciji za kmetijske trge,” je dejal Židan. Kot je pojasnil, je od te namreč odvisno, ali Slovenija dobi 300 milijonov evrov sredstev EU ali ne.

Dodal je, da je finančni minister rezerve iskal pri materialnih stroških in nekaterih drugih transferjih, kar je “tudi njegova naloga”. “Mi pa predstavljamo argumente, kaj počnemo, kaj je smiselno in kaj ne. Znotraj teh okvirov se bomo morali najti v prihodnjih pogajanjih.” Nekaj pozornosti sta oba ministra namenila še javnim zavodom, Židan pa verjame, da so tudi na finančnem ministrstvu razumeli, “da javnih zavodov ne moremo nesorazmerno zmanjševati”. Finančnemu ministru je Židan dodatno predstavil tudi številke, ki kažejo, da je Slovenija lani na področju kmetijstva beležila rast.

Celotno novinarsko konferenco ministrov iz vrst SD si lahko ogledate v videoposnetku:

Ministri Dejan Židan, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ob 300 dneh dela SD v vladi o dosežkih 21-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Bilateralno srečanje delegacij Socialnih demokratov in SPÖ Koroška na Bledu

Na povabilo slovenskih Socialnih demokratov je na Bledu potekalo bilateralno srečanje partnerskih strank, delegacije slovenske SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom z delegacijo koroških SPÖ na čelu s predsednikom dr. Petrom Kaiserjem. Teme pogovorov so bile čezmejno sodelovanje partnerskih strank SD in SPÖ Koroška, seznanitev z davčno reformo v Avstriji in stanovanjsko politiko, spodbujanje perspektivnega poslovnega okolja, manjšine in ostale možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank.

Dejan Židan in Peter Kaiser na Bledu

Prav tako so sogovorniki spregovorili o aktualnih vprašanjih in begunski krizi, kjer so bili enotnega mnenja, da je potrebno čimprej pomagati ljudem v stiski. Koroški partnerji so prav tako z zanimanjem prisluhnili krajši predstavitvi projekta ministrice iz vrst SD za odpis dolgov in se priporočili za podrobnejše informacije v zvezi s projektom. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da stranki okrepita sodelovanje tudi prek lokalne mreže županov na obeh straneh meje.

Slovenska delegacija SD z SPÖ Koroška

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini v Avstriji” in se ob tej priložnosti zahvalil deželnemu glavarju in predsedniku SPÖ Koroška Petru Kaiserju ter vsem ostalim gostom za razumevanje in veliko pomoč pri reševanju odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji.

Avstrijska delegacija SPÖ Koroška na srečanju s SD

V slovenski delegaciji so bili poled predsednika SD prisotni še poslanci in poslanke Matjaž Han, Matjaž Nemec, Bojana Muršič in Marija Bačič, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade RS Andreja Črnak Meglič, predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjan Podgoršek, državna svetnika Tomaž Horvat in Stevo Ščavničar ter članica predsedstva SD Sonja Lokar in član Sveta SD za kulturo in nekdanji državni sekretar ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih.

Bilaterala SD - SPÖ Koroška

Na avstrijski strani so se poleg predsednika SPÖ Koroške srečanja udeležili še predsednik Deželnega zbora Reinhart Rohrn, poslanka zveznega sveta in predsednica ženske organizacije v SPÖ Koroška Ana Blatnik, namestniki predsednika SPÖ Koroška Günther Goach, Jakob Strauss in Alfred Tiefnig, predsednik SPÖ v Deželnem zboru Herwig Seiser, namestnik predsednika SPÖ v Deželnem zboru Andreas Scherwitzl, direktor SPÖ Kluba v Deželnem zboru Peter Pegam, namestnik direktorja SPÖ Kluba v Deželnem zboru Roland Neubauer, člani državnega zbora na Dunaju Christine Muttonen, Wolfgang Knes in Philip Kucher, član državnega sveta Günther Novak ter generalni sekretar SPÖ Koroška Daniel Fellner.

Srečanje delegacij Socialnih demokratov in Demokratske stranke FJK v Trstu

Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.

“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”

Srečanje delegacij SD - DS

Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.

V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.

Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.

Predsednik SD Židan pozdravil dosežen dogovor med EU in Grčijo

“Socialni demokrati smo se ves čas zavzemali, da pride do dogovora med EU in Grčijo za razrešitev krize, zato pozdravljamo načelni politični dogovor evropskih partnerjev o začetku pogajanj o tretjem programu pomoči za Grčijo, ki bo Grkom omogočil nadaljnje reševanje finančne krize, preprečil kolaps bančnega sistema in hkrati zagotovil njihov obstoj v evroconi.

V SD verjamemo tudi, da bo grški parlament kmalu sprejel prvi niz obljubljenih ukrepov. Zavedamo se, da bo pot do dokončnega dogovora še dolga in težavna, saj bo potrebno dogovorjeno še izpeljati v praksi, a ključno v tem trenutku je, da se zadeve v zvezi z Grčijo premikajo v pravo smer.

Dobro je, da se vsi evropski partnerji, tudi Grki, zavedajo, da je sklepanje kompromisnih dogovorov v korist vsem članicam EU in evrske skupine ter zagotavlja stabilnost Evrope, zato bo morala tudi Grčija zdaj dovolj hitro sprejeti ključne javnofinančne in reformne ukrepe s seznama, ki jih je minuli konec tedna poslala evrskim partnerjem.

Socialni demokrati menimo, da mora biti v evropskem dogovoru z Grčijo nakazana tudi smer ekonomske rešitve, ki bo omogočala Grkom odpiranje novih delovnih mest in nov zagon grškega gospodarstva, kar pa bi lahko dosegli z neke vrste novim ‘Marshallovim planom’ za Grčijo. Grškemu ljudstvu bi s tem jasno sporočili, da jim želimo resnično pomagati iz krize ter da je gospodarsko močna Grčija tudi edina prava rešitev za združeno Evropo.”

Vodstvi SD in ZDUS za nadaljno krepitev sodelovanja in usklajevanje rešitev

Na sedežu SD v Ljubljani sta se srečali vodstvi Socialnih demokratov in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) na čelu s predsednikoma, mag. Dejan Židan in Antonom Donkom. SD in ZDUS po besedah predsednika Židana delimo stališča glede več aktualnih vprašanj, med drugim glede zdravstvenega sistema, davčne ureditve in glede pokojnin. Židan je v izjavi za medije po srečanju vodstev poudaril, da smo Socialni demokrati že doslej dobro sodelovali z Zvezo društev upokojencev Slovenije, si izmenjevali mnenja in marsikatero njihovo idejo tudi v praksi izvedli znotraj vlade in DZ.

Na današnjem srečanju sta se z Donkom strinjala v stališčih glede več aktualnih vprašanj. Tako sta soglašala, da samo dobro delujoči javni zdravstveni sistem ščiti tudi pravice upokojencev ter vseh ostalih generacij. Tako v SD kot v ZDUS bomo pozorni na nove predloge s področja davčne ureditve, saj ne pristajamo, da bi ta dodatno bremenil upokojence.

Anton Donko in Dejan Židan

“Prav tako imamo v SD in ZDUS-u sorodna stališča glede usklajevanja tako pri izplačevanju pokojnin kot tudi socialnih transferov,” je poudaril Židan. Kot je še pojasnil, so se danes vodstvi dogovorili za sistem pogostih srečanj med stranko in zvezo ter za krepitev sodelovanja in usklajevanje rešitev v korist vseh generacij. “Predstavnike ZDUS-a pa bomo vključili tudi v delovanje tistih strankinih strokovnih Svetov, ki spremljajo problematike starejših,” je še povedal predsednik SD Židan.

Izjava Donko in Židan za medije

Anton Donko se je v izjavi po srečanju najprej zahvalil predsednik stranke Dejanu Židanu in vodstvu Socialnih demokratov za dosedanje uspešno sodelovanje ter odprtost za pobude in ob tem še izpostavil, da se kot novi predsednik ZDUS-a zaveda odgovornosti, ki jo ima organizacija do civilne družbe. Pri delovanju si bo prizadeval zlasti za zagotavljanje ustreznega socialnega položaja starejših in njihovega zdravja ter za spodbujanje njihove medsebojne pomoči.

“ZDUS bo še naprej sodeloval tako s stranko SD in drugimi političnimi akterji v Sloveniji kot tudi s sorodnimi združenji v mednarodnem prostoru,” je napovedal Donko. V prvi vrsti pa si bo s svojim delovanjem prizadeval, da bi starejšim in upokojencem zagotavljali lepši in znosnejši jutri, prav tako pa tudi spodbujal mlade generacije k večji povezanosti s starejšimi.

Židan: “Slovenski Socialni demokrati čim prej pričakujemo nov predlog Grčije z rešitvami za izhod iz krizne situacije.”

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov mag. Dejan Židan na novinarski konferenci o nadaljnih korakih za reševanje finančne krize v Grčiji po nedeljskem referendumu, kjer so se Grki večinsko izrekli proti pogojem, ki so jih v zameno za novo finančno pomoč postavili mednarodni posojilodajalci. Židan je medijem pojasnil, da je o Grčiji danes razpravljal kolegij predsednika SD in poudaril, da se Socialni demokrati zavedamo, da je referendum demokratičen način odločanja in da mora EU njihovo odločitev spoštovati. Tako v SD pričakujemo vrnitev vseh strani za pogajalsko mizo, obenem pa poudarjamo, da obveznosti Grčije z referendumom niso prenehale in njihov dolg do upnikov ostaja.

Slovenski Socialni demokrati tudi čim prej pričakujemo nov predlog Grčije z rešitvami za izhod iz krizne situacije. Po mnenju SD bi bilo dobro, če vključuje iskanje fiskalne vzdržnosti, bistveno večji napredek pri pobiranju davkov in določitev deleža, ki naj ga k reševanju države prispevajo tudi bogati Grki, npr. ladjarji. “V Grčiji pa mora priti tudi do odpiranja novih delovnih mest in zagona gospodarstva, to pa bi lahko dosegli z neke vrste novim ‘Marshallovim planom’ za Grčijo,” je poudaril predsednik SD.

Židan ne želi, da bi bili evropski voditelji do Grkov škodoželjni, “tudi zato, ker je tudi na strani EU krivda za težak gospodarski in varnostni položaj v Grčiji”. Tako predsednik SD izpostavlja solidarnost z Grki, ki pomeni nadaljnje iskanje poti reševanja Helenske republike. “Grčije kljub referendumu ne moremo kar odmisliti,” meni Židan, “saj bi ji to povzročilo veliko gorja, za EU pa bi bilo mogoče breme preveliko.”

Predsednik SD Židan je na željo medijev komentiral tudi odstop grškega finančnega ministra. Varufakisova nespretna pogajalska taktika, ki je v nekem trenutku spominjala na igro zmagaš ali izgubiš, je po besedah predsednika SD Židana pripeljala do tega, da Grki danes ne vedo, kdaj bodo lahko dvignili denar iz bank, ali bodo upokojenci dobili izplačane pokojnine in javni uslužbenci plače. “To je posledica napačno vodenih pogajanj grške vlade, ki jih je v veliki meri vodil finančni minister,” je še dejal Židan.

Celotno novinarsko konferenco predsednika SD na temo Grčije si lahko ogledate v videoposnetku.

Predsednik SD Dejan Židan o reševanju grškega problema 06-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Predsednik Židan po klavzuri: “Veliko moramo še uresničiti, a Socialni demokrati gremo lahko optimistično v prihodnje obdobje.”

Socialni demokrati smo se sestali na klavzuri razširjenega Predsedstva SD. Sodelovali so vodstvo SD, poslanska skupina SD, ministri stranke, državni sekretarji, župani in pa lokalna mreža, člani pa smo naredili presek polletnega delovanja od zadnjega kongresa in v odprtem pogovorom razpravljali, kako naprej. Kot je v izjavi za medije pojasnil predsednik SD mag. Dejan Židan, je bil namen srečanja predvsem ta, da pred političnimi počitnicami podamo oceno dosedanjega dela in se pripravimo na delo v jeseni, smo pa se dotaknili tudi aktualnih vprašanj, nezadovoljni smo predvsem s potekom privatizacije, zelo pa skrbi nas tudi grška kriza.

Klavzura SD v Ljubljani

“Veliko pogovora je bilo tudi o aktualnih političnih temah, najbolj izpostavljena tema, ki izrazito zadeva Slovenijo, je kriza v Grčiji,” je dodal Židan. V SD namreč ocenjujemo, da se premalo ljudi zaveda, da ne gre samo za finančno krizo, ki bi bila po Židanovem mnenju še najlažje rešljiva, pač pa za politično in varnostno krizo. “Sam primer Grčije kaže na to, kam pripeljejo državo stranke, ki obljubljajo stvari, ki jih je ne morejo izpeljati,” je poudaril predsednik SD Židan. Po njegovem se moramo trenutno osredotočiti predvsem na to, kako pomagati Grčiji in Grkom. Tudi Evropa si v tem trenutku ne more privoščiti novega varnostnega tveganja, je ocenil predsednik SD.

Člani na Klavzuri SD

Ministri iz vrst SD so sicer na klavzuri predstavili prioritete dela v naslednjem obdobju. Židan je v izjavi medijem izpostavil projekt ministrice dr. Anje Kopač Mrak za pomoč najšibkejšim preko odpisa dolgov. “Ta projekt ob podpori vladne koalicije poteka in verjamemo, da bo začel delovati čez nekaj mesecev,” je dejal predsednik SD. Prav tako je Židan dodal, da se bo jeseni pogledalo koalicijsko pogodbo in naredilo pregled kaj vse se je uresničilo in katere zadeve še stojijo. Po njegovem mnenju so trije ministri iz vrst SD v letu dni vlade uresničili kar precej zadev, ki so bile dogovorjene, zato jim bo jeseni lažje začeti z novimi projekti.

Klavzura razširjenega Predsedstva SD

Med člani predsedstva je bilo po njegovih besedah slišati predvsem veliko nezadovoljstva glede poteka privatizacije, tudi najnovejše prodaje Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Židan verjame, da bodo lahko po preučitvi vse potrebne dokumentacije prodajo ocenili kot škodljivo za državo. “Pojasnjevanje, da je pri privatizaciji pomembno samo to, da se podjetja prodajo, je povsem napačno,” je še poudaril Židan.

Privatizacija v nekaterih podjetjih je po njegovem sicer smiselna, vendar se mora doseči “maksimalno dobra cena”. “Če v nekem trenutku razmere na trgu niso primerne za prodajo, je potrebno to zaustaviti, počakati leto, dve ali tri, z namenom, da država dobi največji možni iztržek,” meni Židan. “Socialni demokrati smo del te vlade, v to načelno stališče pa želimo prepričati tudi ostala dva koalicijska partnerja. Nismo še uspešni, se bomo pa trudili naprej,” še pravi Židan. Sicer pa dodaja, da gre stranka SD v prihodnje obdobje optimistično.

Predsednik Židan je na prošnjo medijev komentiral tudi odhod poslanca Bojana Dobovška iz poslanske skupine SMC. Po njegovem mnenju SD ni več pogrešljiva stranka v koaliciji, katera ima skupaj še vedno 51 glasov, vendar so se po Dobovškovem odhodu iz PS SMC razmerja v koaliciji spremenila tako, da imata SMC in DeSUS skupaj brez SD le 45 glasov, kar ne zagotavlja absolutne večine v DZ. “Socialni demokrati smo zdaj tista stranka, ki zagotavljamo 46 glasov koalicije in več,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan.

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru