Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Pikalo napovedal delovno skupino za pripravo predlogov za izpolnitev ustavne odločbe

Podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je napovedal imenovanje strokovne delovne skupine, ki bi oblikovala usklajena izhodišča za spremembe zakonodaje, s katerimi bi izpolnili ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol.

V strokovno delovno skupino bodo vabljeni predstavniki vseh poslanskih skupin, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, sindikata, predstavnike zasebnih šol, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter pravnike.

“Upam, da bomo uspeli zbližati stališča in v doglednem času končati to zgodbo, ki se vleče predolgo. Iskali bomo tako strokovni kot politični konsenz,” je v izjavi glede uresničitve ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol poudaril minister dr. Pikalo.

Novela ZOFVI je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore, zato bo potrebno najti nov konsenz, ki bo zavaroval kakovostno mrežo javnih šol, saj je po mnenju SD ključni razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot je še pojasnil minister dr. Jernej Pikalo, je bilo doslej na mizi že veliko predlogov za uresničitev ustavne odločbe, da je bilo vsem bolj ali manj jasno, da nobeden ni užival zadostne politične podpore. Po njegovem mnenju tudi nima smisla vlagati “zakon na zakon”, še posebej, če nima jasne politične podpore.

S krio-elektronskim mikroskopom za nove raziskovalne dosežke slovenske znanosti

Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.

Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.

To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”

O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.

Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Mag. Bojana Muršič: Pomembno je, da smo se iz polja ultimatov premaknili k vsebini

Namestnica vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je danes sodelovala pri usklajevanju strank koalicije in stranke Levice glede predloga slednje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Poslanka je ob robu srečanja poudarila, da Socialnim demokratov pri tako pomembni temi, kot je skrb za zdravje ljudi, niso pomembne politične križanke in rebusi, kdaj, pri čem in s kom bo kdo sodeloval, temveč sprejem rešitev, ki bodo na dolgo rok vzdržno, pravično in razvojno dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestile z drugo dajatvijo.

»Ob tem pa ne moremo mino nujnosti prepotrebnih rešitev za dolgotrajno oskrbo, ki bo prav tako zahtevala politično zrelost in veliko pripravljenost za iskanje skupnih rešitev«, je dodala. Tako je poslanka poudarila, bi bilo smiselno ukrepe za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in finančnega vira za dolgotrajno oskrbo iskati skupaj, v enem paketu.

»Socialni demokrati smo bili in ostajamo konstruktiven sogovornik, ki bo iskal rešitve ne problemov in danes in ob prvem vsebinskem usklajevanju koalicije z Levico je zaznati pozitiven premik naprej, v prid vsebine in ne političnih razprtij,« povzame srečanje. Navkljub temu, da se številke tega predloga s podatki ministrstva za zdravje ne ujemajo, pa je Muršičeva prepričana, da se lahko manjke ob zadostni politični volji preseže, ko se naslednji teden načrtuje ponovno delovno srečanje, tokrat s podatki, ki jih bo predstavilo ministrstvo za zdravje.

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

Kulturno ministrstvo zagotovilo nemoten dostop do Prešernove rojstne hiše

Predstavniki ministrstva za kulturo, Občine Žirovnice in sklada kmetijskih zemljišč so v Vrbi podpisali pogodbo za nakup nepremičnin ob Prešernovi rojstni hiši. S tem uresničujejo dolgoletna prizadevanja za zagotovitev nemotenega dostopa do spomenikov državnega pomena v Vrbi ter za nadgradnjo muzejske dejavnosti in kulturnega turizma.

Pogodbo so v Prešernovi rojstni hiši ob navzočnosti pooblaščenca prodajalcev odvetnika Zdravka Rusa in notarke podpisali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter žirovniški župan. Za domačijo, hišo in ostale parcele bodo skupaj odšteli 320.000 evrov, od tega občina 185.000 evrov, ministrstvo 125.000 evrov, sklad pa 11.000 evrov.

Ob podpisu pogodbe o nakupu nepremičnin v neposredni bližini Prešernove rojstne hiše je minister za kulturo mag. Zoran Poznič dejal, da si velikan naše samobitnosti zasluži vse kaj več, kot je bilo postorjeno do sedaj, ter, da bo potrebno narediti žlahtni vsebinski izbor za možne poti razvoja domačije.

Zato ga veseli, da jim je po več kot 18 letih uspelo realizirati željo po odkupu dveh nepremičnin ob ‘Ribčevi ali Prešernovi domačiji’ in s tem obiskovalkam in obiskovalcem omogočiti nemoten dostop do Prešernove domačije, vaške lipe in cerkve Sv. Marka, kulturnih spomenikov državnega pomena v Vrbi.

Kupljene nepremičnine odpirajo tudi nove možnosti za nadgradnjo muzejske dejavnosti in za nadaljnji razvoj z razbremenitvijo samega spomenika. Hkrati se odpirajo priložnosti za razvoj kulturnega turizma, kar lahko po ministrovem mnenju predstavlja veliko dodatno vrednosti lokalni skupnosti.

“Iskali bomo tudi nove poti za prezentacijo vsega tega, kar je na nek način en izmed temeljev našega naroda, naše samobitnosti in besede,” je še izpostavil Poznič, ki vidi lepe priložnosti za širšo, bogatejšo in kakovostnejšo predstavitev. Napovedal je, da bodo z lokalno skupnostjo v kratkem izdelali nabor možnih vsebin in poti razvoja, da bi lahko v letu ali dveh prišli do prvih rezultatov.

Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

Kerševan Smokvina: Medijska novela s celovito rešitvijo

Ministrstvo za kulturo je dalo predlog novele zakona o medijih v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

Tanja Kerševan Smokvina je pred začetkom javne razprave v pogovoru za STA pojasnila, da zakonski predlog tudi krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti. Po njeni oceni novela tako posega na vsa ključna področja, ki jih ureja zakon o medijih, zato je ne vidi kot parcialno, temveč kot celovito rešitev.

“Če bi odprli vsa področja, ki jih zajema tako raznolik krovni zakon, bi se njegova posodobitev zelo zavlekla. Poleg tega nekatera področja niso potrebna prenove. Odločitev je bila zato povsem pragmatična. Po dolgih letih odsotnosti ukrepanja na tem področju želimo čim hitreje in čim učinkoviteje priti do smiselne prenove,” je opozorila.

Na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Predlaganih rešitev ne nameravajo vsiljevati, temveč upajo, da jih bo javna razprava nadgradila in izboljšala. Po besedah državne sekretarke so prvi odzivi zainteresirane javnosti “pozitivni in konstruktivni”. Novelo zato pošiljajo na pot z “dobrim občutkom”.

Vodje koalicijskih strank so se z zakonskim predlogom seznanili na posvetu pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Pri tem so pozornost med drugim namenili javnim podpornim shemam ter financiranju občinskih glasil in možnosti njihove zlorabe v predvolilnih kampanjah. “Prihodnjo podporo koalicijskih partnerjev je težko in nehvaležno napovedovati, smo pa optimisti,” je dejala.

Izhodišče novele je nova, tehnološko nevtralna definicija medijev. Sedanja definicija po njenih besedah našteva vrste medijev, pri čemer ne uspe zajeti vseh njihovih oblik. “Nova definicija zato postavlja medije v njihovi osnovi kot oblike razširjanja uredniško oblikovanih programskih vsebin za namene obveščanja, izobraževanja in razvedrila širše javnosti,” je pojasnila.

Pri tem predlagana definicija vključuje zgolj tiste oblike razširjanja vsebin, ki so gospodarska dejavnost, ne pa osebno izražanje v javnem prostoru. Na ministrstvu tako sledijo stališču, da gre za zakon, ki ureja medije, na pa vseh oblik komunikacije. Kot pomemben kriterij za prepoznavanje medijev definicija prinaša uredniško odgovornost.

Kot je opozorila Kerševan Smokvina, ima Slovenija majhen nacionalni medijski trg, ki pa je vpet v globalni prostor in omogoča vstop storitev iz tujine, ki se vse bolj zajedajo v oglaševalski kolač. “Zato je vedno težje pridobivati neodvisne prihodke za delovanje medijev. Vzporedno pospešeno potekajo procesi konsolidacije in koncentracije lastništva medijev,” je dodala državna sekretarka.

Po njenem mnenju je v domačem medijskem prostoru prišlo do tolikšne koncentracije moči in vpliva, da je zaskrbljenost upravičena. “V tej situaciji pogrešam tržno regulacijo. Pri tem ne gre zgolj za urejanje koncentracije lastništva, temveč tudi praks, ki jih izvajajo medijske hiše in operaterji in lahko v veliki meri ovirajo konkurenco na trgu.”

Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. “Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes, za kar smo odgovornost naložili agenciji za komunikacijska omrežja in storitve,” je pojasnila.

Agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo v tem primeru ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno in prepuščeno subjektivni presoji.

Kerševan Smokvina navaja, da zakonski predlog krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti.

“Koncentracijo medijskega lastništva je vendarle treba presojati drugače kot pa druge koncentracije lastništva na trgu, zato smo na ministrstvu postavili nižji prag za presojo koncentracije in uvedli dodatne kriterije, ki jih sicer agencija za varstvo konkurence ne upošteva v svojih presojah,” je navedla državna sekretarka.

Državne subvencije medijem, ki so v evropskem prostoru pogost pojav, po njenem mnenju niso idealen ukrep, saj omogočajo zlorabe, so pa v sedanjih razmerah nujne. Spomnila je, da namerava EU finančno podpreti ustvarjanje medijskih vsebin, kar je v primerjavi z dosedanjo prakso premik v drugačno smer. Tudi predlagana novela prinaša okrepitev javnih podpor.

Na ministrstvu zagovarjajo podporo kakovostnim in izvirnim vsebinam, zlasti zahtevnejših novinarskih žanrov, ki so tržno manj zanimive. Prva od predlaganih finančnih shem je namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost.

Druga shema bi tako po besedah Kerševan Smokvine nagovorila tudi problem slabega položaja novinarskega poklica. Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu. Izrazila je upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi deležen podpore.

Predlog novele zakona o medijih se loteva tudi prepovedi sovražnega govora. Po njenih besedah ga prepoveduje že sedanji zakon, a le z napotilnim določilom, ki se je izkazalo za invalidno pravno normo. “Kljub temu zakon predvideva zelo visoke kazni za spodbujanje neenakosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti preko oglasov. Novela odpravlja takšno nesorazmerje,” je izpostavila.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Tako novela določilo v celoti usklajuje z določbo 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Kot je opozorila državna sekretarka, je v predlogu ukrepanje enako tako na področju oglasnih kot programskih vsebin, pri čemer je treba sovražni govor “pravilno razumeti”.

“Namen novele ni urejanje vsakršnega nevšečnega ali žaljivega govorjenja, temveč le tistega, ki je tudi mednarodnopravno prepoznano kot sovražni govor. S tem želimo kar najbolj omejiti možnost zlorab, saj gre vendarle za poseganje na področji medijskih vsebin in svobode izražanja. Sovražni govor se namreč v javnem diskurzu razume na zelo različne načine,” je dodala.

Pojasnila je, da novela kot prvi ukrep v primeru prepoznanega sovražnega govora predvideva poziv k odstranitvi takega govora. “Pri tem se inšpektor lahko posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Gre za varovalko, ki omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Neukrepanju sledi globa, ki pa je razmeroma nizka, saj ne želimo, da zakon postane del kaznovalne politike,” je pojasnila.

Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih, je poudarila Kerševan Smokvina na novinarski konferenci.

V pogovoru se je Kerševan Smokvina dotaknila tudi položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA). Po njenem mnenju zakona o STA ni treba spreminjati, vprašanje RTVS pa je “zelo zahtevno”, zato se ga na ministrstvu lotevajo z vso skrbnostjo in bodo še do do konca poletja sprejeli ustrezno rešitev. Na mizi imajo tudi predlog vodstva RTVS za zvišanje rtv-prispevka.

“Dejstvo je, da se rtv-prispevek že vrsto let ni usklajeval, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki nima tega avtomatizma. Vendarle pa je treba imeti dolgoročnejšo perspektivo, saj ad hoc rešitve, kot je dvig prispevka, ne bodo celostno rešile problema dolgoročne vzdržnosti poslovanja javne radiotelevizije,” je ocenila.

Še preden se bodo na ministrstvu lotili prenove zakona o RTVS, bodo po njenih besedah odprli široko polje posvetovanj. Kot je še poudarila, mora RTVS “ohraniti svojo pomembno družbeno vlogo, vendar ne na način, da stagnira, temveč da se razvija”.

Pogovarjal se je Bojan Šuštar/STA.

Učinkovit boj proti korupciji predpogoj uspeha Slovenije

Ena glavnih obljub Socialnih demokratov v kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in dosledno uveljavljanje pravične in pravne države.

Ključni izziv na poti k uresničevanju teh ciljev Socialnih demokratov predstavljata noveli zakona o kazenskem postopku ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če je ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom podpredsednice SD Andreje Katič, že v prvem letu mandata skozi spremembe zakona o kazenskem postopku, zagotovilo učinkovitejši pregon najhujših kaznivih dejanj, preprečevanje zlorab postopka in zaščito in vključevanje žrtve v proces proti storilcem kaznivih dejanj, je še pred parlamentarnimi, vladnimi in sodnimi počitnicami, Andreja Katič na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez, uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji, ki predstavlja največjo coklo razvoja države.

Andreja Katič, ministrica, je na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji.

Po mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji ne bo razvojnega preboja, dokler Slovenijo hromijo korupcijska tveganja. Trgovina z orožje, afera Patria, sumi hudih nepravilnosti pri gradnji velikih državnih investicij, morajo postati preteklost. “Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo”, so še dodali.

Socialni demokrati so kot ključno za dosego ničelne stopnje korupcije v Sloveniji izpostavili prav rešitve, ki jih prinaša novela ZINTPK, ki ga v uveljavitev predlaga ministrica Katič. Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo tako hitrejši in učinkovitejši. Da bi za boj s korupcijo pridobili najbolj kompetentne kadre, se spreminjajo pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, senat se razbremenjuje rutinskih zadev, uveljavlja se javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev, krepi se nadzor nad lobiranjem in, kar je ključno, omogoča se neposreden nadzor državljank in državljanov nad porabo javnih sredstev.