Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

Kerševan Smokvina: Medijska novela s celovito rešitvijo

Ministrstvo za kulturo je dalo predlog novele zakona o medijih v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

Tanja Kerševan Smokvina je pred začetkom javne razprave v pogovoru za STA pojasnila, da zakonski predlog tudi krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti. Po njeni oceni novela tako posega na vsa ključna področja, ki jih ureja zakon o medijih, zato je ne vidi kot parcialno, temveč kot celovito rešitev.

“Če bi odprli vsa področja, ki jih zajema tako raznolik krovni zakon, bi se njegova posodobitev zelo zavlekla. Poleg tega nekatera področja niso potrebna prenove. Odločitev je bila zato povsem pragmatična. Po dolgih letih odsotnosti ukrepanja na tem področju želimo čim hitreje in čim učinkoviteje priti do smiselne prenove,” je opozorila.

Na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Predlaganih rešitev ne nameravajo vsiljevati, temveč upajo, da jih bo javna razprava nadgradila in izboljšala. Po besedah državne sekretarke so prvi odzivi zainteresirane javnosti “pozitivni in konstruktivni”. Novelo zato pošiljajo na pot z “dobrim občutkom”.

Vodje koalicijskih strank so se z zakonskim predlogom seznanili na posvetu pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Pri tem so pozornost med drugim namenili javnim podpornim shemam ter financiranju občinskih glasil in možnosti njihove zlorabe v predvolilnih kampanjah. “Prihodnjo podporo koalicijskih partnerjev je težko in nehvaležno napovedovati, smo pa optimisti,” je dejala.

Izhodišče novele je nova, tehnološko nevtralna definicija medijev. Sedanja definicija po njenih besedah našteva vrste medijev, pri čemer ne uspe zajeti vseh njihovih oblik. “Nova definicija zato postavlja medije v njihovi osnovi kot oblike razširjanja uredniško oblikovanih programskih vsebin za namene obveščanja, izobraževanja in razvedrila širše javnosti,” je pojasnila.

Pri tem predlagana definicija vključuje zgolj tiste oblike razširjanja vsebin, ki so gospodarska dejavnost, ne pa osebno izražanje v javnem prostoru. Na ministrstvu tako sledijo stališču, da gre za zakon, ki ureja medije, na pa vseh oblik komunikacije. Kot pomemben kriterij za prepoznavanje medijev definicija prinaša uredniško odgovornost.

Kot je opozorila Kerševan Smokvina, ima Slovenija majhen nacionalni medijski trg, ki pa je vpet v globalni prostor in omogoča vstop storitev iz tujine, ki se vse bolj zajedajo v oglaševalski kolač. “Zato je vedno težje pridobivati neodvisne prihodke za delovanje medijev. Vzporedno pospešeno potekajo procesi konsolidacije in koncentracije lastništva medijev,” je dodala državna sekretarka.

Po njenem mnenju je v domačem medijskem prostoru prišlo do tolikšne koncentracije moči in vpliva, da je zaskrbljenost upravičena. “V tej situaciji pogrešam tržno regulacijo. Pri tem ne gre zgolj za urejanje koncentracije lastništva, temveč tudi praks, ki jih izvajajo medijske hiše in operaterji in lahko v veliki meri ovirajo konkurenco na trgu.”

Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. “Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes, za kar smo odgovornost naložili agenciji za komunikacijska omrežja in storitve,” je pojasnila.

Agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo v tem primeru ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno in prepuščeno subjektivni presoji.

Kerševan Smokvina navaja, da zakonski predlog krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti.

“Koncentracijo medijskega lastništva je vendarle treba presojati drugače kot pa druge koncentracije lastništva na trgu, zato smo na ministrstvu postavili nižji prag za presojo koncentracije in uvedli dodatne kriterije, ki jih sicer agencija za varstvo konkurence ne upošteva v svojih presojah,” je navedla državna sekretarka.

Državne subvencije medijem, ki so v evropskem prostoru pogost pojav, po njenem mnenju niso idealen ukrep, saj omogočajo zlorabe, so pa v sedanjih razmerah nujne. Spomnila je, da namerava EU finančno podpreti ustvarjanje medijskih vsebin, kar je v primerjavi z dosedanjo prakso premik v drugačno smer. Tudi predlagana novela prinaša okrepitev javnih podpor.

Na ministrstvu zagovarjajo podporo kakovostnim in izvirnim vsebinam, zlasti zahtevnejših novinarskih žanrov, ki so tržno manj zanimive. Prva od predlaganih finančnih shem je namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost.

Druga shema bi tako po besedah Kerševan Smokvine nagovorila tudi problem slabega položaja novinarskega poklica. Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu. Izrazila je upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi deležen podpore.

Predlog novele zakona o medijih se loteva tudi prepovedi sovražnega govora. Po njenih besedah ga prepoveduje že sedanji zakon, a le z napotilnim določilom, ki se je izkazalo za invalidno pravno normo. “Kljub temu zakon predvideva zelo visoke kazni za spodbujanje neenakosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti preko oglasov. Novela odpravlja takšno nesorazmerje,” je izpostavila.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Tako novela določilo v celoti usklajuje z določbo 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Kot je opozorila državna sekretarka, je v predlogu ukrepanje enako tako na področju oglasnih kot programskih vsebin, pri čemer je treba sovražni govor “pravilno razumeti”.

“Namen novele ni urejanje vsakršnega nevšečnega ali žaljivega govorjenja, temveč le tistega, ki je tudi mednarodnopravno prepoznano kot sovražni govor. S tem želimo kar najbolj omejiti možnost zlorab, saj gre vendarle za poseganje na področji medijskih vsebin in svobode izražanja. Sovražni govor se namreč v javnem diskurzu razume na zelo različne načine,” je dodala.

Pojasnila je, da novela kot prvi ukrep v primeru prepoznanega sovražnega govora predvideva poziv k odstranitvi takega govora. “Pri tem se inšpektor lahko posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Gre za varovalko, ki omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Neukrepanju sledi globa, ki pa je razmeroma nizka, saj ne želimo, da zakon postane del kaznovalne politike,” je pojasnila.

Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih, je poudarila Kerševan Smokvina na novinarski konferenci.

V pogovoru se je Kerševan Smokvina dotaknila tudi položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA). Po njenem mnenju zakona o STA ni treba spreminjati, vprašanje RTVS pa je “zelo zahtevno”, zato se ga na ministrstvu lotevajo z vso skrbnostjo in bodo še do do konca poletja sprejeli ustrezno rešitev. Na mizi imajo tudi predlog vodstva RTVS za zvišanje rtv-prispevka.

“Dejstvo je, da se rtv-prispevek že vrsto let ni usklajeval, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki nima tega avtomatizma. Vendarle pa je treba imeti dolgoročnejšo perspektivo, saj ad hoc rešitve, kot je dvig prispevka, ne bodo celostno rešile problema dolgoročne vzdržnosti poslovanja javne radiotelevizije,” je ocenila.

Še preden se bodo na ministrstvu lotili prenove zakona o RTVS, bodo po njenih besedah odprli široko polje posvetovanj. Kot je še poudarila, mora RTVS “ohraniti svojo pomembno družbeno vlogo, vendar ne na način, da stagnira, temveč da se razvija”.

Pogovarjal se je Bojan Šuštar/STA.

Učinkovit boj proti korupciji predpogoj uspeha Slovenije

Ena glavnih obljub Socialnih demokratov v kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in dosledno uveljavljanje pravične in pravne države.

Ključni izziv na poti k uresničevanju teh ciljev Socialnih demokratov predstavljata noveli zakona o kazenskem postopku ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če je ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom podpredsednice SD Andreje Katič, že v prvem letu mandata skozi spremembe zakona o kazenskem postopku, zagotovilo učinkovitejši pregon najhujših kaznivih dejanj, preprečevanje zlorab postopka in zaščito in vključevanje žrtve v proces proti storilcem kaznivih dejanj, je še pred parlamentarnimi, vladnimi in sodnimi počitnicami, Andreja Katič na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez, uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji, ki predstavlja največjo coklo razvoja države.

Andreja Katič, ministrica, je na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji.

Po mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji ne bo razvojnega preboja, dokler Slovenijo hromijo korupcijska tveganja. Trgovina z orožje, afera Patria, sumi hudih nepravilnosti pri gradnji velikih državnih investicij, morajo postati preteklost. “Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo”, so še dodali.

Socialni demokrati so kot ključno za dosego ničelne stopnje korupcije v Sloveniji izpostavili prav rešitve, ki jih prinaša novela ZINTPK, ki ga v uveljavitev predlaga ministrica Katič. Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo tako hitrejši in učinkovitejši. Da bi za boj s korupcijo pridobili najbolj kompetentne kadre, se spreminjajo pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, senat se razbremenjuje rutinskih zadev, uveljavlja se javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev, krepi se nadzor nad lobiranjem in, kar je ključno, omogoča se neposreden nadzor državljank in državljanov nad porabo javnih sredstev.

Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame

V Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka mag. Petra Culetto, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor in arhitekt Tine Tribušon.

Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča

Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.

Mag. Petra Culleto, državna sekretarka: »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo.«

Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.

Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.

Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.

SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.

V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”

Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.

Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.

Novela medijskega zakona v javni razpravi

Ministrstvo za kulturo je predstavilo predlog novele zakona o medijih ter ga poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je vodila ekipo na ministrstvu pri pravi novele, vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

”Novela temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Pomemben kriterij prepoznavanja medijev je uredniška odgovornost,” je izpostavila Kerševan Smokvina.

Zakonski predlog prinaša tudi sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.

Poznič za STA: Tri glavne točke letos kulturni evro, nacionalni program in mediji

Minister za kulturo Zoran Poznič je po treh mesecih na položaju za STA podal glavne točke, ki jih namerava z ekipo uresničiti do konca leta. Tik pred sprejemom na vladi je t.i. zakon o kulturnem evru s 122 milijoni dodatnih sredstev za kulturo v naslednjih osmih letih, tik pred javno obravnavo so spremembe zakona o medijih, pripravlja se nov NPK.

Ob nastopu položaja ste napovedali, da boste nadaljevali delo, začrtano v tem mandatu. Ste lahko bolj konkretni, kaj?

Vse tisto, kar je bila koalicijska zaveza pri nastopu sedanje vlade prejšnje leto, kar je nujno postoriti na področju umestitve kulture in umetnosti znova na mesto, ki ji znotraj slovenske družbe pripada, se je v resnici takrat začelo. In meni se zdi pomembno, da to politiko peljemo v začrtano smer, nadgradimo z izzivi sodobnosti, predvsem kar se tiče digitalizacije, virtualizacije tistega, čemur danes rečemo humanizacija tehnologije. Se pravi, da v kulturno polje umestimo vse, kar si danes predstavljamo pod pojmom nove tehnologije.

Ena vaših prvih nalog bo verjetno novi nacionalni program za kulturo (NPK), delavnice na to temo ste že začeli. Dejali ste tudi, da bo treba oblikovati takšnega, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Kakšne izzive zaznavate?

Če govorimo o NPK, ne smemo pozabiti, da je to temeljni dokument, ki ga neka družba, kot je naša, mora izvesti vsakih toliko let. V njem so glavne strategije razvoja delovanja na tako širokem polju, kot je kultura, kar je za skupnost nujno potrebno. Seveda se družbene razmere tako hitro menjajo, da je zelo težko obstati na mestu, ampak je potrebno znova in znova premisliti, kam in kako naprej. NPK ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala. In kot jo mi vidimo, naj bi se z novimi tehnologijami umeščala v sam vrh tistega, kar lahko ena skupnost, kot je država, priskrbi.

Omenil sem že digitalizacijo, v mislih imam tudi nov odnos med državo in samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami ter nove načine prezentacije kulturne dediščine, vsega tega zakladja, ki ga kot narod premoremo. Mislim, da smo že na dobri poti, odprli smo široko debato, nabor strokovnih in tudi laičnih mnenj je ogromen. Čez poletje si bomo vzeli čas, da vse to uskladimo in iz vsega nabora idej iznedrimo tisto, kar je najbolj žlahtno in po strokovnem mnenju sodi v takšen dokument. Ne vidim težav, da ne bi naredili dokumenta, ki bo vzpostavil temelje tistemu, kar počnemo ne le na ministrstvu, ampak vsi mi, vsaj za srednjeročno obdobje.

Pri oblikovanju novega NPK ste napovedali transparentnost in vključenost vseh deležnikov, prva delavnica je bila tako posvečena novim oblikam sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem. Kako bi vsi ti lahko sodelovali, kje so po vašem mnenju možnosti za to?

Delavnice so namenjene ravno temu, da vsi ti akterji kulturnega življenja, kot najbolj izkušeni praktiki z različnih področij, predlagajo, kako vidijo izboljšanje načinov sodelovanja, sobivanja, financiranja in še kaj drugega. Predvsem je novi NPK namenjen strateškemu razmisleku, ki pa mora biti in je strokoven, kam ves ta nabor sodelovanja pripelje – v neko visoko kakovost skozi širok nabor vsebin, avtorjev, kreativnih del itd.

V Trbovljah ste si prizadevali za povezovanje kreativnega potenciala ožje in širše skupnosti. Ali nameravate to preslikati na državno raven?

Preslikava v resnici ni možna, receptov, kako do tega priti, ni, so samo načini vodenja, sugeriranja, kako do teh rezultatov pridejo različni subjekti in dejavniki sami. Je pa treba ves ta nabor usmeriti v en naboj, ki bo našo skupnost predstavljal tudi navzven. Nov NPK ni namenjen le temu, kaj bomo mi počeli sami s seboj, ampak tudi vsem novim izzivom, kot je kulturna diplomacija ali kulturna industrija kot trenutno ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, kako naj se z novimi sredstvi tudi kultura in predvsem vizualna umetnost umesti v Industrijo 4.0, kje so prečne možnosti sodelovanja na bolj vsebinski ravni z izobraževanjem in slovensko znanostjo. Izzivov je veliko in sodobna družba odgovorov na ta vprašanja ne zahteva, vzpostavlja pa te probleme. Odgovore bomo iskali skozi delo po principu, da je važna pot, ne cilj.

Morebitni zgledi iz tujine?

Pri tako maloštevilčni skupnosti, kot smo mi, pri tako posebnem statutu, kot ga ima slovenska kultura, je zelo težko iskati vzore v tujini. Na kulturnem področju vzorov po mojem mnenju v resnici ni. Sami moramo iznajti poti in rešitve, ki so najbolj primerne našim specifikam, vse tisto, ki na psihološki matrici osmišlja neko skupnost, narod, ki ve, od kod prihaja, ki se zaveda tega, kaj je, predvsem pa točno ve, kam hoče priti.

Če od splošnega preideva k bolj konkretnemu. Nevladniki so vas nedavno opozorili, da se stvari premikajo (pre)počasi, želeli so pojasnila glede rebalansa proračuna za letošnje leto in načinov razdeljevanja sredstev ter glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ministrstva. Lahko pojasnite, kako so se ali se še bodo sredstva razdeljevala?

Tudi sam si želim, da bi vsi procesi, ki smo jih sprožili z mojo nastavitvijo, stekli veliko hitreje, ampak včasih so birokratske poti (pre)počasne. To, kar ste izpostavili, je trenutno v fokusu vsega našega interesa. Tako da smo začeli prenovo razpisov, da jih poenotimo, digitaliziramo, kar je velik zalogaj tudi na strokovni in izvedbeni ravni. Naša zaveza je, da to postorimo do konca leta. Ob koncu tega pričakujem, da se bo sprostilo veliko kreativnih sil tudi na ministrstvu, ker zdaj veliko ljudi opravlja samo birokratska dela. Tako da bomo sistem posodobili, ga pospešili glede na razmere zunaj.

Kar pa se tiče rebalansa proračuna: od dodatnih 30 milijonov evrov je za kulturo ostalo nekaj več kot pet milijonov, vse ostalo je šlo v sistem povečanja plač in vseh prispevkov zaposlenih v kulturi v celotni državi. Dodatnih 1,8 milijona evrov smo zagotovili tudi za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture, dodatnih 800.000 za nevladne organizacije. V kratkem bomo objavili javni poziv za 300.000 evrov za nevladne organizacije, kar je bil naš dolg, tako da skušamo po naših možnostih skrbeti za ta področja. Morate pa razumeti, da je tudi ministrstvo za kulturo včasih nekakšen benjamin v konstelaciji zvezd na začetku 21. stoletja v sodobni evropski družbi, tako da nekateri nas vsi pošiljajo na tržišče, nekateri nas ne razumejo, kaj hočemo. Mislim pa, da bomo vse to postorili v splošno zadovoljstvo.

Bo omenjena prenova segla tudi do sestave komisij, kar je napovedoval že vaš predhodnik?

Večina razpisov je za letošnje leto končanih, ker pa bo celotno polje razpisov drugačno, bo to zahtevalo tudi nove strokovnjake, ki bodo o tem odločali. Če gre za prenovo, gre za popolno prenovo.

Ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ste napovedali ob nastopu mandata. A kako?

Tega smo se že lotili in smo že globoko v debatah. To je področje, ki zahteva veliko pogajanj in usklajevanj z drugimi ministrstvi, npr. z ministrstvom za javno upravo, kjer pa procesi, kot sem že nakazal, tečejo počasi. Vendar mislim, da se bližamo skupni rešitvi, ki bo zadovoljila tako proračun kot vse tiste, ki se jih ureditev tega razmerja in odnosov tiče.

Tu gre verjetno tudi za delovno zakonodajo?

Seveda, gre za cel nabor nujnih prilagoditev in včasih tudi sprememb.

Med vladnimi gradivi se je pred dnevi zašel predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru, ki predvideva dobrih 122 milijonov za kulturo do leta 2026. Je to realna možnost? Kje bi zagotovili sredstva?

Seveda je realna možnost, sredstva gredo iz integralnega proračuna. Za prihodnje leto je namenjenih nekaj več kot devet milijonov, potem pa progresivno vsako leto nekoliko več. To je koalicijska zaobljuba, zakon je na strokovni ravni medresorsko usklajen, pravkar pa poteka ponovna seznanitev koalicijskih partnerjev s predlogom zakona.

Predlog zakona na prvo mesto postavlja varstvo kulturnih spomenikov, potem urejanje prostorskih pogojev in opreme za javne zavode, ljubiteljsko in mladinsko kulturo, knjižnice. Kje pa bodo sredstva za programe?

Ta zakon ni namenjen tekočemu delovanju ministrstva, ki ima svoj stalni proračun. To je, kot mu rečem v šali, gasilski zakon, namenjen je vsem tistim področjem, ki so bila zadnjih deset let popolnoma zanemarjena in se ponekod skorajda podirajo strehe nad glavo. To je zakon, ki bo omogočil preživetje zgradbam, v novih tehnoloških razmerah boljše delovanje mreže slovenskih knjižnic, tudi večji odkup sodobnih umetniških del, hitrejšo digitalizacijo in restavracijo naše filmske dediščine itd. Programi ministrstva tečejo neodvisno od tega zakona, poleg tega ne bi rekel, da ostane malo denarja za program. Če se ozremo naokoli in začutimo vso to kulturno ponudbo ne le v Ljubljani, ampak po vsej državi, potem temu ni tako. Se pa po dolgih letih proračun znova šele približuje dvema odstotkoma državnega proračuna, kar je že bilo pred 12 leti. Zdaj pa je naše poslanstvo, da se prihodnja leta, vsaj dokler je gospodarska konjuktura, sredstva še povečajo in omogočijo boljše in še bolj kakovostne programe.

Kaj še načrtujete na zakonodajnem področju?

Tretja najbolj pomembna točka letos, poleg novega NPK in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe, je posodobljena medijska zakonodaja, ki bo konec meseca šla v dvomesečno javno razpravo. Doslej smo opravili posvetovalne razgovore z vsemi glavnimi akterji na tem področju, od novinarskih združenj do distributerjev. Intenca tega zakona ni kaznovanje, ampak odpravljanje administrativnih ovir, krepitev samoregulacije ter da oplemenitimo in opolnomočimo novinarski ceh nasploh. Novinar kot poklic je v naši družbi preslabo ovrednoten, tako da se predvideva dodatna sredstva iz integralnega proračuna, ki bodo omogočila ohranjanje delovnih mest, štipendiranje, financiranje raziskovalnih novinarskih projektov itd. Statusi bodo veliko bolj prožni, več bo odprtih vrat in veliko več odgovornosti. Ta medijska zakonodaja bo po našem mnenju sodobna in odprta do vseh hitrih sprememb na področju tehnologije, ki prodirajo v medijsko sfero. Računamo, da bo predlog šel v proceduro jeseni.

In za konec: kako je trenutno z odnosi na ministrstvu?

Lahko bi rekel, da zelo dobro. Po stanju, na katerega sem naletel pred tremi meseci, je prišlo do sprememb, pogovorov, poskusov, da se stvari uredijo. Mislim, da je klima veliko boljša. Glavni problem sem videl v tem, da ni bilo dovolj komunikacije ne le na medčloveški, tudi na strokovni ravni. Zatečeno stanje je nastajalo več kot deset let, mi pa skušamo celoten ustroj navznoter prilagoditi sodobnim razmeram, da bomo lahko čuvaj vsega tistega, kar smo bili, in servis vseh tistih, ki čakajo na našo pomoč. Skupaj lahko potem gradimo nove odnose, nove kreacije in novo dodano vrednost v slovenski kulturi 21. stoletja.

Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA).

Požar v Notre Dame zaznamoval srečanje kulturnih ministrov o kulturni dediščini

V okviru romunskega predsedovanja Svetu Evropske unije poteka v Bukarešti dvodnevno neuradno srečanje ministrov za kulturo, ki se ga udeležuje Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Srečanje, posvečeno kulturni dediščini, je zaznamoval požar pariške katedrale Notre Dame. Kot poudarjajo tudi na Ministrstvu za kulturo, katedrala Notre Dame simbolizira skupne evropske ideale, vrednote in zgodovino ter je dediščina vsega človeštva, vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Prav evropska kulturna dediščina je ena izmed osrednjih tem delovnih sej v Bukarešti. Namen srečanja je ustvarjanje novih priložnosti na področju kulture in krepitev zapuščine in dinamike, ki jo je ustvarilo Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Slovensko delegacijo vodi državna sekretarka mag. Petra Culetto, ki je v razpravo o učinkih lanskega evropskega leta kulturne dediščine izpostavila nacionalne specifike in rezultate, predvsem pa potrebe, ki jih ima država pri varovanju obsežne zbirke kulturne dediščine: “Mladi so odkrivali povezave med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem, gostili smo srečanje strokovnjakov za nesnovno dediščino jugovzhodne Evrope. Zelo uspešen je bil hackathon Kulturna pustolovščina na dlani, kulturno dediščino in turizem smo povezali s kreativno mlado generacijo in promotorji iz gospodarstva.”

Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, in Bojan Kurež, generalni sekretar ministrstva

Sicer pa na ministrstvu prav zdaj zaključujejo z medresorskim usklajevanjem novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim se med drugim za ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dedišine zagotavljajo dodatna sredstva. V medresorskem usklajevanju je tudi strategija kulturne dediščine, ki bo predstavljala celostne usmeritve države za varovanje in ohranjanje naše bogate kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo v tem programskem obdobju kohezijske politike uresničuje tri dragocene projekte obnove kulturne dedišine, in sicer Auerspergovo železarno na Dvoru, grad Borl ter del prostorov v gradu Štanjel, pomemben projekt kulturne dedišine pa predstavlja tudi raziskovanje biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.

UNESCO podprl Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco v Ljubljani

Unesco je potrdil predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi dr. Jernej Pikalo, da bi ustanovili mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki bi deloval pod okriljem Unesca v Ljubljani. Dokončno se bo predlog potrjeval na novembrski generalni konferenci UNESCO.

Center bi vladam, organizacijam, pravnim osebam in širši javnosti svetoval o sistemskih in strateških rešitvah pri uvajanju umetne inteligence na različnih področjih. Pomagal bi pri razvijanju in širjenju zmogljivosti, med drugim z ustanavljanjem pomožnih raziskovalnih centrov po svetu, oblikovanjem programov usposabljanja ter oblikovanjem omrežja za izmenjevanje raziskav in znanja. V začetni fazi bi ga gostili na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani.

“Namen centra bo zagotavljanje odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav, tehnologije in razprav na področju umetne inteligence različnim deležnikom po vsem svetu zagotavljal tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence,” so poudarili na MIZŠ, ki ga vodi minister iz vrst SD dr. Pikalo.

V Sloveniji imajo raziskave in razvoj umetne inteligence dolgo tradicijo, saj so začele že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, kamor segajo tudi začetki umetne inteligence v svetu nasploh. Danes imamo 15 laboratorijev, v katerih se z umetno inteligenco ukvarja okoli 300 raziskovalk in raziskovalcev.

Pikalo z rešitvijo za financiranje osnovnih šol, ki z novimi standardi varuje javno šolstvo

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je danes koalicijskim partnerjem predstavil rešitev za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol (ZOFVI). Rešitev zagotavlja 100% financiranje javno veljavnega obveznega programa v zasebnih šolah, s čimer se zagotavlja enakost otrok v javnih in zasebnih šolah.

Novela določa jasne standarde, s katerimi se v interesu omogočanja enakopravnega dostopa do znanja predpisujejo pogoji za javno veljavnost programa, ki mora biti po obsegu in vsebini enak programu v javnih osnovnih šolah.

Minister iz vrst Socialnih demokratov s tem uresničuje zavezo o samozavestni Sloveniji, o vladavini prava in enakopravnosti dostopa do kvalitetnih javnih storitev. Odločba Ustavnega sodišča se uresničuje na način, da je hkrati zavarovano javno šolstvo kot edino orodje, ki ga kot država in skupnost imamo, da vsem zagotovimo enake možnosti za kakovostno izobraževanje.

Po besedah ministra dr. Jerneja Pikala novela zakona ni le tehnična izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. »Gre za celovitejšo vsebinsko spremembo, ki sledi cilju zaščititi kakovostne, vsem dostopne, vključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih osnovnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok,« je poudaril minister dr. Pikalo.

»Socialni demokrati ne vidimo težave v zasebnem šolstvu, dokler zasebno šolstvo ne spodjeda ali slabi javnega,« je še dodal dr. Pikalo, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo mogoče zagotoviti več kot le 46 glasov podpore zakonu, ki presega delitve, ki so doslej preprečevale ureditev področja.

»Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnosti vseh, ne le elite.«

Po koalicijskem usklajevanju je rešitev podprl tudi član parlamentarnega odbora za izobraževanje mag. Marko Koprivc, ki je dejal, da je »ministru dr. Pikalu uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečevanjem vpliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnosti vseh, ne le elite.«

Rešitev so načelno podprli tudi koalicijski partnerji, ki so se strinjali, da se o noveli izvede javna razprava. Pikalo je ob robu koalicijskega usklajevanja povedal, da bo rešitev predstavil tudi drugim poslanskim skupinam.