Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD

Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.

Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.

Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.

Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.

Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.

Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.

Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.

“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.

Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Odbor za pravosodje DZ podprl imenovanje Katičeve za pravosodno ministrico

Odbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič ocenil kot ustrezno. Katičeva je med prioritetami navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.

Katičeva želi pridobiti čim širšo podporo deležnikov za krepitev zaupanja v sodstvo, sojenja v razumnih rokih in transparentnost sodne uprave. “Slovensko sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja,” je poudarila Katičeva. Pri tem pa je dodala, da imajo na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki – med drugim zakonodaja.

Njeno zaslišanje je bilo eno krajših, kar je, kot je dejala po glasovanju, morda tudi posledica tega, da je sama uvodoma na zaslišanju podrobno predstavila cilje in prioritete.

Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov.

Slovensko pravosodje je po njenih besedah storilo pomemben napredek v boju s sodnimi zaostanki, vendar pa posamezni sodni postopki iz različnih razlogov trajajo predolgo. “Število nerešenih zadev se zmanjšuje, pričakovani časi reševanja zadev se skrajšujejo, žal pa se bistveno ne spreminja zaupanje javnosti v učinkovitost in neodvisnost dela sodišč,” je poudarila Andreja Katič.

Skladno s koalicijsko pogodbo je Katičeva napovedala razmislek o uvedbi triletne preizkusne dobe sodnikov. Koalicijski partnerji so si zadali, da sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike ali sam sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili.

Katičeva se zaveda, da bo težko dobiti dvotretjinsko podporo za takšne ustavne spremembe, zato želi najprej sprožiti širšo razpravo, na podlagi katere bo ministrstvo lahko oblikovalo predlog. Doslej se je namreč največ polemiziralo predvsem vprašanje ukinitve trajnega mandata. “S predlogom sprememb ustave želimo spodbuditi razpravo in storiti korak naprej pri izločanju političnega tveganja na imenovanje ali neimenovanje sodnikov,” je navedla kandidatka za pravosodno ministrico iz vrst SD.

Ob že načrtovanih spremembah bo nujen razmislek o večji specifikaciji v izobraževanju in večjem pridobivanju praktičnih znanj za študente prava. Odprto ostaja tudi vprašanje prehodov med različnimi pravniškimi poklici. Ob velikem deležu razveljavljenih sodb bodo nujni dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili dokončno odločanje instančnih sodišč brez vračanja na prvo stopnjo.

Katičeva je izpostavila tudi problem neenakomerne obremenitve sodnikov in sodišč. Čeprav mreža sodišč ni izrecno omenjena v koalicijski pogodbi, se bo treba po njenih besedah Katičeve, ki trenutno še vodi ministrstvo za obrambo, pogovoriti tudi o njeni reorganizaciji, za kar minister Goran Klemenčič ni našel dovolj politične podpore. Med prioritetami je navedla še pripravo novega zakona o nepravdnih postopkih, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o kazenskem postopku.

Prav tako se bo, če bo imenovana na mesto pravosodne ministrice, lotila reševanja prostorske problematike sodišč in zaporov. Pospešiti bo treba postopke za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, o morebitni krnitvi sodne preiskave pa danes ni želela špekulirati. Zdijo pa se ji nujne spremembe zakona o kazenskem postopku – najprej nujne zadeve, potem pa tiste, ki so bile v sedanjem mandatu obravnavane kot sporne.

Posebno pozornost je Katičeva v predstavitvi namenila pregonu gospodarske kriminalitete in kako ga izboljšati. Pri tem pa je na vprašanje poslancev odgovorila, da ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala po njenem mnenju ni smiselna, saj je pripad takšnih zadev premajhen.

Pravosodni minister po njenih besedah ne more vplivati na vodenje posameznih zadev, saj je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, prav tako se sama nima namena vmešavati v delo sodstva ali tožilstva, čeprav so se v medijih pojavili očitki, da bi lahko vplivala na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. “Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili,” je odgovorila na očitke.

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič je ob koncu zaslišanja še navedla, da bi ob njenem imenovanju za ministrico eno od dveh mest državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje zasedla dr. Dominika Švarc Pipan.

Kandidat za kulturnega ministra Dejan Prešiček s podporo na odboru DZ

Odbor Državnega zbora za kulturo je predstavitev kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in 1 proti. Prešiček je kot prioriteto izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.

Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi predlaga SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje v svobodnem poklicu.

Prešičkova predstavitev je bila po kratkem uvodu zaznamovana z vprašanji članov odbora, v odgovorih pa je kandidat za ministra podal svojo vizijo vodenja resorja. Zdi se mu nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili vsaj 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, “z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo”. Dodal je, da je treba tudi določiti, kateri so prednostni ukrepi v kulturi.

Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.

S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.

Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Poudaril je, da je pri samozaposlenih kreativni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški stalež.

Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti. Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. “Samo s tem lahko kot družba rastemo,” je menil, hkrati pa dodal, da “v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati”.

Med prioritetami je sicer navedel tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.

Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.

V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.

Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da “bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture”. Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.

Ministrski kandidat Pikalo s podporo odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Pristojni odbor Državnega zbora je predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala ocenil kot ustrezno. Pikalo je med prioritetami navedel analizo izvajanja strateških dokumentov, pripravo novih ter povečanje sredstev za izobraževanje. Odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati, ne bo pa to vprašanje prioriteta.

Kandidat za ministra Pikalo je uvodoma povedal, da se mu zdi resor, ki naj bi ga prevzel, najbolj perspektiven, saj brez vlaganja v izobraževanje ni razvoja družbe. Hkrati pa ga vidi kot najbolj občutljivega, zato sprememb v njem ne namerava izvajati revolucionarno, ampak postopoma.

Izpostavil je, da bodo v prihajajočem mandatu potekli nekateri ključni strateški dokumenti, med drugim bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, nacionalni program visokega šolstva ter resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Napovedal je analizo, kaj od predvidenega v dokumentih je bilo uresničenega, in pripravo novih strateških dokumentov.

Po njegovi napovedi nameravajo sredstva za vzgojo in izobraževanje z zdajšnjih 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) dvigniti na šest odstotkov, sredstva za znanost pa na en odstotek BDP. Spremeniti nameravajo tudi dinamiko zviševanja sredstev za visoko šolstvo na en odstotek BDP, kar naj bi izvedli do leta 2025 in ne do 2032, kot je predvideno trenutno. Nasploh je obljubil, da na vlaganja ne bodo gledali kot na strošek, ampak kot naložbo.

Na področju vrtcev namerava vzpostaviti program brezplačnega vrtca, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

V osnovnih šolah se bo kot minister zavzel za spremljanje bralne pismenosti, ki naj bi bila ključni cilj prve triade, namerava tudi preveriti, ali so spremembe razširjenega programa dovolj premišljene. Bolje namerava urediti delo z nadarjenimi ter preveriti ustreznost sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. “V dobro otrok in staršev bi bilo, da skušamo tu stvari čim bolj poenostaviti,” je dejal Pikalo.

Kritičen je bil do sprememb v srednji šoli, po katerih si lahko polnoletni dijaki sami opravičijo odsotnost. “Možnih rešitev tu je več, med drugim uvedba starševske pravice v zakonodaji,” je napovedal Pikalo. Zavzel se bo tudi, da preverijo gimnazijske programe.

Na področju univerz namerava nadaljevati internacionalizacijo univerz in se zavzeti za rešitev vprašanja poučevanja v tujem jeziku. Na področju športa namerava spodbujati profesionalni šport in ustanovitev Nacionalnega centra za podporo športnikom.

Obljubil je, da namerava vse odločitve sprejemati v skladu s stroko in širšo razpravo vseh, ki so vpleti v to področje. Pri tem je ocenil, da bo potreboval dobro ekipo ter razumevanje predsednika vlade in preostalih ministrov.

Pri postavljanju vprašanj kandidatu je poslanca Levice zanimalo, kako namerava ravnati v pogajanjih za zvišanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter od kje bi jih bilo treba nadaljevati. Obe vprašanji sta po njegovem mnenju v domeni vlade, zato se do tega težko opredeljuje. Je pa Pikalo opozoril, da imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi oteženega načina napredovanja nižje plače kot primerljivi poklici v preostalem javnem sektorju.

Glede koncesij zasebnim šolam je dejal, da jih je smiselno podeliti tam, kjer takšne šole prinašajo drugačne pedagoške pristope in programe, ne pa tam, kjer gre za podvajanje. Na vprašanje poslanke SDS, ali si je zato obetati revizije že podeljenih koncesij, je odgovoril, da so te stvar pogodbenega prava in da je treba pogledati, kako so pogodbe sestavljene. Odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati in to vprašanje tudi reševati, ni pa to “v koalicijski pogodbi opredeljeno kot prioriteta”, je dejal.

Glede novega zakona o visokem šolstvu je dejal, da je potreben in da se bo potrudil, da ga sprejmejo še v tem mandatu, a da se mora najprej seznaniti, kakšna so mnenja vseh vpletenih o tem.

Po koncu seje je Pikalo v izjavi za medije ocenil, da v predstavitvi ni bilo posebnih presenečenj in da je potekala tako, kot je pričakoval. Vprašanja poslancev so se mu zdela dobra, a na trenutke “preveč konkretna”, glede na to, da je šlo za vprašanja, v katera minister sam ne more posegati.

Predsedniki in predsednica strank bodoče koalicije podpisali koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi RS

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je skupaj s predsedniki LMŠ, SMC, SAB in DeSUS podpisal koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom Marjana Šarca. Predsednik SD in predsednik Državnega zbora Dejan Židan je ob tem bodoči vladi zaželel uspešno spoprijemanje z izzivi in reševanje problemov. Kot je dejal Židan v SD cenimo resorje, ki jih bodo vodili ministri iz vrst SD in kot pozitivno ocenjujemo koalicijsko pogodbo petih strank, ki omogoča, da bodo realizirane za SD pomembne vsebine, kar bo doprineslo boljšo kvaliteto življenja ljudi v Sloveniji.

Koalicijska pogodba omogoča, da bodo realizirane pomembne vsebine socialnodemokratske vizije. “Zato bomo s strpnostjo, sodelovanjem in tudi toleranco naredili vse, da bo prihodnja vlada učinkovito delovala štiri leta,” je zatrdil Židan. Ob tem je Židan dodal, da je pogodba za SD sprejemljiva v celoti, saj so v njej dogovorili glavne ideje in predvolilne obljube Socialnih demokratov. Prav tako se bomo v SD trudili, da bo pogodba realizirana na področjih, na katerih nimamo naših ministrov.

Predsednik Židan je v odgovoru na vprašanje glede arbitraže in prihodnjih odnosov s sosednjo Hrvaško poudaril, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za prijateljske odnose s Hrvaško, a hkrati vztrajala pri spoštovanju vladavine prava oz. mednarodnega prava.

Predsednik vlade Marjan Šarec je po podpisu spomnil na naporna pogajanja in usklajevanja o koalicijski pogodbi in sestavi bodoče vlade in izrazil zadovoljstvo, da so ta pripeljala do današnjega podpisa. Ob tem se je partnerjem zahvalil za konstruktivno držo, trud in iskanje skupnih rešitev.

 

Koalicijski sporazum za sodelovanje v vladi v mandatnem obdobju 2018-2022 by SocialniDemokrati on Scribd

Odziv glavnega tajnika SD Dejana Levaniča na odločitev Levice o predlogu sodelovanja z manjšinsko vlado

Socialni demokrati obžalujemo, da se je Levica odločila za podporo manjšinski vladi. S tem je bila namreč zamujena priložnost, da se naredi nekaj dobrega za ljudi. ”Pogajanja z Levico Socialni demokrati ocenjujemo za konstruktivna, saj se je doseglo veliko kompromisov in skupaj bi lahko naredili odločen premik v smeri, ki smo si jo preko usklajevanj tudi zastavili,” je uvodoma pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič pred današnjim srečanjem peterice strank ter Levice.

”Žal pa se je Levica odločila za njej lažjo pot, pot brez potrebne odgovornosti, ki jo s seboj nosi vlada, ko je veliko lažje le opozarjati na probleme iz opozicije, kot tvorno sodelovati in nositi odgovornost v sprejemanju, ne samo všečnih odločitev, v koaliciji,”

je poudaril Levanič ter dodal, da vsi nadaljnji koraki terjajo tehten premislek, saj se je žal s to odločitvijo Levice ponovno odprla možnost predčasnih volitev. Za slednje Socialni demokrati, v odgovornosti do ljudi, ki pričakujejo, da se vlada sestavi, menimo, da niso dobra rešitev.

”Je pa dejstvo, da je delo manjšinske vlade v določeni meri hendikipirano, saj je precej podvrženo nezmožnosti predvidevanja glede ravnanj tistih, katerih podpora je zagotovljena le pri določenih, njim všečnih, projektih,” je o možnosti delovanja manjšinske vlade ocenil glavni tajnik SD Dejan Levanič ter dodal, da se mora v tej luči pretehtati možnosti uresničevanja programskih izhodišč, ki smo jih zastavili peterica strank pod vodstvom Marjana Šarca. ”Seveda pa bo realnost manjšinske vlade precej odvisna tudi od sporazuma, ki ga bo takšna vlada imela z opozicijsko stranko – v tem primeru Levico,” je zaključil Levanič.

Predsednik SD še naprej pričakuje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pričakuje tudi v prihodnje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi in obžaluje ravnanje Evropske komisije, ki ni dala prednosti pravnemu okviru, temveč politiki oziroma politikantstvu, ter poziva državljane Republike Slovenije, naj ne obupajo nad EU. “Vsak, ki pozna trenutno delovanje Evropske komisije, je točno takšno ravnanje tudi pričakoval,” je Židan komentiral sporočila iz Bruslja.

Evropska komisija je namreč potrdila, da ne bo podala mnenja o načrtovani slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.

Komisija tako ne sledi oceni lastne pravne službe, ki po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem, da nespoštovanje arbitražne sodbe vodi v kršitve evropskega prava, temveč ponavlja, da je to dvostransko vprašanje.
Židan obžaluje, da Evropska komisija ni dala prednosti branjenju evropskega prava, temveč politiki oziroma politikantstvu, s čimer je dodatno razočarala državljanke in državljane EU, ki že čutijo močno nezaupanje do EU, tudi do vodstva Evropske komisije.

A po Židanovih besedah je zdaj pomembna pot naprej. “Vlada je takšno ravnanje pričakovala, zato je o vložitvi tožbe odločala tedne nazaj, ko je imela še polna pooblastila,” je spomnil predsednik SD.

“Tako da pričakujem in si želim veliko enotnost slovenske politike pri arbitražni zgodbi tudi naprej,” je poudaril Židan, ki ni obveščen o tem, da bi se lahko glede vložitve tožbe pojavile kakršne koli težave.

Obenem Židan poziva Slovenke in Slovence, naj zaradi napačne odločitve Evropske komisije ne obupajo nad EU ter naj se še naprej borijo za Evropo, ki je demokratična, spoštuje svoje pravo ter je solidarna in učinkovita, saj imamo koristi od nje.

Ministrica Katič na Boču: “Dan upora proti okupatorju je praznik ponosa, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice ter se bori za svoje interese in ljudi.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v petek, 27. aprila, na dan upora proti okupatorju slavnostna govornica na proslavi občin Poljčane, Slovenske Bistrica, Oplotnica, Makole, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek. Ministrica Katič je v svojem govoru na Boču poudarila, da je dan upora proti okupatorju praznik, ki v nas obuja in utrjuje zavest o tem, v kakšnih težkih bitkah in preizkušnjah se je naš narod boril ter zmagoval. “Vendar to še zdaleč ni le praznik spomina na preteklost. To je praznik ponosa nad tem, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice. Narod, ki se bori za svoje interese in za svoje ljudi. To je praznik samozavestnega naroda, ki bo zmagoval tudi v prihodnosti,” je poudarila ministrica Katič.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič povzela dogajanje v okviru narodnoosvobodilnega partizanskega boja na območju Boča in tragedijo, ki se je zgodila 9. marca 1945, ko je pod streli okupatorja padlo 6 borcev 1. bataljona Kozjanskega odreda in  vojak Rdeče armade, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva. Ministrica Katič je tudi poudarila, da se dandanes zgodovinska dejstva o naši polpretekli zgodovini vse preveč potvarja in da žal slednja tudi mlajše generacije vse manj zanimajo. “Občutek imamo, da se je v šolah in v javnosti nasploh najbolje kar izogniti naši polpretekli zgodovini. Kot da vladata nek pretiran strah in previdnost,” je še dejala ministrica na Boču. Na koncu je ministrica za obrambo Katič izpostavila, da se nam ni bati za sedanjost in prihodnost, saj smo za domovino pripravljeni veliko narediti. Domoljubje, tovarištvo in solidarnost so naše temeljne vrednote, treba pa je tudi ohraniti borbeni duh in enotnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci ob ključnih dogodkih vedno dosegli.

Govor ministrice Andreje Katič na Boču v celoti:

Spoštovani župan Občine Poljčane, kolegi ministri, člani združenj zveze borcev za vrednote NOB, predsednik in predstavniki Zveze slovenskih častnikov, veterani vojne za Slovenijo iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske Policije, predstavniki Slovenske vojske, predstavnica veleposlaništva Ruske federacije, tovarišice in tovariši, spoštovani domačinke in domačini!

V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim tu na Boču, na tradicionalnem srečanju domoljubov ob dnevu upora proti okupatorju!

Današnji dan je velik praznik. Zato veliko priznanje izrekam najprej organizatorjem in vam vsem iz tukajšnjih občin, ki ga tu na Boču že dolga leta tako slovesno obeležujete. Kajti to je dan, ki v nas obuja in utrjuje zavest o tem, v kakšnih težkih bitkah ter preizkušnjah se je naš narod boril. In v njih zmagoval. Vendar to še zdaleč ni le praznik spomina na preteklost. To je praznik ponosa nad tem, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice! Narod, ki se bori za svoje interese in za svoje ljudi.  To je praznik samozavestnega naroda, ki bo zmagoval tudi v prihodnosti.  Pri tem sicer zares močno upam, da bitke na bojnem polju ne bodo več potrebne.    

Treba pa je stopiti skupaj in vedno znova združiti svoje moči. Ohraniti borbeni duh. Ta duh, s katerim ste se vedno znova dokazovali tudi Bočani in vaši predniki. Ti so že v 1. svetovni vojni na strani avstro-ogrske vojske dokazali, da so dobri vojaki. Nato so to vojaško izkušnjo nadgradili. Kot Maistrovi borci. Prvič v oboroženih silah, ki so se borile za naše lastne interese. Za slovensko severno mejo. A že čez dobri dve desetletji – aprila 1941 – pa se je slovenski narod znašel pred eno najhujših preizkušenj dotlej. Naša domovina, Slovenija, je bila razdeljena med tri okupatorje. Njihovi načrti so bili za slovenski narod uničujoči – dokončno zasesti in razdeliti slovensko ozemlje. Ga popolnoma podjarmiti.

Tu, na Štajerskem, so bile razmere še posebno krute. Okupator je to pokrajino nameraval narediti nemško. Po zelo agresivni poti. Zato je načrtno in brezkompromisno obračunaval z vsemi, ki so se raznarodovanju uprli. Svobodoljubni ljudje tistega časa so bili zaradi ljubezni do svojega naroda in domovine ter upora zločinskemu osvajanju sveta kruto kaznovani. Prisilno izseljeni ali pa odgnani v okupatorjeve mučilnice.

Tudi tu na Boču in v okolici je bil vsak opažen odpor aktivistov in partizanov, brezkompromisno kaznovan s požigi domačij. S streljanjem talcev v celjskem zaporu Stari pisker in mučenjem v drugih zaporih. Z zločinskim dejanjem na Frankolovem. Pogosti so bili primeri, da so domačine in druge zajete postrelili kar na domačih pragih. Dejansko je bilo delovanje odpora proti okupatorju tu, na obeh straneh Boča, zelo oteženo. Močno je bila namreč prisotna nemška Štajerska domovinska zveza, ki je onemogočala vsak odpor proti okupatorju.

Vendar je bil ta domoljubni odpor bolj trdoživ od še tako okrutnega okupatorjevega terorja. Razvijal in širil se je naprej! Tako so na Boč že konec leta 1942 in v začetku leta 1943 začele prihajati manjše skupine borcev Kozjanskega odreda. Še večji zagon pa je narodnoosvobodilnemu gibanju dal prihod 14. divizije na Štajersko. Tu so se tako zadrževali borke in borci Šercerjeve in Bračičeve brigade ter njunih bataljonov. Oktobra 1944 je bila tu postavljena tudi partizanska bolnica. Zgled humanosti sredi vojnih grozot. Nemci je na srečo niso odkrili.

Danes bomo tu položili venec tudi v spomin padlim 9. marca 1945. Prav je, da se posvetimo dogajanju, ki je pripeljalo do te tragedije. Na tem območju Boča se je od konca decembra 1944 do prvih dni marca 1945 zadrževala tudi druga četa 1. bataljona Kozjanskega odreda. Nemci so jo stalno zasledovali in napadali. Zvečer 8. marca 1945 so se namestili v zapuščenem hlevu na južni strani Boča, približno kilometer stran od Planinskega doma. V jutranjih urah naslednjega dne jih je presenetila skupina približno 100 dobro oboroženih gorskih lovcev in nemških policistov. Med padlimi borci je bil tudi vojak Rdeče armade, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva.

Prav zadnji meseci 2. svetovne vojne – takrat, ko se je že nasmihala svoboda – so terjali največ žrtev med partizanskimi borci in civilnim prebivalstvom na celotnem območju Boča. In kar je morda še huje – to se je dogajalo tudi prve dni svobode, ko so se po skrivnih poteh še umikale manjše skupine ustašev, četnikov in domačih izdajalcev domobrancev. Te skupine so po samotnih hribovskih kmetijah storile več zločinov. Najprej so nakradli hrano, nato pa pobili domačine na prenekateri kmetiji.

Spoštovani,

to so zgodovinska dejstva! A dandanes je videti, da se ta dejstva vse bolj potvarjajo. Da ta dejstva tudi mlajše generacije vse manj zanimajo.   

Žal to drži. Ankete že nekaj let kažejo, da mladi zelo slabo poznajo polpreteklo zgodovino. Zakaj je prišlo do 2. svetovne vojne? Da ne poznajo kratice OF? Da morda ne vejo, kako zelo so trpeli naši ljudje pod okupatorjevim terorjem – na Štajerskem, na Primorskem, po drugih pokrajinah, v našem glavnem mestu, obdanem z žico? Zakaj je bila odločitev za slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj edina domoljubna odločitev? Da nas je ta odločitev pridružila naprednim svobodoljubnim silam, ki so nastopile proti fašizmu in nacizmu? Da so se domobranci odločili za odkrito sodelovanje z okupatorjem? Ali se zavedajo tega, ko določene politične opcije želijo prikazati domobranstvo kot nekaj pozitivnega?!

Žal je dejstvo, da mladi – enega izmed najbolj prelomnih zgodovinskih obdobij za obstoj slovenskega naroda – poznajo slabše, kot npr. zgodovino antične Grčije. In to ne zgolj po svoji krivdi! Občutek imamo, da se je v šolah in v javnosti nasploh najbolje kar izogniti naši polpretekli zgodovini. Kot da vladata nek pretiran strah in previdnost. Morda se le še mi, ki imamo spoštovanje do NOB v srcu, večkrat – ne samo ob današnjem prazniku – spomnimo na temeljne točke Osvobodilne fronte. Te so ostale enake skozi ves slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj, saj so ključne za obstoj in preživetje našega naroda:

  • Osvoboditev od tuje nadvlade,
  • združitev vseh Slovenk in Slovencev ter pokrajin, v katerih večinsko živijo,
  • samoodločba,
  • lastna narodna vojska in
  • lastna državnost.

To so usmeritve, ki so bile temeljne za našo prihodnost. Hkrati je bilo v Osvobodilni fronti vpeto prizadevanje za večjo enakost med ljudi. Za primerljiva izhodišča. Za preseganje ogromnih socialnih razlik, ki so obstajale v takratni družbi. Po osvoboditvi se je dejansko vzpostavila večja socialna enakost. Nov družbeni red. To je velika vrednota. In kje smo danes?

Pred svetovno gospodarsko krizo leta 2008 je 1% najbogatejših ljudi na svetu imel v lasti 42% vsega globalnega bogastva. Leta 2017 je ta 1% najbogatejših svoje premoženje povečal že na polovico. Iz krize smo torej izšli na plečih srednjega in nižjega razreda. Tako velika neenakost, koncentracija moči in bogastva zaostruje družbeni konflikt, ruši zaupanje in onemogoča dejanski napredek. Znamo danes ponovno zaustaviti vse večjo socialno neenakost? Priložnost, da se zaživi vsaj nekoliko drugače – bolje – je spet pred nami. Odločitev – komu bomo naklonili priložnost in kdo bo prevzel odgovornost, da vodi našo državo – je v naših rokah. To je naša državljanska pravica. Pravica, ki so jo naši predniki, in zlasti prednice težko priborili!

Od nas je odvisno, ali – jo bomo in kako jo bomo izkoristili. Ni prav, da nekateri to pravico, ki bi morala biti tudi dolžnost, obravnavajo z lahkotnostjo. Kajti pomembno je, da se odločimo, po kateri poti bomo šli v prihodnosti. Bomo šli po poti obujanja delitev? Ali po poti preseganja teh delitev? Po poti sodelovanja in enotnosti, ki nas je povezovala ob vseh ključnih mejnikih zgodovine našega naroda? To je zdaj naša kolektivna odločitev. Od nas pa je odvisno, ali – jo bomo in kako jo bomo izkoristili. Vedno je prostor, ki ga je mogoče napolniti z nerealnimi obljubami in s populizmom. Vendar je tudi jasno, kdo so posamezniki in skupine, ki skozi leta gradijo svoje delo za ljudi na socialnih in domoljubnih prepričanjih. Današnji Evropi niso tuji mržnja do tujcev, težnja po totalitarnem delovanju in slabitvi demokratičnosti. Tudi zato je ta odločitev tokrat še posebej pomembna.

Spoštovani,

med ljudmi, kot smo mi – tukaj zbrani – se nam ni bati za sedanjost in prihodnost. Radi imamo našo domovino. Zanjo smo pripravljeni veliko narediti. Domoljubje, tovarištvo in solidarnost so vrednote, ki nas vodijo. In vem, da se mi vsi skupaj znamo boriti. Da ne omagamo ob prvi preizkušnji. Niti ob naslednjih. In ne ob tistih, ki še sledijo. Vi, ki živite tu ob Boču, ste to velikokrat dokazali. Tudi v vojni za samostojno Slovenijo. Bodimo pogumni. In zaupajmo v nove zmage!

Živela Osvobodilna fronta!

Živela Štajerska!

Živela Slovenija!

Prizadevanje ministrice Kopač Mrak obrodilo sadove: Odbor DZ prižgal zeleno luč zakonoma, ki pomembno zaokrožata zakonodajo s področja invalidskega varstva

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je na Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zahvalila poslankam in poslancem za razumevanje, da pred iztekom mandata obravnavajo in glede na današnjo podporo sprejmejo dva pomembna zakonodajna akta. ”Zakona zaokrožujeta zakonodajo s področja invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti,” je izpostavila ministrica.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov tako nadomešča zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, uresničuje odločbo Ustavnega sodišča ter pomembno širi krog upravičencev, ki jim z novim zakonom pripadajo pravice, prav tako pa je po besedah Kopač Mrakove pomembno, da je bil zakon pripravljen skupaj z nevladnimi organizacijami, med katerimi ima široko podporo, z njim pa se izpolnjujejo tudi cilji Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021.

Namen zakona je zagotoviti polnoletnim osebam, ki si zaradi svoje invalidnosti ne morejo same zagotavljati socialne varnosti in se vključevati v družbo, pravico do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč, postrežbo in storitev socialnega vključevanja za sodelovanje ter vključenost v družbo. Z zagotovitvijo nadomestila, dodatka za pomoč in postrežbo ter storitvijo socialnega vključevanja se invalidom omogoča, da živijo v skupnosti in enako kot drugi ljudje odločajo o svojem življenju na vseh ravneh. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na: uveljavljanje pravice do nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo, možnosti uveljavljanja storitev socialnega vključevanja in zaposlovanja, opredeljuje pa se tudi postopek za uveljavljenje pravic.

Novela zakona o osebni asistenci pa je nadgradnja osnovnega zakona, ki ga je Državni zbor potrdil na februarski seji, da se invalidom v čim večji meri omogoči, da enako kot drugi živijo v skupnosti in odločajo o svojem življenju preko zagotavljanja osebne asistence na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju ter pri vključevanju v socialno okolje. Zakon ureja definicijo osebne asistence, komunikacijski dodatek za senzorno ovirane uporabnike, izvajanje osebne asistence, postopek uveljavljanja pravice do osebne asistence, izvajalce osebne asistence in njeno financiranje. Za polno uveljavitev zakona v skladu z zakonskimi roki, predvsem v začetnem obdobju uveljavljanja pravice do osebne asistence pa so potrebne spremembe zakona, ki so bile danes na odboru tudi potrjene.

Foto: DZ

Ministrica Katič: ”Verjamem, da bo novi načelnik generalštaba Geder pripomogel k izboljšanju slovenske vojske.”

Vlada je na današnji seji na predlog ministrice za obrambo Andreja Katič razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na njegovo mesto generalmajorja Alana Gederja. Zadnje preverjanje usposobljenosti bataljonske bojne skupine na Počku, ki je formirana v 72. brigadi Slovenske vojske (SV), je pripeljalo do ugotovitve, da ta ni ustrezno pripravljena. Vzrok za tako stanje je očitno pomanjkljiva usposobljenost osebja.

Vlada je že konec leta 2016 na osnovi strateškega pregleda obrambe sprejela ukrepe, s katerimi so vojski zagotovili dodatna sredstva, nato pa so sprejeli tudi ukrepe, usmerjene v izboljšanje pripravljenosti in organiziranosti SV. Iz rezultatov ocenjevanja 72. brigade izhaja, da se ukrepi za izboljšanje stanja SV ne izvajajo s pričakovano dinamiko. In ker je prav načelnik Generalštaba SV po zakonu o obrambi prvi odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev in enot SV, je vlada na predlog ministrice sprejela sklep o razrešitvi Ostermana s položaja načelnika GŠ SV.

Ministrica za obrambo Andreja Katičeva je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je odločitev o zamenjavi Ostermana z Gederjem sprejela po tehtnem razmisleku. “Vesela sem, da je sprejel izziv, ki ne bo lahek in verjamem, da bo pripomogel k izboljšanju slovenske vojske – ob podpori ministrstva, vlade in celotne politike. Verjamem, da bova lahko skupaj naredila pravi korak v pravo smer,” je dejala in mu zaželela uspešno delo. Kot je napovedala, bosta z novim načelnikom v čim krajšem času predstavila možne ukrepe.

Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da so vojake, povsem po nepotrebnem, izpostavili negativni oceni v očeh slovenske javnosti. “Tega si ne zaslužijo. Preudaren poveljnik pošilja vojake v boj zato, da zmagajo.”

“V času mojega mandata sem uspela pripraviti Strateški pregled obrambe, ki je pokazal ključne pomanjkljivosti, med njimi tudi pomanjkanje voditeljstva v vojski,” je še poudarila Katičeva. Vlada je sprejela ustrezne normativne in finančne ukrepe, da se začne vojska modernizirati, če bo imela ustrezno vodstvo. “Ta proces je potrebno nadaljevati,” je dodala Katičeva.

“V tem času so se izdatno dvignili izdatki za obrambo v skupnem znesku 97,7 milijonov dodatnih sredstev, pri čemer je bila glavnina sredstev namenjena vojski,” je pojasnila obrambna ministrica in dodala, “da je bila v zadnjih dveh letih nabavljena tudi potrebna osebna oprema vojakov, strelivo, vozila in druga oprema”.

“Ministrstvo za obrambo je tudi že pripravilo načrte za nakup ustrezne opreme za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, za kar je vlada že predvidela ustrezna sredstva,” je pojasnila Katičeva. “Nenazadnje smo pripravili tudi novo obrambno zakonodajo, ki pa je trenutno v predalu v parlamentu in bi, če bi bila sprejeta, vojakom z najnižjo plačo prinesla približno dodatnih 3.000 evrov bruto na letni ravni. Kot ministrica pa sem se na vladi vseskozi trdo borila za primerljivo plačilo vseh uniformiranih poklicev,” je še povedala Katičeva.