Židan po vrhu koalicije: V SD smo zadovoljni s predstavitvijo načrtovanih ukrepov, čakamo le še na ukrepe na področju zdravstva

Vrh koalicije se je na Brdu pri Kranju seznanil z zakonodajnimi predlogi s področja davkov, socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, infrastrukturnimi projekti in načinu uresničitve ustavne odločbe glede financiranja šolstva. Predsednik SD Dejan Židan je po koncu posveta koalicije izrazil zadovoljstvo s predstavljenim in dodal, “da čakamo še na ukrepe s področja zdravstva”. “Vsi skupaj čakamo na novega ministra za zdravje in pričakujemo, da bo čim prej zagrizel v delo in predstavil nujno potrebne ukrepe,” je dejal Židan na novinarski konferenci po končanem posvetu vladne ekipe in koalicijskih poslancev.

Predsednik stranke Židan je zadovoljen s srečanjem, ki ga “Socialni demokrati zapuščamo optimistično razpoloženi, saj ugotavljamo, da se zakoni, ki so navedeni v koalicijskem sporazumu, pripravljajo”. Vsi ministri, ki so na posvetu govorili, so po Židanovih ocenah kakovostno predstavili svoje delo in nekatere ukrepe.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je tako predstavil spremembe na davčnem področju – splošno mnenje v razpravi je bilo, da gredo ukrepi v pravo smer. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je  koaliciji predstavil predlog za financiranje osnovnega šolstva, s katerim se bo uresničila zaveza do ustavne odločbe.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer je predstavila predlog sprememb zakonov na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa večje infrastrukturne projekte, med drugim drugi tir železniške povezave Divača-Koper, izgradnjo druge cevi v predoru Karavanke in 3. razvojno os.

Predsednik SD Dejan Židan se je še pred začetkom vrha koalicije odzval tudi na izjave koordinatorja Levice Luke Mesca, da v Levici pričakujejo čim prejšnji podpis sporazuma o sodelovanju z vlado v takšni obliki, kakršni je.

“Partnerje spoštujemo. Sami so se pogajali skoraj dva meseca, brez SD in drugih političnih strank. Dali so nam v podpis nekaj, kar so sami uskladili,” je pojasnil Židan. Poudaril je, da starih zgodb v SD ne želimo pogrevati, pač pa se je treba iz napak nekaj naučiti, da bomo lahko v prihodnje bolje sodelovali. V SD pričakujemo, da smo koalicijske stranke in Levica enakopravne.

So pa po njegovih navedbah vsi partnerji jasno slišali, kaj pomeni parafa sporazuma. “Med drugim to, da lahko dokument obravnavajo organi stranke,” je pojasnil Židan in spomnil, da v SD o takšnih zadevah, kot je sporazum sodelovanja koalicije z Levico, odloča Konferenca stranke. “Partnerstvo je, da si prisoten, da se dogovarjaš in dogovoriš,” je poudaril predsednik SD in dodal, da postopki glede sporazuma v SD že aktivno potekajo. “V SD smo napovedali tudi nekaj naših predlogov za dopolnitev sporazuma, ki ga sicer načelno podpiramo, o sporazumu pa mora dokončno odločiti še Konferenca stranke,” je medijem še pojasnil Židan.

Kulturni minister Poznič prevzel posle od ministra Pikala na resorju za kulturo

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič, ki ga je DZ potrdil za novega ministra, je na ministrstvu za kulturo prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji v.d. ministra za kulturo dr. Jerneja Pikala. Kot je povedal Poznič po primopredaji, je nalog veliko. “Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej,” je dodal novi kulturni minister.

Minister Poznič se je ministru Pikalu zahvalil za dobrodošlico. Kot je dejal, bodo na ministrstvu za kulturo po dolgem času končno pričeli z delom. Da se res podrobno seznani z vsem, kar se dogaja, bo potreboval, kot je dejal Poznič, “kar še nekaj časa, pa vendar ne tako veliko”. Zato bo na vsa globlja, vsebinska vprašanja lahko odgovoril šele čez nekaj časa. Poznič se je tudi zahvalil Pikalu, da je skrbel za kulturno ministrstvo. “Sedaj upam, da bomo vajeti kar trdno prijeli v roke in gremo naprej,” je sklenil Poznič.

Pikalo je povedal, da ste se z ministrom Pozničem seznanila z odprtimi težavami na ministrstvu za kulturo. Poznič je bil, kot je bilo vidno tudi na zaslišanju, že pred tem zelo dobro informiran o vseh izzivih, ki ga čakajo na tem resorju, je povedal Pikalo in dodal, da mu tako ne preostane drugega, kot da mu zaželi dobro delo. Izrazil je veselje, da ravno Poznič prevzema vodenje tega resorja, saj bo znal po njegovem prepričanju izjemno dobro opravljati to delo. Pozniču je zaželel “vse dobro in pa predvsem veliko sreče”.

Poznič je na mestu ministra za kulturo nasledil Dejana Prešička, ki je z mesta ministra odstopil konec januarja. Za novega ministra smo v SD predlagali Pozniča zato, ker je želel po Prešičkovem odstopu nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Na funkcijo je prišel z mesta direktorja javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje.

Poznič je kot svoje prioritete izpostavil pripravo nekaterih zakonov, pri čemer je navedel “lex kulturni evro, lex medije in nov nacionalni program za kulturo”. Izrazil je upanje, da mu bodo priložnost dali tudi akterji v kulturi, glede odnosov na ministrstvu pa, da bo zgodbe o skrhanem zaupanju zamenjala prizadevnost. Do zdaj je znano ime ene državne sekretarke, to je Tanja Kerševan Smokvina, ki je strokovnjakinja za medije.

Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra

Socialni demokrati za novega ministra za kulturo predlagamo mag. Zorana Pozniča, aktualnega direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Predlog kandidature smo danes že posredovali predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu. Verjamemo, da je kandidat za ministra Zoran Poznič dober izbor in bo kulturnemu resorju dal nov zagon, ki ga ta potrebuje. Ob tem tudi že najavljamo, da bomo za državno sekretarko na kulturnem resorju predlagali dr. Tanjo Kerševan Smokvina, pogovori s kandidati za drugo sekretarsko mesto pa še potekajo in bodo zaključeni do imenovanja novega ministra.

Vodstvo Socialnih demokratov je takoj po odstopu kulturnega ministra zelo intenzivno vodilo pogovore z več kandidatkami in kandidati za novega ministra. Za SD je kultura izjemno pomembna, zato smo se odločali med osebami, ki imajo dobre strokovne reference na področjih svojega dosedanjega delovanja, izkušnje iz vodenja, nekateri tudi politične izkušnje, predvsem pa, da zelo dobro razumejo pomen kulture v družbi.

Socialni demokrati iskreno želimo, da bi nova vodstvena ekipa lahko čim hitreje začela z delom na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili zastavljeni dobri projekti in ob tem tudi zagotovljena sredstva v proračunu že v času ministra Dejana Prešička. Socialni demokrati menimo, da je Ministrstvo za kulturo prepomemben resor, da bi projekti zastali, zato želimo, da bodo zastavljene zadeve čim prej stekle naprej, v korist kulture in kulturnikov.

Mag. Zoran Poznič je rojen leta 1959 v Trbovljah. Po zaključeni Osnovi šoli v Trbovljah je zaključil Srednjo šolo tiska in papirja (1979) in Srednjo šolo za logistiko (2003). Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo, leta 2010 je na tej isti akademiji magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo nosi naslov »Socialna struktura videa«. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij, ipd.

Od leta 2008 je direktor Delavskega doma Trbovlje, od leta 2017 pa podpredsednik Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 2006 je imel več mednarodnih in nacionalnih razstav. Za svoje delo je leta 2012 prejel Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje, leta 2016 in 2017 Srebrni znak za inovacije, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, leta 2018 pa nagrado Slovenske turistične organizacije za svoje delo Virtualni poligon Luknja v prihodnost.

Dr. Tanja Kerševan Smokvina je rojena leta 1973 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani srednji šoli NSC Nova Gorica (danes Gimnazija Nova Gorica) se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, na kateri je leta 1998 diplomirala z diplomskim delom z naslovom Koncentracija medijskega lastništva: primer slovenskih komercialnih televizij. Leta 2007 je na Fakulteti za družbene vede magistrirala, leta 2014 pa doktorirala z doktorsko disertacijo Diskurzi medijske politike Evropske unije: primer direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Med študijem je kot novinarka sodelovala pri časopisni hiši Delo, leta 1998 se je zaposlila na Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije. Leta 2001 je postala vodja monitoringa na AKOS-u. Zadnjih pet let zaposlitve na AKOS-u pa je bila svetovalka direktorja AKOS. To funkcijo je opravljala do leta 2016, ko se je odločila, da »odide na svoje«. Postala je samostojna raziskovalka in mednarodna svetovalka s področja medijev in medijske regulacije. Od leta 2016 kot gostujoča predavateljica predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, od leta 2018 pa je pridružena partnerica Mednarodne svetovalne družbe Wagner-Hatfield.

Minister Pikalo: Pripravljene štiri različice za izpolnitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v izjavi ob robu seje Državnega zbora pojasnil, da so na ministrstvu pripravili štiri različice oz. predloge za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol. “Koalicijski partnerji jih bodo na mizo prejeli v tednu ali dveh,” je napovedal minister Pikalo. Poslanci prav danes razpravljajo o predlogu SDS in SNS za ustavno obtožbo predsednika vlade. Omenjeni stranki sta predlog obtožbe vložili zaradi neizpolnjevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Minister je v izjavi novinarjem ocenil, da je predlog ustavne obtožbe oz. današnja razprava povsem nepotrebna politizacija šolskega prostora, s katero se po njegovem mnenju “dela škoda šoli in šolarjem”. Spomnil je, da se o uresničitvi ustavne odločbe pogovarjamo po nekaj mesecih dela te vlade in v tem mandatu dejansko še ni bilo možnosti, da bi odločbo izpolnili. “Slovenska javna šola je dobra in je za vse, od prvega do zadnjega državljana,” je še dodal minister iz vrst SD.

Pikalo je pojasnil, da so na ministrstvu pripravili štiri možnosti za uresničitev ustavne odločbe. Dokler se o njih ne izrečejo koalicijski partnerji, jih vsebinsko ne želi razkriti, okvirno pa po njegovih navedbah načrtujejo, da bi bile rešitve pripravljene do naslednjega šolskega leta.

Minister Dejan Prešiček za STA: Večjih pretresov kulturnega modela ne bi izvajal

Minister za kulturo Dejan Prešiček po več kot treh mesecih na položaju ugotavlja, da je slovenska kultura uspešna in primerljiva s produkcijo na svetovni ravni, kljub neprimerljivim infrastrukturnim in finančnim razmeram, v katerih deluje. Kot minister vidi nalogo, da pogoje izboljšuje, je povedal v pogovoru z novinarkama Ksenijo Brišar in Alenko Vesenjak za STA.

Kakšne so vaše prve ugotovitve o stanju v kulturi?

Glavna ugotovitev kulturnega ustvarjanja v Sloveniji je, da je produkcija resnično na svetovni ravni. Imamo uspehe na vseh področjih umetnosti – na področju intermedijske, vizualne, uprizoritvene umetnosti, arhitekture in oblikovanja, literature itd. Glasbena produkcija je vrhunska, gledališče enako. Imamo posameznike, ki so dosegli svetovni renome. To je pozitivno in me zelo veseli, ker pomeni, da kreativni naboj obstaja.

Druga ugotovitev pa je, da tisti, ki delajo doma, včasih delajo v zelo neprimernih pogojih v primerjavi s svetovno produkcijo, ki je tudi veliko bolje financirana, a kljub temu slovenske ustvarjalke in ustvarjalci dosegajo vrhunske rezultate. Tukaj pa je obveza meni in vsem na ministrstvu, da pogoje izboljšujemo, tako na področju ustvarjalnosti kot infrastrukture. Primer je ljubljanska Drama. Mislim, da mimo sanacije ne bo mogel iti nihče več. A tukaj bomo morali vsi, ne samo ministrstvo, tudi družba, država in vlada, sprejeti odločitev.

Stanje, da gre veliko sredstev za materialne stroške, ostane pa malo za program, je znano že nekaj časa. Kje vidite možnosti sprememb?

Mislim, da v Sloveniji manjka jasna in izdelana strategija razvoja kulture. Veliko se govori o novem kulturnem modelu, a meni ta izraz ni preveč pri srcu. Za to, da bi ustanove lahko dobro delovale, bi potrebovali normative in standarde, recimo koliko povprečno stane nova operna produkcija, novo dramsko delo, razstava, kateri so stroški, koliko ljudi za to potrebuješ.

Če se postavim v vlogo direktorja neke ustanove, se mi zdi, da bi bilo veliko bolje, če bi vedeli, koliko povprečno nekaj stane in koliko si lahko privoščimo. Trenutno ni jasnih navodil, dela se stihijsko. Z normativi in standardi bi po mojem mnenju to lahko dosegli, morali pa bi jih doseči skupaj. O tem smo se tudi že pogovarjali z direktorji kulturnih zavodov v Sloveniji, ne le nacionalnih.

Zelo bi si želel, da bi si postavili tudi cilje, kako nekdo dela. Potrebovali bi tudi refleksijo, in v tem primeru bi neka institucija bodisi napredovala bodisi nazadovala. Seveda pa bi morali imeti jasna merila in pravila glede uspešnosti, kar je potem pogojeno tudi s sredstvi. Na tem sestanku smo si zadali, da bomo oblikovali skupine po posameznih področjih, ki bodo razdelale težave trenutnega sistema in možne rešitve, ministrstvo pa bo potem moralo premisliti, ali je vzdržno, tudi finančno.

Se vam zdi, da je umetnikov v Sloveniji, ki želijo živeti od svoje umetnosti in imeti neko državno podporo, morda celo preveč? Bi mogoče status umetnika in pripadajoče socialne podpore morali ponovno premisliti in urediti na drugačen način?

Mislim, da so umetniki takšna dodana vrednost družbi, da jih je težko kdaj zares preveč. Umetniki razmišljajo, so kritični do družbe in prispevajo k njenemu razvoju. Kakšen je njihov socialni status in koliko lahko država nameni denarja zanje, pa je drugo vprašanje.

Neke anomalije so, moj pogled je, da bi mogoče lahko bili strožji pri podeljevanju statusov, mogoče bi se morali vprašati, ali arhitekti kot taki spadajo v to skupino ali ne. Ne bi rad rekel, da ne, ampak vseeno bi lahko premislili. Vprašanje je tudi, ali je cenzus resnično potreben ter ali je dovolj visok ali je prenizek, ker takšen, kot je trenutno, po mojem mnenju ne privilegira tiste umetnike, ki so produktivni in uspešni.

Terminu kulturni model, kot ste rekli, niste naklonjeni, v preteklosti je bilo tudi nekaj predlogov v zvezi s tem, a če nameravate na novo pregledati pravilnike, razpise, status, ga boste verjetno hote ali nehote spremenili?

Kulturni model je skupek sprememb, ki bodo zastavljene znotraj nacionalnega programa za kulturo, zakonodaje in drugih dokumentov. Znotraj obstoječega sistema imamo primere dobre prakse, zato bi to poskušal ohraniti in glede pozitivnega večjih pretresov ne bi izvajal.

Moje mnenje je, da sistem na določenih točkah deluje, treba ga je samo evalvirati, ugotoviti, kaj je tisto, kar je dobro, kaj je tisto, kar ne funkcionira, kaj je tisto, kar je mogoče nekoliko zastarelo, ker umetnost se danes, tudi s tehnološkim in družbenim razvojem, ki sta se zgodila, zelo spreminja, nekatere umetnosti se lažje, druge težje prilagajajo novim družbenim razmeram.

Prepričan sem, da bi lahko bil kulturni sistem z določenimi korekcijami vzor marsikateri državi z večjim finančnim potencialom. Se mi pa zdi, da je tako krhek, da lahko narediš večjo škodo, če ga prehitro in preveč poskušaš spreminjati.

Se vam zdi, da je nacionalni program, ki ga trenutno nimamo, sploh potreben, če potem v 90 odstotkih tisto, kar je v njem zapisano, ni uresničeno? Bi se takšnega dokumenta, ki naj bi strateško opredelil področje, lahko lotili drugače?

Absolutno se ga je treba lotiti drugače, saj želje, formo in finančni cilj, za katerega že na začetku veš, da ga ne boš dosegel, lahko zelo hitro zbereš, dokumenta pa potem nihče zares ne prebere. Mislim pa, da je potreben. Realizirali ga bomo v letu 2019. Dokument, ki ga bomo naredili, bo veliko bolj konkretno obarvan. Poskušali bomo ugotoviti, kako bi radi razvili kulturo v naslednjih osmih letih, s kakšnimi elementi bomo prišli do tega cilja, dali mu bomo neko časovnico in ga tudi finančno ovrednotili. Bo sicer ambiciozen, a s cilji, ki so dosegljivi.

Kakšne bodo prve poteze na zakonodajnem področju?

Nekaj zakonov je že pripravljenih, denimo zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Javna obravnava je že zaključena, upam, da ga bo vlada kmalu lahko dala v proceduro. Potem imamo zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je bil tudi že začet v prejšnjem mandatu. V zadnjem medresorskem usklajevanju je strategija kulturne dediščine, potem je tu zakon o medijih, ki bo šel februarja v javno obravnavo.

Prevetrili smo tudi pravilnik o strokovnih komisijah, ki ocenjujejo prijavitelje na razpise. Namesto treh bodo imele več članov kot obstoječe. Pri imenovanju strokovne komisije bom zasledoval uravnoteženo zastopanost akademske sfere, nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, pri čemer bom upošteval enakomerno spolno uravnoteženost in uravnoteženo regionalno zastopanost.

Javna povabila za imenovanje članov strokovnih komisij so že objavljena na spletni strani ministrstva, zato pozivam vso zainteresirano javnost, da se nanje odzove. Člani komisij bodo predsednika določili sami, avtonomno, tako da se bomo skušali čim bolj umakniti in dati možnost stroki.

Kako pa nameravate urediti položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih? Morda s samostojnim zakonom? Na nekem mestu ste omenili tudi možnost samostojne postavke znotraj kulturnega proračuna.

Nevladniki in samozaposleni so gotovo problematika, s katerimi smo se doslej mogoče premalo sistemsko ukvarjali. Trenutna ideja je, da bi to poskušali določiti s posebnim zakonom ali pa znotraj že obstoječega zakona. Osnutek zakona je že spisan, z njim se sicer ne strinjamo v celoti, se mi pa zdi dober osnutek, na podlagi katerega bi lahko poskušali urediti status. Nujno je, da ga uredimo, saj so nekatere stvari absolutno nelogične in nepravične. Kako to urediti, pa je potem politično vprašanje, se pravi, kje bomo lažje prišli do uspeha.

Seveda pa smo glede na zaveze znotraj koalicijske pogodbe že začeli delati na sistemskih ukrepih, kot je osnutek predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Želimo urediti tudi zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom od četrtega dne naprej. Ravno tako pa želimo ob povišanju sredstev iz rebalansa zvišati bolniško nadomestilo na 25 evrov, ki je ukrep spodbude ministrstva za kulturo, opredeljen v krovnem zakonu.

Glede posebne postavke pa: nekateri razpisi so tako široki, da lahko na njih kandidirajo tako nevladniki kot ljubiteljska kultura, zato bi bilo treba jasno določiti, katere razpise ima ljubiteljska kultura ter katere nevladne organizacije, da ne bi prihajalo do konkurenčnosti, ki ni potrebna.

Koalicijska pogodba predvideva postopen dvig sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do konca mandata. Bo to vidno že ob prihajajočem rebalansu proračuna?

Nekaj več sredstev sem prepričan, da bo. V razgovorih s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ministrom za finance Andrejem Bertoncljem in znotraj naše stranke SD nikoli ni bilo vprašljivo, ali kultura potrebuje več ali ne. Nevladnike bomo letos reševali z več denarja na posameznih razpisih. Potem pa imamo eno leto časa, ko bomo razmišljali o strateških in vsebinskih spremembah, ki jih bomo pripravili do naslednjega proračuna.

Ob razmišljanjih o novem kulturnem modelu je bilo govora tudi o spodbujanju vlaganj v kulturo z različnimi finančnimi postopki, olajšavami, davki. Kje vidite možnosti?

Kulture ne bi smeli gledati kot strošek, ampak kot investicijo in dodano vrednost tako v gospodarstvu kot v turizmu, kulinariki itd. To je že svetovni trend in ga tudi mi prevzemamo. Turistu ne moreš ponuditi le gora in čisto vodo, ampak tudi vsebino in zgodbo. In tu je nastala velika sprememba v razmišljanju. Poskušamo doseči ničelno stopnjo davka za knjigo. Potem je tu delež za umetnost v državnih investicijah, kar bi po mojem mnenju moralo obstajati tudi na lokalni ravni.

Umetniški trg, ki ga skoraj ni več, potrebuje takšno spodbudo in s temi spodbudami krepimo tudi vrhunske ustvarjalke in ustvarjalce. Druge spodbude so lahko finančne narave, recimo donacije, sponzorstva, nakupi umetnin kot davčna olajšava. Lahko rečem, se strinjam, a moramo razumeti, da bomo potem morali zmanjšati spodbude na državni ravni. Ker ne more obstajati model, da država ogromno prispeva iz svojega proračuna za kulturo in na drugi strani omogoča maksimalne davčne olajšave za vlaganja vanjo.

Kakšne bodo glavne spremembe zakona o medijih?

Definirali bomo medije glede na sodobne tehnologije. Sprememba, ki bo politično verjetno tudi najbolj pereča, bo ureditev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti oziroma ukrepanje, ko se to dogaja. Sankcioniranje kršitev je v vseh demokratičnih družbah nekaj popolnoma običajnega.

Minister Pikalo se je v intervjuju za STA zavzel za večjo podporo slovenskemu športu

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je med najpomembnejšimi zadolžitvami s področja športa izpostavil z državo povezane napredke pri financiranju slovenskega športa tako na področju infrastrukture, vrhunskega športa in rekreacije, “saj aktivni življenjski slog tudi razbremeni zdravstveno blagajno”.

“V prejšnjem mandatu je bil sprejet zakon o športu in kar se krovne zakonodaje tiče, je vse pripravljeno in urejeno. Zdaj nas čakajo delo na podzakonskih aktih, recimo razni razvidi, vzpostavitev informacijskega sistema, da bomo imeli pregled, kaj financira država, občine in kaj Fundacija za Šport (FŠO). To je sistemska raven, manj sistemska pa, denimo, poenotenje barv slovenskih reprezentanc, kar imamo tudi zapisano v koalicijski pogodbi,” je v pogovoru z novinarjem Jožetom Zidarjem za STA dejal minister Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD.

Za v. d. generalne direktorice Direktorata za šport na ministrstvu je povabil Poljanko Pavletič Samardžija, ki je na ta položaj prišla iz Olimpijskega komiteja Slovenje, pred tem pa je bila že na ministrstvu. Pikalo je dejal, da je že, ko je bil prvič minister, delo opravljala dobro, zato jo je povabil k sodelovanju, ki bo terjalo tudi veliko medresorskega usklajevanja.

Minister bo skušal povečati število zaposlenih športnikov in trenerjev v javni upravi, v policiji, vojski … “Trenutno jih je 115, še iz leta 2013 se številka ni posebej povečala. V nacionalnem programu je zapisano, da naj bi to število do leta 2023 naraslo na 150. To terja tenkočutno usklajevanje z ministrstvi, ki jih zaposlujejo. V tej smeri bi pomagalo, če bi se z ministrstvom za javno upravo uskladili glede sistemizacije delovnih mest športnega trenerja in športnika.”

Na ministrstvu bodo tudi skušali najti boljše rešitve za zdravstveno varstvo športnikov, preventivne in kurativne preglede. Minister je izpostavil, da je največ težav po izstopu športnika iz izobraževalnega procesa, prej je za to dokaj dobro poskrbljeno.

“Na ministrstvu za zdravje je treba razpisati dodatne koncesije, teh ni dovolj niti za preventivne preglede športnikov. Še večji ‘zalogaj’ so rekreativci. Ti z zdravim načinom življenja in redno vadbo krepijo zdravje in so manjši uporabniki zdravstvenega sistema in bilo bi prav, da so za to deležni preventivnih zdravstvenih pregledov.”

Pikalo se bo tudi zavzemal za paket davčnih spodbud za pomoč športu, tako pri dvigu možnih donacij posameznika pri dohodnini kot na drugi strani pri bolj stimulativni obdavčitvi podjetij, ki vlagajo v šport, o čemer pa se z ministrstvom za finance še niso pogovarjali.

O zakonu, ki je uvedel dodatno obdavčitev iger na srečo, kar je tudi posledično zmanjšalo koncesijske dajatve od iger na srečo, s katerimi se napaja eden od največjih sofinancerjev športa, FŠO, pa je dejal: “Res je bil sprejet v času gospodarske krize, vendar se po eni strani trdi, da ni bil sprejet kot interventni zakon, ampak kot del splošne davčne zakonodaje.”

Minister Pikalo ocenjuje, da je treba pri koncesijskih dajatvah iz iger na srečo gledati širše. “To področje bo treba urediti. Posamezne evropske države so našle različne rešitve, enotnega modela ni, je pa dejstvo, da pri nas mimo vsakega nadzora in predvsem neobdavčeno odhaja precej denarja v tuje spletne stavnice, ki imajo privlačna stavna razmerja in zanimive igre. A ne plačujejo koncesnin pri nas, da bi se lahko del denarja stekal v šport in ga bogatil.”

Pred časom je bilo pri nas veliko polemik glede delitve javnih sredstev med ekipne in individualne športe, prvi so menili, da v korist slednjih. Pikalo je zatrdil, da se v ta razmerja ne bo vtikal, saj je za to strokovno dilemo pristojen strokovni svet vlade za šport.

Ocenil je, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega pri vlaganju v športno infrastrukturo, “manjka še nekaj športnih bazenov, denimo v Prekmurju, kakšna hokejska dvorana, opremljen poligon za trening in tekme smučanja. Nadaljnja vlaganja so potrebna tudi zaradi energetskih sanacij ter vzdrževanja in upravljanja, “vendar je treba najti ravnotežje med temi vlaganji in sredstvi za izvajanje programov”.

Po mnenju Pikala je z bolonjsko reformo športna vzgoja povečini izginila s fakultet in je treba podobno kot o zakonu o šolstvu tudi v zakon o visokem šolstvu spet vpeljati športno vzgojo tudi zato, “ker je to zadnje okno v izobraževalnem procesu, ki še lahko zagotovi javna sredstva za vključitev mladih ljudi v bolj zdrav življenjski slog do same starosti”.

Po njegovih besedah v Sloveniji ni najbolje in tudi ne najslabše, kar se evropskih razmer tiče pri trendu zniževanja telesne sposobnosti mladine in otrok, kar kažejo tudi testiranja pri športno-vzgojnem kartonu. “Ta je izjemna dediščina zadnjih desetletij, kar je pozdravila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, saj imamo natančne podatke, od podatkov o telesnem fitnesu vsakega posameznika, pa do generacijskih trendov gibalne učinkovitosti in telesne zmogljivosti po spolu, starosti, regiji … Že ko sem bil prvič minister, pristojen za šport, smo uvajali dodatne ure športne vzgoje v okolja, kjer so bili problemi največji, tudi na pet ur tedensko. Za sistemsko rešitev na državni ravni pa je treba povečati število ur gibanja nasploh.

Pri denarnih nagradah za športne dosežke ga bodo vodili že sprejeti ali popravljeni pravilniki. “Imam pa kot minister vedno možnost, da v primeru res velikih presežkov v mednarodnem merilu predlagam dodatne nagrade. Pomembno je tudi, da nagrade dobijo športniki takoj, ne da nanje čakajo.”

Tudi pri Bloudkovih nagradah, najvišjih državnih za šport, bo skušal čim bolj zvišati denarne nagrade, da bi bile primerljive z ostalimi državnimi nagradami, prav tako pa bo s sodelavci skušal narediti nadaljnje korake za “polno delujoč muzej športa, da bodo obiskovalci, domači in tuji, videli izjemno bogato dediščino slovenskega športa”.

Minister Pikalo opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v Bruslju v razpravi o preprečevanju antisemitizma opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom ter izpostavil ključno vlogo izobraževalnega sistema pri preprečevanju širjenja sovraštva. Holokavst ne sme biti le zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas, je še poudaril minister iz vrst SD. Ministri EU za izobraževanje so danes na pobudo avstrijskega predsedstva razpravljali o preprečevanju antisemitizma, tudi v kontekstu nedavnega antisemitskega napada v sinagogi v ameriškem Pittsburghu.

Izobraževanje ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu, je po zasedanju poudaril avstrijski minister za izobraževanje Heinz Fassmann. Pojasnil je, da so razpravljali o orodjih, ki so pri tem na voljo v izobraževalnem sistemu. Slovenski minister Pikalo pa je v razpravi poudaril, da imajo vse evropske družbe problem, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka in nedefinirana, zato se dogaja cela vrsta odklonskosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba v izobraževalnem sistemu storiti vse za zagotovitev še več proaktivnosti pri preprečevanju širjenja sovraštva do kogar koli drugačnega. “Politike in pristopi morajo biti tu posebej občutljivi in posebej proaktivni, kajti ne sme se nam zgoditi, da se nam ponovi katera koli od zgodovinskih situacij, v katerih smo bili,” je opozoril Pikalo.

Slovenija po ministrovih besedah igra dejavno vlogo, na primer 50 učiteljev na leto odhaja v Izrael v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa. Izpostavil je tako kurikularne kot ekstrakurikularne dejavnosti, ki krepijo demokratično zavedanje. Iz razprave ministrov je bilo po Pikalovih besedah jasno, da moramo biti zelo občutljivi glede vprašanj holokavsta, ki ne sme biti samo zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas.

V kontekstu vprašanja sovražnega govora je minister danes v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi poziv predsednika vlade državnim podjetjem k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor. Pikalo je izpostavil, da poziv k premisleku podpira. “V katero smer se bo stvar iztekla, niti ni pomembno sedaj,” je še dejal in poudaril, da ni nihče nikogar pozival h kakršnim koli dejanjem, temveč gre za poziv k premisleku.

Ministri iz članic unije z evropskimi šolami se bodo drevi sestali z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem, s katerim bodo razpravljali o financiranju teh šol in najemanju učiteljev ob brexitu in po brexitu. Jeseni se je tudi v Ljubljani odprla akreditirana evropska šola, v kateri je trenutno dvanajst učencev, zato se bo večerje z Oettingerjem udeležil tudi Pikalo.

Ministri so sicer v Bruslju razpravljali tudi o mladinskih temah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako čim bolje izvajati novo evropsko strategijo za mlade oziroma jo narediti življenjsko. Pikalo je ob tem izpostavil novost v vladnem svetu za mladino, v katerega so prvič z vladne strani imenovali ministre, ki bodo poslej hodili na vladni svet ter bodo tako dovzetnejši za probleme in izzive mladinskega sektorja v Sloveniji.

Evropski ministri so razpravljali tudi o viziji evropskega izobraževalnega prostora do 2025, ki jo je pred enim letom razgrnila Evropska komisija. Ta med drugim vključuje idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz. Slovenija kot država, ki želi biti v jedru EU, želi biti povezana tudi na izobraževalnem področju, je dejal Pikalo, a ob tem spomnil, da je izobraževalna politika vedno nacionalna. Ob tem je povedal, da sta do njega že prišli dve pobudi dveh univerz za sodelovanje na evropski ravni, ter izpostavil, da so slovenske univerze zanimive za to sodelovanje in da na ministrstvu to povezovanje podpirajo.

Kulturni minister Prešiček za globe za kršenje medijske zakonodaje

Minister za kulturo Dejan Prešiček se je zavzel za globe za kršenje medijske zakonodaje. “O tej možnosti ob pripravi sprememb medijske zakonodaje na ministrstvu še razmišljajo,” je poudaril minister iz vrst SD. “Prilagoditev medijske zakonodaje času je v Sloveniji prvi nujen ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic,” je še izpostavil minister Prešiček.

Minister Prešiček se je v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za kulturo, kjer so med drugim razpravljali o vprašanju lažnih novic in dezinformacij ter težavah pri urejanju medijskega prostora z vidika tehnološkega razvoja. To je po ministrovih besedah zelo težko vprašanje, saj je izjemno zahtevno opredeliti, kdaj se prekorači meja med svobodo govora in sovražnim govorom.

“Odvisno je samo, s katere strani gledaš lažno informacijo. Za enega je zelo lažna, za drugega je v bistvu absolutno objektivna in izraža točno to, kar mislimo,” je ponazoril težavo minister in izpostavil, “da je treba urejanje teh vprašanj temeljito premisliti”.

Ob tem je Prešiček podprl poziv predsednika vlade k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor, saj da nujno potrebujemo resen in trezen premislek o odgovornosti politike, gospodarstva in vseh akterjev na področju medijev.

Ministri so danes predstavljali različne rešitve v različnih državah, je pojasnil Prešiček in kot enega od pomembnih ukrepov izpostavil spodbujanje profesionalnega novinarstva, češ da “danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi”.

Na vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija naslovila ta vprašanja, je minister Prešiček odgovoril, da je treba spremeniti medijsko zakonodajo in jo prilagoditi času. Spremembe so že v pripravi, minister upa, da se bo februarja začela javna obravnava. Ob tem bo treba po ministrovih besedah premisliti tudi o globah za kršitelje. Ocenil je, da imajo to dobro urejeno v Nemčiji, in povedal, da bodo na ministrstvu analizirali, kako je ta zakonodaja urejena v Evropi.

“Zaenkrat smo še v fazi razmišljanja o morebitni dopolnitvi medijske zakonodaje,” je izpostavil minister Prešiček, ki je sicer poudaril tudi, da “medijska zakonodaja ne more gospodarskemu subjektu dati navodil, kje lahko oglašuje, lahko pa poziva k premisleku, kot je pozval premier”. “To je družbeno odgovorno,” je poudaril in izrazil veselje, da je politika našla moč, da to jasno pove.

Predsednik Židan ob dnevu Rudolfa Maistra: Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova

“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.

V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.

Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Ministri iz SD na vladi potrdili novelo ZIPRS, ki določa višino letnega dodatka za upokojence in višjo povprečnino občinam

Socialni demokrati smo podprli predlagano novelo Zakona o izvrševanju proračunov RS za 2018 in 2019 (ZIPRS), ki jo je soglasno sprejela Vlada Republike Slovenije. Z njo med drugim zvišujemo povprečnino za občine, ki bi prihodnje leto znašala 573,5 evra, kar je največ doslej, določamo pa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, izplačali pa ga bomo v petih razredih.

V predlogu novele urejamo vsebine, ki jih moramo uveljaviti že v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v letu 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov.

Predlagana novela določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov več, kot znaša nova ocena za letošnje leto.

Izplačan bo v petih razredih, in sicer:

– prejemnikom pokojnin v znesku do 470 evrov se letni dodatek izplača v višini 437 evrov;

– prejemnikom pokojnin v znesku od 470,01 evra do 570 evrov se letni dodatek izplača v višini 297 evrov; 

– prejemnikom pokojnin v znesku od 570,01 evra do 670 evrov se letni dodatek izplača v višini 237 evrov; 

– uživalcem pokojnin v znesku od 670,01 evra do 810 evrov se letni dodatek izplača v višini 187 evrov; 

– uživalcem pokojnin v znesku, višjem od 810 evrov, se letni dodatek izplača v višini 127 evrov. 

Skupaj se bodo z uveljavitvijo te novele odhodki povečali za:

− približno 6 milijonov evrov zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada;

− 1,75 milijona evrov zaradi povišanja dovoljenega števila zaposlitev;

− približno 32,5 milijona evrov zaradi zvišanja povprečnine;

− približno 7 milijonov evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin in

− 18 milijonov evrov zaradi večjega letnega dodatka za upokojence v primerjavi z letom 2018.

S predlagano novelo ZIPRS Vlada RS omejuje tudi določene izdatke. Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju namreč potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Hkrati Slovenijo zavezujejo tudi fiskalna pravila, predvsem pa ustavno načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov. Za ta namen so predvideni ukrepi na področju socialnega varstva in na področju plač.

Skupaj se bodo odhodki zmanjšali za:

− približno 16 milijonov evrov zaradi neusklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom;

− približno 5 milijonov evrov zaradineuskladitev mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev in

− 60 milijonov evrov za državni proračun (oziroma 100 milijonov evrov za sektor država) zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja.