Dejan Levanič

Socialni demokrati po koalicijskem sestanku glede reševanja problematike v zdravstvu pričakujemo še konkretne predloge za zmanjševanje čakalnih vrst

V četrtek, 19. januarja 2017, nam je bil na sestanku koalicije s strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veseli nas, da so upoštevana prizadevanja SD glede progresivne lestvice za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Po tej novi lestvici bi večina državljank in državljanov plačevala manj, tisti, ki zaslužijo več kot 200 odstotkov povprečne plače, pa več. To je po našem mnenju pravičnejša ureditev.

Po danes danih zagotovilih zdravstvene ministrice se košarica pravic ne spreminja, kar je dobro, v SD pa želimo še natančno opredelitev kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se omejujejo bolniška nadomestila, krčijo nekatere zdravstvene storitve, omejuje obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje glede družinskih članov in dviguje prispevna stopnja za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Vse to so še odprta vprašanja, ki jih bomo v stranki SD pregledali znotraj strokovne ekipe in podali naše pripombe.

Ob tem pa moramo ponovno spomniti, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega nismo dobili, po zagotovilih zdravstvene ministrice Kolar Celarčeve pa naj bi bil do konca januarja 2017 na to temo pripravljen poseben projekt. Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da se čas skrajševanja čakalnih vrst izteka, zato ponovno apeliramo na ministrico, da naj – kot že tolikokrat rečeno in obljubljeno – pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.

“Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, je en korak, a ne zdravstvena reforma,” pa je po sestanku koalicije ocenil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “V zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, poleg tega pa v SD izpostavljamo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob,” je dodal Levanič. Po njegovih besedah je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba preučiti in so lahko sporna. “Krčijo se denimo bolniška nadomestila, dodatno se zvišuje prispevek za upokojence, ki bi ga naj nadomestil proračun, omejuje se tudi zavarovanje preko družinskih članov,” je spomnil glavi tajnik SD.

“Ne moremo ravno govoriti, da gre za zelo dober dan za državljane,” je povedal Levanič in se s tem obregnil ob izjavo vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pred koalicijskim vrhom, ki je dejala, “da je danes za ljudi, predvsem za bolne, izjemno dober dan”. Levanič je namreč svetoval previdnost pri sprejemanju določenih odločitev. “Ne želimo dodatno obremenjevati državljanov, če ne vemo, kaj bodo za to dobili,” je opozoril Levanič.

Socialni demokrati sicer pogrešamo še druge ukrepe na področju zdravstva. Kot bistveno izpostavljamo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri koalicija ni usklajena, danes pa na sestanku o njej ni bilo govora. Prav tako ministrica danes po besedah Levaniča ni predstavila projekta skrajševanja čakalnih dob, kar pa je akutna težava. Kot je dejal Levanič, so podatki glede čakalnih dob očitno zelo različni, kar nas v SD zelo skrbi. Zdravstvena ministrica je sicer koaliciji obljubila, da bo do konca januarja pripravila konkreten program, ki bo reševal to težavo.

“V SD upamo, da se bo to res zgodilo, vendar ta trenutek še nimamo jasne slike, kako bodo zadevo zapeljali, smo se pa v SD zavezali, da bomo konstruktivno počakali na končne predloge,” je poudaril Levanič in dodal, “da ne bo spet priletel kakšen očitek, da je kdo pod vplivom lobijev”.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 1

Židan: “Delovni obisk Ruske federacije je bil uspešen, cilji za Slovenijo doseženi.”

Podpredsednik Vlade RS in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Namen obiska, ki ga je spremljala gospodarska delegacija ter predstavniki znanstvenih institucij, je bila nadaljnja pospešitev in širitev gospodarskega ter drugega sodelovanja z Rusko federacijo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Obisk je bil med drugim tudi pregled in dokončna priprava vseh potrebnih aktivnosti pred obiskom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki bo sledil februarja letos. Minister Dejan Židan je nad obiskom zadovoljen, saj so bili tekom obiska doseženi zadani cilji. “Prvi cilj srečanja delegacije slovenske z rusko delegacijo je bil odpreti pot do podpisa nekaterih konkretnih pogodb,” je povedal podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan ob zaključku obiska.

Židan na delovnem obisku v Rusiji

Obeti za Pahorjev obisk so po njegovih ocenah dobri. Izpostavil je, da je pomembno vedeti, da Pahor prihaja na uradni državniški obisk na osebno povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina kot predsednik suverene države, ki je članica EU. “Njegov obisk ruski strani politično pomeni veliko, zato so pripravljeni narediti pomemben korak naproti pri gospodarskem sodelovanju,” je dejal Židan in dodal, da je njegova naloga pripraviti vse potrebno za takratne podpise pogodb. Poudaril je, da je pri vsem tem izjemno veliko vlogo odigralo slovensko veleposlaništvo v Rusiji. “Deluje točno tako, kot si država želi, torej da daje pomemben poudarek podpori slovenskemu gospodarstvu,” je povedal Židan.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 2

Minister Židan se je sestal tudi z nekdanjim svetovnim šahovskim prvakom Anatolijem Karpovom, ki je zdaj tudi poslanec ruske Dume. Karpov bo dejaven pri posebnem inštitutu, ki bo delal na področju sonaravnega življenja. Minister Dejan Židan, slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo in še pet članov slovenske delegacije, med njimi tudi slovenska šahovska prvakinja Darja Kapš, pa je z njim odigralo tudi partijo šaha.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 6

Minister Dejan Židan se je prvi dan obiska srečal z ruskim ministrom za kmetijstvo Aleksandrom Tkačjovom. Ministra sta med drugim govorila tudi o sodelovanju na področju slovenske pobude za uvedbo svetovnega dneva čebel. “Rusija pri tem Slovenijo aktivno podpira in si tudi želi slovenskega znanja s tega področja,” je v izjavi za medije pojasnil Židan. Minister Židan je srečanje nadaljeval na moskovski državni Univerzi Lomonosova, ki po njegovih besedah spada med najpomembnejše in najuglednejše svetovne univerze.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 3

Univerza se med drugim pripravlja na to, da začne intenzivneje sodelovati s slovenskimi univerzami, pri čemer so nekatere pogodbe o sodelovanju že podpisane, nekatere pa bodo predvidoma podpisali med obiskom predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor je potekal tudi o dodatni poglobitvi sodelovanja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter moskovsko univerzo.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 4

Drugi dan obiska je Dejan Židan najprej obiskal rusko Državno kmetijsko univerzo iz Moskve, ki je najpomembnejša med 54 ruskimi fakultetami oziroma univerzami za področje kmetijstva in ima 16.000 študentov ter 300 profesorjev. “Okrepiti želimo delo na skupnem znanstveno raziskovalnem področju, prav danes smo se dogovorili za povezovanje obeh fakultet,” je po obisku dejal minister Židan. Slovenska delegacija je nato obiskala Ministrstvo za množične komunikacije in tehnologije.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 7

Z ministrom Nikolajem Nikiforovom, ki je sicer v ruski vladi odgovoren tudi za Slovenijo, sta pregledala nekatere podrobnosti obiska predsednika Pahorja, obenem sta tudi ugotovila, da Slovenija preko svojih podjetij z Rusijo uspešno sodeluje na področju telekomunikacij, pa tudi pri prenosu tehnologij. Na Ministrstvu za energetiko so se pogovarjali tudi o vlaganjih v rusko energetsko omrežje, ruska stran pa je ministru Židanu zagotovila, da bodo vrata za slovenska podjetja na tem področju še naprej široko odprta. Podpredsednik vlade in minister Židan je obisk z delegacijo zaključil z obiskom podjetja Gazprom.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 8

Ruska federacija je opredeljena v akcijskem načrtu prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb kot ena tistih, ki jim je namenjena posebna pozornost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru prednostne naloge na področju internacionalizacije v minulem letu začelo poglobljeno sodelovanje z Republiko Tatarstan. Letošnje leto je poudarek na strojni tehniki, ki je vezana na kmetijstvo in gozdarstvo ter na samo večanje proizvodnje hrane, v katero Ruska federacija trenutno intenzivno vlaga.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 5

Predstavniki slovenskih podjetij, ki so spremljali ministra, so srečanja ocenila kot uspešna in si podobnih želijo tudi v prihodnje. V slovenski gospodarski delegaciji so bili predstavniki podjetij in znanstvenih institucij: DUOL, SIP Šempeter, Mlinostroj, Pomurski sejem, Geoplin, EHO, Karachun, Mikelj SPIRITS, Tajfun Planina, Iskratel, Comita ter Gospodarske zbornice Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru).

SD - Ozadje 3

Stališče Socialnih demokratov do novele Zakona o tujcih

Ministri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.

Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.

Anja Kopač Mrak o odpisu dolgov

Rezultate ukrepov ministrstva za delo že občutijo številni državljanke in državljani

Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.

Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.

V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.

Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.

Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.

Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati proaktivno podpiramo pobudo ZDUS za reševanje problematike pokojnin

V stranki Socialnih demokratov (SD) in Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) predlagamo, da koalicija aktivno pristopi k reševanju problematike pokojnin za tiste s polno, 40 letno pokojninsko dobo brez dokupa.

Strankama Socialnih demokratov in DeSUS je bila pobuda Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predstavljena tekom prejšnjega tedna in oboji smo do te pobude pristopili proaktivno. Pripravili smo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), da se zagotovi nov institut najnižje pokojnine za starostno in invalidsko pokojnino. To je po prepričanju obeh strank nujno, saj verjamemo, da sta načeli vzajemnosti in solidarnosti temelja, na katerih moramo sprejemati tudi nadaljnje spremembe pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji.

Socialni demokrati in DeSUS bomo že pripravljen predlog sprememb ZPIZ-a na prihodnjem vrhu koalicije predstavili tudi največji koalicijski stranki SMC in verjamemo, da bo predlogu naklonjena. Pričakujemo, da bo predlog še pred koncem leta vložen v parlamentarno proceduro, še bolj pa, da se bo ta čimprej poznal v ‘denarnicah’ upokojencev.

Prepričani smo, da bo to prvi, a ne edini korak pri urejanju pereče problematike (pre)nizkih pokojnin in posledično slabega socialnega statusa velikega števila upokojencev, tudi tistih, z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Vlada sprejela predlog družinskega zakonika katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih

Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.

“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.

V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.

“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.

V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.

V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.

Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf

NK Židan o drugi interpelaciji zoper Kopač Mrak

Predsednik SD Židan: “Opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo zoper ministrico Kopač Mrak.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan​ je 14. decembra, še pred začetkom seje DZ o interpelaciji zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, na novinarski konferenci poudaril, da je opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo, kar je povsem nedopustno. “V primeru druge interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak gre za klasično obliko politične manipulacije in izkoriščanja družinske tragedije, in tragedije dveh nedolžnih otrok, za ozke politične cilje stranke SDS, ki si na vsak način želi pridobiti pozornost pri čemer ne izbira sredstev,” je bil jasen Židan.

“Takšna politična praksa nam je tuja in jo Socialni demokrati kategorično zavračamo,” je bil oster predsednik SD Dejan Židan​ in dodal, “da pričakujemo popolno podporo koalicije ministrici Anja Kopač Mrak​”. Židan je poudaril, da v SD delujemo korektno in transparentno ter varujemo vrednote. Ob tem je spomnil na rezultate v mandatu Kopač Mrakove, med drugim je izpostavil upad števila brezposelnih in naraščanje zaposlenih ter projekt reorganizacije centrov za socialno delo.

Interpelacija zoper ministrico Kopač Mrak po besedah Židana ni napad na ministrico, ampak napad na družinske vrednote. “Najbolj pomembno je, da zaščitimo otroke,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju mediji vedno pogosteje javno poročajo o otrocih, ki so lahko žrtve nasilja, in so zaradi težkih družinskih razmer obravnavani v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Židan meni, da je takšno ravnanje za otroke škodljivo, saj naj bi to povzročalo dodatne psihološke travme ter vplivalo tudi na otrokov duševni in socialni razvoj.

“Pri tem gre tudi za kršenje ustavne pravice do zasebnosti,” je opozoril predsednik SD. Po njegovem mnenju je nedopustno, da je poslanska skupina SDS pri vložitvi interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak družinsko tragedijo uporabila za obračune s koalicijo. “Obračuni ne bodo koristili ne otrokom in družini in ne državi,” je povedal Židan in dodal, da “so le simptom časa, v katerem živimo v Sloveniji in v katerem živimo tudi v Evropi”.

Anja Kopač Mrak v DZ ob drugi interpelaciji

“Interpelacija predstavlja poskus vpliva podpisnikov interpelacije na potek in vsebino konkretnega postopka, kar je z vidika delitve oblasti nedopustno,” pa je v DZ opozorila ministrica Anja Kopač Mrak. “Namen interpelacije je očitno rušenje zaupanja državljanov v socialne institucije in diskreditacija mene kot ministrice,” je dodala ministrica iz vrst SD in v odgovoru na interpelacijo v DZ zavrnila vse očitke. Opozorila je, da so podpisniki interpelacije pomešali naloge in pristojnosti posameznih organov ter jo po njenih besedah pozivajo k vmešavanju v postopke mimo pooblastil, kar bi lahko razumeli kot napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj. “Vsebina interpelacije temelji na konkretnem primeru dveh mladoletnih otrok, pri katerem upravni oziroma sodni postopki še niso zaključeni,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Hkrati je ministrica poudarila, da je treba pri obravnavi interpelacije v prvi vrsti imeti pred očmi pravico do zasebnosti, ki je v primeru otrok še bolj pomembna in jasno opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah. Opozorila je, da podpisniki interpelacije hočejo za vsako ceno razgrniti zgodbo družine in zlorabiti tragedijo v ozke politične namene. Otroci iz konkretnega primera pa so bili po besedah ministrice preveč izpostavljeni tako v medijih kot tudi v javnih razpravah. Ministrica Kopač Mrak sodbo Vrhovnega sodišča spoštuje. “Vendar sodišče jasno loči med koristmi otrok in babice, odločanje o pravicah otrok pa ni bilo predmet tega sodnega spora, pač pa je sodišče odločalo o pravicah babice,” je opozorila ministrica Kopač Mrak. “Sodišče je ugotovilo le, da je bila babici kršena ustavna pravica do družinskega življenja, ni pa ugotavljalo morebitne kršitve pravic otrok in tudi ne njihovih koristi,” je dodala ministrica.

“Pravnomočnost konkretne odločitve sodišča je ustavna vrednota, ki pa ne more biti absolutna, kadar je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic,” je opozorila Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da je njena vloga v takšnih primerih nadzorna in sistemska ter da kot ministrica ne more in ne sme dajati konkretnih navodil posameznim organom, kar bi bilo mimo njenih pristojnosti. Poudarila je, da kot ministrica nima nobenih pristojnosti glede odvzema otrok, da je pri tem center za socialno delo samostojen in da se minister s konkretnimi navodili ne sme vmešavati.

Da bi se odstranil vsak dvom o nepristranskosti pri odločanju je ministrica že spomladi vladi predlagala, da jo iz postopkov, povezanih s tem primerom, izloči. “To pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnosti in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Ministrica je ocenila, da tako prva kot tudi druga vložena interpelacija predstavljata zlorabo instituta interpelacije. Ponovno je poudarila, da podpisniki interpelacije iz vrst SDS kot podlago za interpelacijo uporabljajo vsebino, ki sploh ne bi smela biti predmet interpelacije, pač pa stvar ravnanja institucij socialne države in ustreznih upravnih oziroma sodnih postopkov.

Jan Škoberne s poslanskim vprašanjem

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: Za širšo razpravo o zakonu o zdravstvenem varstvu za zdaj premalo pripravljenega

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju koalicije z zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, na katerem je ministrica predstavila predloge sprememb na področju zdravstva, povedal, da je ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po srečanju povedal Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva danes predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnemu, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. “Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega,” je pojasnil Han. Spomnil je, da so v koalicijskem sporazumu dorekli ukinitev dopolnilnega zavarovanja, o čemer so se danes tudi pogovarjali. Odprli pa so tudi vprašanje, kako za to dobiti dodaten denar.

“Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek,” je povedal vodja poslancev SD. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Predsednik SD Dejan Židan je še pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bo zdravstvena ministrica predstavila projekt skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu. Han pa je po srečanju na vprašanje, ali je to storila, odgovoril z besedami, da saj to določa že sporazum vlade z zdravniškim sindikatom FIDES. Tako namreč trdijo na ministrstvu, medtem ko v SD sporazuma ne podpiramo. Vodja poslanske skupine SD je sicer dejal, da po srečanju z ministrico niti niso toliko razočarani. “12. decembra ne bo padel neznani leteči predmet,” je dejal Han in s tem opomnil na zavezo ministrice, da bo do 12. decembra v javno razpravo dala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Židan: “V SD do sredine decembra pričakujemo reformne ukrepe ministrice za zdravje in nedvoumna pojasnila, kaj sporazum s FIDES-om pomeni za krepitev javnega zdravstva.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan je po seji vlade, kjer so ministri SMC s preglasovanjem potrdili sporazum s FIDES, sporočil, da so ministri SD tej odločitvi nasprotovali. V SD vztrajamo pri oceni, da sporazum ni dober. Po besedah predsednika SD Dejana Židana se je danes znova pokazalo, da sporazum znotraj vlade razumejo povsem različno.

Kot nam je bilo predstavljeno, sporazum ne prinaša nobene konkretne finančne obveznosti, ne za državni proračun ne za zdravstveno blagajno, ampak samo kaže, v katero smer naj bi se reševalo zadeve v zdravstvu, zlasti pri bolnikih, ki čakajo predlogo.

Kot nam je bilo še povedano, gre za usmeritve, ki se bodo pogajale na krovni komisiji, na kateri so prisotni vsi sindikati javnega sektorja. Normativi in standardi pa da so samo instrukcijski normativi in lahko javni zavodi ravnajo tudi drugače. Pri tem pa se Židan sprašuje, kako sporazum razumejo v FIDESU-u in ostalih sindikatih.

“Socialni demokrati ga namreč razumemo drugače in menimo, da posega v enotni plačni sistem,” je bil jasen Židan. “Podpiramo pa vse aktivnosti, ki so vezane na hitro skrajševanje čakalni vrst v zdravstvu,” je poudaril Židan in dodal, “da nam je bilo danes obljubljeno, da bo v najkrajšem možnem času predstavljen poseben projekt, ki naj bi bistveno skrajšal čakalne dobe in za katerega bi se po navedbah ministrice namenilo 36 milijonov evrov”.

“Ta projekt v tem trenutku ni pripravljen in upam, da nam bo prikazan v decembru,” je dejal Židan in dodal, da nam je bilo zagotovljeno, da bodo do 12. decembra dobili tudi vso potrebno zakonodajo, “ki bo učvrstila javni zdravstveni sistem in zdravstveni sistem kot celoto, pa tudi jasno nakazala vire”.

Sam pa je, kot je povedal Židan, predlagal še, naj bo istočasno predstavljen tudi vladni sklep ali pravni akt, da bi vsa naročanja v zdravstvu prenesli na centralizirano institucijo, “da se lobijem v zdravstvu takoj pristrižejo krila”.

V SD pričakujemo tudi, da se bo vlada pogovorila s sindikati javnega sektorja, pri čemer je Židan spomnil na zavezo vlade, da nobene plačne skupine ne bo reševala posebej. “Ker so plačne anomalije povsod, se morajo enotno reševati povsod v javnem sektorju,” je še dejal predsednik SD.