Jan Škoberne s poslanskim vprašanjem

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: Za širšo razpravo o zakonu o zdravstvenem varstvu za zdaj premalo pripravljenega

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju koalicije z zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, na katerem je ministrica predstavila predloge sprememb na področju zdravstva, povedal, da je ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po srečanju povedal Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva danes predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnemu, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. “Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega,” je pojasnil Han. Spomnil je, da so v koalicijskem sporazumu dorekli ukinitev dopolnilnega zavarovanja, o čemer so se danes tudi pogovarjali. Odprli pa so tudi vprašanje, kako za to dobiti dodaten denar.

“Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek,” je povedal vodja poslancev SD. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Predsednik SD Dejan Židan je še pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bo zdravstvena ministrica predstavila projekt skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu. Han pa je po srečanju na vprašanje, ali je to storila, odgovoril z besedami, da saj to določa že sporazum vlade z zdravniškim sindikatom FIDES. Tako namreč trdijo na ministrstvu, medtem ko v SD sporazuma ne podpiramo. Vodja poslanske skupine SD je sicer dejal, da po srečanju z ministrico niti niso toliko razočarani. “12. decembra ne bo padel neznani leteči predmet,” je dejal Han in s tem opomnil na zavezo ministrice, da bo do 12. decembra v javno razpravo dala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Židan: “V SD do sredine decembra pričakujemo reformne ukrepe ministrice za zdravje in nedvoumna pojasnila, kaj sporazum s FIDES-om pomeni za krepitev javnega zdravstva.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan je po seji vlade, kjer so ministri SMC s preglasovanjem potrdili sporazum s FIDES, sporočil, da so ministri SD tej odločitvi nasprotovali. V SD vztrajamo pri oceni, da sporazum ni dober. Po besedah predsednika SD Dejana Židana se je danes znova pokazalo, da sporazum znotraj vlade razumejo povsem različno.

Kot nam je bilo predstavljeno, sporazum ne prinaša nobene konkretne finančne obveznosti, ne za državni proračun ne za zdravstveno blagajno, ampak samo kaže, v katero smer naj bi se reševalo zadeve v zdravstvu, zlasti pri bolnikih, ki čakajo predlogo.

Kot nam je bilo še povedano, gre za usmeritve, ki se bodo pogajale na krovni komisiji, na kateri so prisotni vsi sindikati javnega sektorja. Normativi in standardi pa da so samo instrukcijski normativi in lahko javni zavodi ravnajo tudi drugače. Pri tem pa se Židan sprašuje, kako sporazum razumejo v FIDESU-u in ostalih sindikatih.

“Socialni demokrati ga namreč razumemo drugače in menimo, da posega v enotni plačni sistem,” je bil jasen Židan. “Podpiramo pa vse aktivnosti, ki so vezane na hitro skrajševanje čakalni vrst v zdravstvu,” je poudaril Židan in dodal, “da nam je bilo danes obljubljeno, da bo v najkrajšem možnem času predstavljen poseben projekt, ki naj bi bistveno skrajšal čakalne dobe in za katerega bi se po navedbah ministrice namenilo 36 milijonov evrov”.

“Ta projekt v tem trenutku ni pripravljen in upam, da nam bo prikazan v decembru,” je dejal Židan in dodal, da nam je bilo zagotovljeno, da bodo do 12. decembra dobili tudi vso potrebno zakonodajo, “ki bo učvrstila javni zdravstveni sistem in zdravstveni sistem kot celoto, pa tudi jasno nakazala vire”.

Sam pa je, kot je povedal Židan, predlagal še, naj bo istočasno predstavljen tudi vladni sklep ali pravni akt, da bi vsa naročanja v zdravstvu prenesli na centralizirano institucijo, “da se lobijem v zdravstvu takoj pristrižejo krila”.

V SD pričakujemo tudi, da se bo vlada pogovorila s sindikati javnega sektorja, pri čemer je Židan spomnil na zavezo vlade, da nobene plačne skupine ne bo reševala posebej. “Ker so plačne anomalije povsod, se morajo enotno reševati povsod v javnem sektorju,” je še dejal predsednik SD.

NK Han Židan in Levanič

Židan: V SD od ministrice Kolar Celarčeve pričakujemo primerjavo sporazuma s FIDES-om s koalicijsko pogodbo

“Socialni demokrati pričakujemo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob obrazložitvi sporazuma s sindikatom FIDES na vladi tudi pojasnila, kako je ta sporazum v skladu s koalicijsko pogodbo in pri tem podkrepila navedbe s predlogi zdravstvenih zakonov,” je danes v izjavi za medije dejal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Sicer pa po njegovih besedah v SD ne govorimo o usodi ministrice. Židan je ob robu seje Predsedstva SD, na kateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov v zdravstvu, opozoril, da je ministrica Kolar Celarčeva zatrjevala, da gre parafiran sporazum s FIDES-om v smer, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.

“Ker bi zaveze s področja zdravstva v koalicijski pogodbi v SD danes znova podpisali, v stranki pričakujemo, da bo ministrica pokazala, kako sporazum sovpada s predlaganimi zakoni na področju zdravstva,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju sporazum v več točkah ne sledi koalicijski pogodbi. Po Židanovih besedah je najbolj pomembno vprašanje v tem hipu, kako rešiti vprašanje čakalnih vrst, na katere je uvrščenih skoraj četrtina milijona Slovencev. Po njegovem mnenju morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to. “Zato bomo Socialni demokrati tudi vnaprej podpirali vse aktivnosti, da se reši problem čakalnih vrst,” je dodal predsednik SD Židan.

Standarde in normative bi po njegovem mnenju morali narediti na podlagi dobrih praks, ne pa na podlagi zahtev, ki si jih napiše ceh sam. Sprašuje se tudi, ali se z omogočanjem plačevanja dela zdravnikov pri drugih javnih zdravstvenih zavodih preko podjemnih pogodb uresničuje del koalicijske pogodbe, ki govori o ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu. “Vprašanj je še mnogo,” je dodal predsednik SD. Židan vztraja, da je ministrica v sporazumu s sindikatom FIDES prekoračila pooblastila. Priznava, da so v sistemu plač v javnem sektorju anomalije, a da jih je treba enotno reševati v obstoječem sistemu. Če bi pri eni skupini parcialno reševali težave, bi enako želeli tudi drugi v javnem sektorju. “Trenutni sistem plač v javnem sektorju pa je kljub anomalijam je bistveno bolj transparenten kot prejšnje stanje,” je poudaril Židan.

Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da ministrica pravočasno predstavi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje zdravstva, ter predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v okviru katere bo jasno ločeno javno in zasebno v zdravstvu, opredeljena mreža javnega zdravstva in pripravljeni standardi in normativi. Glede tega se mora izjasniti vlada, je poudaril, zato se v SD ne bodo izjasnjevali o ministrici. Zavedajo se namreč, da jim je ostalo le še leto 2017, ker nato sledi predvolilni čas. “Zakonodaja, ki ureja zdravstvo, pa ne more biti sprejet na hitro, na kakšni nočni seji,” je dodal Židan.

Sicer pa smo na današnjem Predsedstvu SD ocenjevali vlogo SD v vladi v dveh letih od začetka mandata. Teren po Židanovih navedbah kot pozitivno ocenjuje delo SD v vladi, da pa morajo biti uresničene obljube v koalicijski pogodbi. “Se pa že pripravljamo na volitve in pričakujemo, da bodo redne, maja oz. junija leta 2018,” je povedal Židan. Ob tem smo imenovali dr. Patricka Vlačiča za nosilca projektne skupine za pripravo programa za volitve.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Spremembe zakonodaje bodo v korist prejemnikom varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči

Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 24. novembra, določila predlog sprememb zakonodaje v zvezi s prejemanjem varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki jih je pripravila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je ob tem pojasnila ministrica Kopač Mrak, predlog zakona ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno. Vlada je sprejet predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku, da bi sprememba lahko stopila v veljavo s 1. januarjem 2017.

 Varstveni dodatek

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov.

Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Predlog novele zakona si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/Xqs1T

Matjaž Han in Dejan Židan

Židan: V SD vztrajamo pri nesprejemljivosti sporazuma s FIDES-om in poudarjamo odgovornost ministrice za zdravje

“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.

Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.

“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.

Govor Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan: General Maister je bil sooblikovalec samostojne Slovenije

Na predvečer slovenskega državnega praznika, ki sicer ni dela prost dan, je v Dornavi pri Ptuju potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra. Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je Maistra označil za sooblikovalca samostojne slovenske države. General Maister je s svojimi borci boj za narodnostne meje gradil na programu Zedinjene Slovenije iz srede 19. stoletja. “Njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno,” je povedal Židan. Dodal je, da v Maister izstopa kot najsvetlejša zvezda v 150-letnem prizadevanju slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Slovenije.

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan je Maistra izpostavil tudi kot pokončnega moža, čigar vizija je bila v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. “Maister preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom, vendar je imel karizmo, ki so se je mnogi bali,” je dejal Židan. “Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih,” je poudaril Židan. Ob tem je spomnil na njegovo športno in umetniško udejstvovanje. Zakonska odločitev za praznovanje dneva Rudolfa Maistra kot državnega praznika je bila po besedah Židana utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in v zgodovinskem dejstvu, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Pa vendar le eden od državnih praznikov, ki jih je DZ dodatno razglasil leta 2005, nosi ime po zgodovinski osebi, Rudolfu Maistru, je še opomnil podpredsednik vlade.

Dejan Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra zaznamuje spomin na dan leta 1918, ko je Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Kot državni praznik ga v Sloveniji praznujemo od leta 2005.

Slavnostni govor predsednika SD in podpredsednika vlade Dejana Židana ob dnevu Rudolfa Maistra:

Spoštovani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, spoštovani gospod župan, dragi domačini, gospe in gospodje, dragi rojaki doma in po svetu, spoštovane državljanke in državljani!

V veliko čast mi je, da lahko na predvečer državnega praznika dneva Rudolfa Maistra spregovorim tu v Dornavi na Ptujskem polju, blizu najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, od koder izvira Maistrov rod, blizu Maistru tako ljubega Zavrha, kjer si je celil ranjeno dušo, in blizu njegovega Maribora, po Župančiču drugega mejnika slovenstva. Zato čutim posebno odgovornost, da v svojem nagovoru orišem podobo ene najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, vsekakor pa največjega Slovenca v prelomnem obdobju po prvi svetovni vojni, Rudolfa Maistra – vojaka, politika in umetnika ter borca za severno mejo.

Zakaj danes – po 25 letih samostojne Slovenije – tako enotno in nedeljivo slavimo Rudolfa Maistra, in zakaj v polpretekli zgodovini, pravzaprav vse od dogodkov tiste znamenite novembrske noči leta 1918 v Mariboru, ko je Maister prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko, ni bilo vedno tako?

Rudolfa Maistra danes slavimo kot sooblikovalca pomembnega dela današnjega mozaika samostojne slovenske države. S svojimi borci za narodnostne meje je gradil na programu Zedinjene Slovenijo iz srede 19. stoletja, njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter  končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno. V stopetdesetletnem prizadevanja slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Republike Slovenije izstopa Rudolf  Maister kot najsvetlejša zvezda.

Oton Župančič je leta 1908 pesem Zemljevid končal takole:

O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,

Celovec, Maribor, Gorica, Trst?

Od mejnikov našega narodnega ozemlja, ki jih v zadnjem stihu navaja pesnik, smo po zaslugi generala Maistra rešili samo Maribor.

Leta 1920 pa je v epigramu, navdušen nad Maistrom kot častnikom, ki je s svojo odločitvijo in dejanjem osvobodil Maribor in določil severno mejo, zapisal:

Na, Mojster, ki od misli ti in sanj

bilo je dano priti do dejanj …

Kaj hočem jaz, ki v tega časa zmede

metati morem prazne le besede!

In zakaj je bil Rudolf Maister ob množičnem čaščenju marsikomu še za življenja, še bolj pa po smrti trn v peti? Ker je bil pokončen mož. Ker je bila njegova vizija v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. Ker preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom.

Ni ga sprejela Narodna vlada v Ljubljani zaradi razhajanj glede Koroške, z odporom in ponižujoče je ravnala z njim kraljeva srbska vojska. V resnici so se eni in drugi bali njegove karizme. Rešili so se ga s predčasno upokojitvijo, ki jo je sprejel z grenkobo, a še zdaleč ne s tolikšno bolečino, kot ob spoznanju, da kljub velikemu pogumu in junaškim dejanjem ni uspel priključiti Koroške Sloveniji, čeprav ne po svoji krivdi.

Šele prezgodnja smrt je razkrila njegovo priljubljenost med ljudmi. Samo še pogrebne svečanosti ob Gregorčičevi smrti skoraj 3 desetletja pred tem se po številu pogrebcev in spremljevalcev ob poti do Vrsnega lahko primerjajo  s slovesom od Rudolfa Maistra na dolgi poti od Unca do Maribora. Slovenci so vedeli, koga so izgubili.

Rudolf Maister ni bil samo prvi slovenski general in nesporna vojaška avtoriteta na Štajerskem, ki je že novembra 1918 ustvaril slovensko vojsko z okrog 4000 vojaki in 200 častniki. Ali so res bile samo zgodovinske okoliščine krive, da Maistrova vojska ni zadržala slovenske identitete, enako kot ne po drugi svetovni vojni slovenska partizanska vojska?! Ali ni k temu prispevala tudi ta prekleta slovenska razklanost in razdeljenost?! Šele v tretje nam je uspelo leta 1991s svojo vojsko in državo, ker smo bili enotni.

Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih. Kot mlademu častniku mu je šlo v prid, da je obvladal vrsto športnih disciplin, bil je telovadec, sabljač, plavalec, smučar in kolesar.

Kdo ne pozna pesnika Vojanova, katerega pesmi je uglasbilo kar 29 slovenskih skladateljev. Mnoge so tudi ponarodele. Družil se je s slovenskimi pesniki in pisatelji Dragotinom Kettejem, Otonom Župančičem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Simonom Gregorčičem, Antonom Aškercem in številnimi drugimi.

Bil je navdušen zbiralec starih knjig z bogato knjižnico. Njegovi poznavalci tudi trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji knjižnici. Zasebna knjižnica generala, pesnika in bibliofila Rudolfa Maistra domuje v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer ponuja vpogled v dragoceno zbirko starejših knjig, časopisov in revij. Za časa Maistrovega življenja je obsegala okoli 6000 enot.

Bil je ljubiteljski slikar in prijatelj slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matije Jame, sodeloval je z Maksimom Gasparijem.

Po vojaški upokojitvi je bil Maistrov dom v Mariboru tedensko zbirališče mariborskih umetnikov, tu se je srečeval z Ivom Šorlijem, Maksom Šnuderlom, Jankom Glazerjem ter številnimi drugimi štajerskimi pisatelji, slikarji in gledališčniki. Kot predsednik Narodne odbrane, narodnoobrambnega društva, je spodbujal razvoj kulturne ustvarjalnosti v Mariboru ter se zavzemal za obnovo mariborskega narodnega gledališča.

Spoštovani!

Leta 2005 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel poseben zakon, s katerim smo uzakonili tri nove državne praznike, ki obeležujejo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, dan vrnitve Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra. Ta zakonska odločitev slovenskega parlamenta je bila utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Samo eden od teh praznikov je poimenovan po zgodovinski osebi: dan Rudolfa Maistra. Ali to ne pove vse?

Dejan Židan in Katarina Golob na TV SLO 3

Intervju s predsednikom SD in ministrom Židanom na TV Slovenija

Predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je bil v ponedeljek, 21. novembra, gost pogovora z novinarko Katarino Golob na 3. programu TV Slovenija. Teme intervjuja s predsednikom SD Židanom so bile med drugim tudi delovanje koalicije, prioritete SD za prihodnji dve leti mandata vlade, predlog SD za ustanovitev demografskega rezervnega sklada, v DZ sprejeta proračuna za 2017 in 2018, aktualna pogajanja s sindikati javnega sektorja in sindikata FIDES, uspešen delovni obisk politično-gospodarske delegacije na Kitajskem in v Hong Kongu ter aktualne zadeve s področja resorja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa tudi interpelaciji zoper vlado in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.

Intervju si lahko ogledate na povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174438802

Matjaž Han ob interpelaciji v DZ

Han: “V SD smo pri sestavi proračuna želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi.”

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2018 je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslancev SD Matjaž Han:

“Težko je predstaviti stališče poslanske skupine glede proračuna, ko se zavedam situacije, da je proračunski akt najbolj pomemben akt, ki ga spremlja koalicija in po drugi strani, ko nimamo dogovora s socialnimi partnerji in, ko imamo ta trenutek 300 milijonsko luknjo v proračunu. Pred sprejemom najpomembnejših dokumentov, ki bodo uokvirjali javnofinančno stanje proračunov za dve leti bi bilo pričakovati, da so najtežje proračunske naloge že za nami, ko se je v času težke gospodarske in finančne krize rezalo na vseh koncih in krajih. Ko so se prihodki v javno malho zmanjševali do te mere, da ni bilo nobenega manevrskega prostora, ki bi komurkoli omogočil tudi najmanjše pogajalsko izhodišče za boljšo finančno pozicijo.

Tako ni bilo za pričakovati, da bomo po dobrih dveh letih gospodarske rasti pred najtežjimi proračunskimi preizkušnjami, ko je ura že zdavnaj odbila dvanajst. Žal pa se vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja niso uspeli dogovoriti, v kolikšni meri oziroma oz. na kakšen način se bodo v prihodnjih letih sproščali varčevalni ukrepi, ki so jih najbolj občutili ravno javni uslužbenci z najnižjimi dohodki. Ker vladi ni uspelo zapreti teh proračunski postavk, smo danes soočeni s proračunsko luknjo. Lahko se slepomišimo, lahko govorimo o postavkah, lahko govorimo o čolnih, kako moramo vsi skupaj veslati, dejstvo pa je, da bo problem nastal, če ne bomo uspeli sprejeti interventni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v teh naslednjih dneh.

Socialni demokrati smo pri sestavi proračunskih dokumentih in razpravi o teh želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi. To je možno le na način, da proračun v večji meri kot doslej upošteva širši socialni dialog, da ta manevrski prostor skupaj napolnimo z neko možnostjo za rast, posledično pa tudi sami generiramo še bolj trdne temelje pri nadaljnjih pogovorih o prepotrebnih reformah. S takim zaupanjem bomo lahko naredili nekaj dobrega, da bomo popravili tisto enostransko zavezo ali pa odvzeto zavezo, ki smo jo odvzeli tudi javnemu sektorju.

Sam se zavedam, da ni produktivno, da se ta seja danes izrodi v iskanje dežurnega krivca kdo je bolj oziroma kdo je manj kriv, da se sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci niso dogovorili. Zavedam se, da je za takšen dogovor vedno potrebna dobra volja, realna ocena in pa tudi odgovornost do države. To velja tako za vlado kot tudi za javni sektor. Vem pa tudi, da je okvir v proračunu za naslednji dve leti nastavljen ustrezno. Imamo možnost in priložnost, da v še večji meri spodbujamo pozitivne kazalnike, ki smo si jih priborili sami.

Dejstvo je, da se nam zmanjšuje brezposelnost, dejstvo je, da imamo stabilno gospodarsko rast, ta moment največjo v evropski skupini in da imamo tudi možnost večjega investiranja, kot v prihodnosti. Čeprav vemo, da smo vsi skupaj okvirjeni s tako imenovanim fiskalnim pravilom, da imamo sprejet nacionalni reformni program in da imamo tudi druge zaveze do raznih evropskih in tudi drugih sistemov. Danes pa menim, da ni čas, ko te zaveze postanejo edino in zveličavno zato, da se bomo lahko na ta dokument uprli. Še enkrat, potreben bo dogovor, tudi v teh urah, če temu tako rečem.

Proračun bomo ta moment v poslanski skupini SD podprli, in upali, da bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati. Zavedam se, da bo v primeru nedogovora med vlado in sindikati narediti poslanski interventni zakon, ampak takrat se bomo mogoče se pogajali nekateri drugi. Zavedamo se, da bomo proračun zaprli poslanci. Zaenkrat pa Poslanska skupina Socialnih demokratov ta proračun v teh okvirjih podpira.”

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Židan in Han Changfu

Židan z močno gospodarsko delegacijo na izjemno uspešnem delovnem obisku na Kitajskem in v Hong Kongu

Politično-gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade in kmetijskega ministra mag. Dejana Židana je z obiskom mednarodnega kmetijskega sejma v Kunmingu začela večdnevni obisk na Kitajskem. Minister Židan pričakuje hitro rast izvoza vina ter mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko, kar je bila tudi rdeča nit slovenske predstavitve na sejmu. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma. V torek, 8. novembra, se je Židan v Pekingu srečal s kitajskim kolegom Zhang Jianglongom. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva ter izpostavila znanstveno sodelovanje. S prvim možem kitajske uprave za varno hrano Zhijem Shupingom pa sta se dogovorila za pripravo memoranduma, ki bi trajno pospešil postopke za uvoz slovenskih prehranskih izdelkov na Kitajsko.

Židan na srečanju kmetijskih ministrov 16+1

V Kunmingu se je 4. novembra začel uradni program obiska slovenske politično-gospodarske delegacije na Kitajskem. Vodil jo je podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan, ki je želel z obiskom pospešiti gospodarsko in drugo sodelovanje med državama na področju kmetijstva in živilstva ter gozdarstva. Židan se je v okviru obiska, ki trajal do 10. novembra, udeležil predstavitve slovenskih prehrambenih blagovnih znamk, kjer je zbrane tudi nagovoril. Predstavitev je izpostavila predvsem slovensko mleko in mlečne izdelke. Na povabilo ministrskega kolega Han Changfuja se je minister Dejan Židan v soboto in nedeljo udeležil 11. kmetijsko trgovinskega foruma 16+1 med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope v Kunmingu. Slovenija se je tam predstavila s posebnim razstavnim prostorom. Ob tej priložnosti je potekalo tudi srečanje predstavnikov, ki delujejo v okviru asociacije za promocijo kmetijskega sodelovanja med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope.

Židan na srečanju 16+1

Obisk ministra s politično delegacijo se je nato v ponedeljek in torek nadaljeval s pogovori v Pekingu. Tam se je Židan sestal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno in z vodstvom kitajske državne uprave za gozdove. V sredo in četrtek je Židan obisk nadaljeval v Hongkongu, kjer se je srečal z guvernerjem province Hongkong in prisostvoval odprtju Mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Omenjeni sejem je namenjen predvsem strokovni javnosti in prodajnim aktivnostim. Slovenija se je na tem sejmu predstavila prvič in je imela poseben status države gostje. Gospodarsko delegacijo Slovenije je zastopalo 16 pridelovalcev vin ter dodatno še podjetji Berryshka in Oljarna Kocbek, ki so se predstavili na slovenskem paviljonu.

Sloveniji na mednarodnem kmetijskem sejmu na Kitajskem posebna pozornost

Slovenija je v Kunmingu na povabilo Kitajske kot gostja sodelovala na najpomembnejšem mednarodnem kmetijskem sejmu v tem delu sveta. Največje zanimanje je bilo za med in medene izdelke, cenijo namreč specifična znanja, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva. Letos pa se je Slovenija predstavila tudi z mlekom in mlečnimi izdelki in kot vinska destinacija. Namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu Slovenijo pozna predvsem kot deželo medu. “Zanimajo nas predvsem zelo kakovostni izdelki iz medu, ki so na Kitajskem zelo cenjeni kot prehransko dopolnilo,” je ob robu predstavitve kitajskih kmetijskih pridelkov povedal namestnik ministra. Zanima ga slovensko znanje in tehnologija na področju čebelarstva.

Židan na kitajskem sejmu

Na posebnem razstavnem prostoru so na sejmu, ki sicer uradno odpira vrata v soboto, strokovni javnosti predstavljena kakovostna slovenska vina ter slovensko mleko in mlečni izdelki. “To sta področji kjer pričakujemo tudi hitro rast izvoza. Prve rezultate pričakujemo v roku treh let,” je poudaril podpredsednik slovenske vlade in kmetijski minister Dejan Židan. Kitajskim gostom je na posebni predstavitvi najpomembnejših kmetijskih pridelkov v osrednjih kitajskih provincah opisal način slovenske pridelave, saj tudi sami najbolj cenijo prav sonaravno pridelavo. V nagovoru je Židan izpostavil, da je Slovenija biser sredi Evrope, znana po čebelah, čebelarstvu in znanju na tem področju. Obenem se je zahvalil Kitajski za podporo pri razglasitvi svetovnega dneva čebel. Ob tem pa je povabil tudi na ogled in pokušino slovenskih vin in mlečnih izdelkov, ki se predstavljajo na slovenskem paviljonu.

Židan in Han na kitajskem sejmu

Kitajske province so se v Kunmingu tokrat predstavile z glavnimi kmetijskimi proizvodi kot so riž, krompir, jabolka, hruške, morski sadeži, čaji, dateljni, banane. Kitajski kmetijski minister Han Changfu je dejal, da bo ministrstvo iskalo trge za svoje pridelke in da je promocija na sejmu v Kunmingu idealna priložnost tudi za to. “Prehrambeni izdelki težko prodrejo na kitajski trg zaradi različnih standardov, ki jih imamo na področju prehrambene industrije. Nekatere države na prvo izvozno dovoljenje čakajo tudi 10 let. To je Sloveniji za mleko uspelo v treh letih, kar je znak dobrega sodelovanja,” pa je ob robu dejal Židan, ki je vesel, da prvi poskusi prodaje na kitajskem trgu že potekajo. Ljubljanske mlekarne so že uspešno izvozile prvi kontejner mleka, Pomurske mlekarne pa prve pogodbe pričakujejo prihodnje leto.

Židan na prireditvi s prenosom na TV

Židan je ob tem poudaril, da je glavni namen izvoza na Kitajsko predvsem ustvarjati višje dobičke, saj da so ti projekti izjemno zahtevni, zato morajo prinesti tudi dobre poslovne rezultate. “Tu so letos ambiciozno prisotne slovenske vinske kleti, ki so dalj časa tipale ta trg. Letos bodo prisotne na kar dveh sejmih, tu v Kunmingu in v Hongkongu. Tekom obiska se je Židan ponovno vrnil v Peking, kjer se je srečal z vodstvom uprave, ki izdaja dovoljenja za uvoz hrane. “Cilj je pospešiti uvozne postopke, ki so vezani na ribje konzerve, pa tudi za med in proizvode iz medu ter meso in mesne proizvode,” je še dodal Židan.

Židan meni, da se Sloveniji obeta organizacija naslednjega srečanja kmetijsko-trgovinskega foruma

Udeležba na osrednjem kmetijskem sejmu v kitajskem Kunmingu je priložnost tudi za slovenska podjetja, je na odprtju 14. mednarodnega kmetijsko-trgovinskega sejma CAFT izpostavil kmetijski minister Dejan Židan. Sloveniji se prihodnje leto sicer obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma, ki predstavlja novo poslovno priložnost. Židan je v nagovoru ob odprtju ponovno spomnil na znanje in izkušnje, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva, kar bi lahko pospešilo sodelovanje na številnih tako gospodarskih kot znanstvenih področjih. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega foruma, dokončna odločitev pa naj bi bila znana v mesecu dni. Pri kandidaturi sta Slovenijo že podprli Poljska in Bolgarija, velik interes je tudi na kitajski strani.

Židan na ministrski konferenci

“Če nam to uspe, pričakujemo velik obisk s strani kitajskih in evropskih poslovnežev ter odločevalcev o kmetijski in prehranski politiki. Če nam uspe pridobiti organizacijo takšnega dogodka, bo to velik uspeh in poslovna priložnost za Slovenijo,” je še pojasnil Židan. Kitajski minister za kmetijstvo Han Changfu je na letošnjem sejmu opozoril predvsem na nove priložnosti za nova znanja, predvsem zelenih tehnologij pri razvoju kmetijstva. “Sejem je praznik za pridelovalce in potrošnike. Pokazal bo razvoj kmetijstva v vseh sodelujočih državah,” je dejal.

Tudi na Kitajskem so pred velikim izzivom zmanjševanja birokratskih ovir, ki bi omogočile bolj spodbudno okolje za investicije in trgovinsko izmenjavo. V zadnjih letih so se po Hanovih besedah trgovinske menjave med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope povečale za 1,5-krat. “Voditi nas morajo tudi inovacije, kjer bomo spodbujali izobraževalni sektor, da bodo krepili tudi inovacije kmetijske pridelave in predelave,” je dodal. Družinske kmetije, zadruge in novi načini organiziranja v kmetijstvu omogočajo nov razvoj kmetijstva na Kitajskem. Han vidi vse večji razvoj tudi v sektorju kmetijskega turizma, ki v zadnjih letih beleži 2,2 milijarde ljudi obiska. “Vse večja bo zahteva po kmetijskih pridelkih, zato je tu odprtih izjemno veliko priložnosti,” je še dodal Han.

Židan in Qu Dongyu

Slovenski paviljon sta si ogledala tudi Han in njegov namestnik Qu Dongyu ter poizkusila slovenska vina. Za kitajske medije pa je ob odprtju slovenskega paviljona Židan izpostavil vse večje sodelovanje med državama predvsem na kmetijskem področju, tudi pri prenosu znanj. “Med državama je zelo dobro politično in gospodarsko sodelovanje. To kaže tudi izjemno dobra lokacija paviljona in pomoč kitajske pri njegovi postavitvi. Ob robu sejma potekajo intenzivni pogovori, da bo prihodnje leto Kitajska prisotna tudi v Sloveniji,” je dejal Židan.

Kitajski minister Han poudaril, da je Kitajska odprta za vse slovenske pridelke

Kitajski trg je odprt za vse slovenske pridelke, je na bilateralnem srečanju med Slovenijo in Kitajsko zagotovil kitajski minister Han Changfu in izpostavil, da jih slovenski pridelki zanimajo predvsem zaradi sonaravne pridelave. Kmetijski minister Dejan Židanse je po srečanju s Hanom srečal še z makedonskim in poljskim kolegom. Kitajska v slovenski proizvodnji hrane ne vidi konkurenta. “Zanima se za proizvode, ki so narejeni na bolj sonaraven način in so skozi kitajska očala butični ter prinašajo neko dodano vrednost,” je povedal Židan. Han mu je potrdil, da si Kitajska želi tudi sama zmanjšati birokratske ovire pri postopkih uvoza hrane na Kitajsko.

Židan in Han na ministrski konferenci

Bilateralna srečanja so sicer potekala po ministrskem srečanju držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske, ki je potekalo v okviru kmetijsko-trgovinskega sejma v kitajskem Kunmingu. “Slovenija z aktivno udeležbo na tovrstnih mednarodnih konferencah pridobiva prepoznavnost in moč zaradi argumentov. Na tak način dela je tudi Slovenija na mednarodnem parketu velika,” je dejal Židan. Udeleženci so na srečanju izpostavili povečevanje medsebojne blagovne menjave ter izmenjavo znanj in iskanje novih možnosti za raziskave in razvoj. Slovenija s Kitajsko že intenzivno sodeluje na področju krasoslovja.

“Pospešiti moramo še gospodarsko menjavo, so pa trenutno kazalci na področju agroživilstva vzpodbudni. Realizacija v prvi polovici leta je bila pri hmelju za 60 odstotkov večja kot v celotnem lanskem letu. Tudi vinarji letos napovedujejo rast, imamo pa še prve pošiljke mlečnih proizvodov,” je dejal Židan, ki v gospodarski izmenjavi s Kitajsko vidi še veliko potenciala. Države udeleženke so na ministrskem srečanju s posebno deklaracijo podprle predlog Slovenije, da bi bilo naslednje ministrsko srečanje v Sloveniji. Posebno podporo slovenski organizaciji na bilateralnem srečanju podal tudi Han. “Gre za prepoznavnost Slovenije in možnost krepitve gospodarskega sodelovanja,” je menil Židan, ki vidi priložnosti predvsem pri izvozu hrane in tehnologije v kmetijstvu in gozdarstvu ter tehnoloških procesov pri proizvodnji hrane. Prihodnji forum bo najverjetneje potekal kot uvod v sejem v Gornji Radgoni. Židan je prepričan, da bo to eden najpomembnejših dogodkov v letu 2017 v Sloveniji.

Židan in Han Changfu

Na bilateralnih srečanjih je Židan z makedonskim kolegom Mihailom Cvetkovom iskal možnosti večjega sodelovanja med državama. Makedonska stran želi narediti bistveno večji premik na področju čebelarstva. Ministra sta se dogovorila za pripravo memoranduma o načinu sodelovanja med državama na tem področju, ki bo zajemal pomoč pri pripravi kmetijskih ukrepov pri pomoči čebelarjem ter možnosti skupnega sodelovanja pri proizvodnji medu in izdelkov iz medu. Židan je po srečanju poudaril, da Slovenija išče trg na področju čebelarstva, da ima znanje in opremo in da si želi poslovno pomagati pri vzpostavitvi proizvodnje. Ministra sta se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja na področju vinarstva in o prodaji slovenskega pasemskega materiala Makedoniji. S poljskim kolegom Krzysztofom Jurgielom pa sta se pogovarjala predvsem o sodelovanju v Višegrajski skupini. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija na srečanju skupine predstavila tudi svoja izhodišča za prihodnost evropske kmetijske politike po letu 2020. Dogovorila sta se tudi za obisk Židana z gospodarsko delegacijo na Poljskem.

Poleg krasoslovja se med kitajskimi in slovenskimi znanstveniki obeta sodelovanje tudi pri gozdarstvu

Univerza Yunnan in slovenski Inštitut za krasoslovje letos obeležujeta 20 let skupnega znanstvenega sodelovanja. Podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan je ob obisku podprl sodelovanje in predlagal, da bi se dodatne znanstvene izmenjave okrepile tudi na področju gozdarstva. Predlog je že podprla tudi kitajska stran. Rektor Univerze Yunnan Yang Lin sodelovanje s slovenskimi znanstveniki ocenjuje kot odlično. Na področju krasoslovja poteka že 20 let aktivna izmenjava profesorjev in študentov. Kar štirje slovenski znanstveniki so tudi člani 14-članskega senata univerze. Yang si želi v prihodnje dodatnega sodelovanja. “Obisk slovenskega političnega vrha pomeni nov mejnik znanstvenega sodelovanja med državama. Po obisku bomo poiskali sogovornike in skupne interese,” je povedal Yang.

Židan na kitajski univerzi za krasoslovje

Židan je z obiskom želel dodatno podpreti že tako močno sodelovanje na področju krasoslovja. “To je tudi temelj, da vključimo še kakšno področje. Ena izmed možnosti je sodelovanje na raziskovalni in izobraževalni ravni na področju gozdarstva,” je povedal Židan. Slovenija tudi sicer vodi področje gozdarstva v skupini 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko. Slovenski inštitut za krasoslovje prihodnje leto obeležuje 70. obletnico delovanja in je predstavlja enega vodilnih mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih središč. Predstojnik Inštituta za krasoslovje Tadej Slabe je pojasnil, da je za pomoč pri raziskovanju kitajskega krasa na inštitutu zaprosil namestnik ministra za znanost.

Židan posadil drevo na posestvu Univerze Yunnan

“Na Kitajskem je 1,3 milijona kvadratnih kilometrov krasa, ogromno vprašanj se postavlja, saj je ta kras gosto poseljen. Prebivalstvo na teh območjih potrebuje veliko vode. Ta pa je na krasu zelo ranljiva,” je poudaril Slabe. Inštitut je v teh 20 letih vsa spoznanja kitajskega krasa objavljal v mednarodnih znanstvenih revijah, temu področju je namenil tudi dve strokovni knjigi, v pripravi pa je tretja. Pred dvema letoma so v Kunmingu uredili tudi mednarodno središče za raziskovanje krasa, ki ima tudi krasoslovni laboratorij. Ob obisku sta Yang in Židan v znak znanstvenega sodelovanja in krepitve prijateljstva med državama v drevoredu, ki je namenjen visokim obiskom, posadila drevo. Tudi sicer so površine, ki sodijo pod okrilje univerze, posajene z različnimi drevesnimi vrstami, kar ob koncu tedna privablja številne prebivalce Kunminga.

Židan in rektor Univerze Yunnan

Židan si je med drugim ogledal kamnite gozdove, ki so značilen kraški pojav, ki ga poznamo tudi v Sloveniji. Kamniti gozd v provinci Yunnan je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine, in sicer prav po zaslugi slovenskih krasoslovcev, ki so kitajskim kolegom pomagali pri pripravi dokumentacije za uvrstitev na seznam. Pred 20 leti je kamnite gozdove letno obiskalo okrog 400.000 turistov, danes jih na letni ravni obišče okrog 5,5 milijona. Posestvo Univerze Yunnan se razteza na 800 hektarjih in vključuje 29 fakultet. Na njej študira 30.000 študentov, od tega 16.000 podiplomskih. Yang pa je danes med možnostmi sodelovanja omenil tudi področje varovanja narave in naravnih virov ter trajnostno upravljanje z gozdovi.

Židan z vodstvom kitajske uprave za varno hrano o postopkih za uvoz slovenskih izdelkov

Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se v okviru uradnega obiska na Kitajskem srečal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno. Ključnega pomena za krepitev blagovne menjave so namreč dovoljenja za izvoz živil živalskega izvora na Kitajsko. V času lanskega obiska na Kitajskem sta Židan in predstojnik omenjene uprave podpisala protokol med Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in kitajsko Generalno upravo za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke za izvoz iz Slovenije na Kitajsko. Postopek za izvoz mleka je sedaj zaključen in štiri slovenske mlekarne, ki so dobile odobritev, so se registrirale na spletni strani pristojne kitajske institucije (CNCA). Prva pošiljka mleka je že na kitajskih trgovskih policah, drugo pa so Ljubljanske mlekarne kitajskemu partnerju poslale v četrtek. Velik kontejner vsebuje 20.000 litrov trajnega mleka.

Židan in Zhi Shuping

Židan se je vodstvu uprave zahvalil za dokaj hitro urejanje postopkov na področju mleka ter izrazil pričakovanje po podobno časovno hitrim postopkom pri dokumentih za izvoz mesnih izdelkov, rib in proizvodov iz medu. Ključno za Slovenijo je, da se čim prej končajo postopki za izvoz vseh ostalih proizvodov živalskega izvora. Prioritete so izvoz ribjih konzerv, predelanih mesnih proizvodov ter medu in proizvodov iz medu. “Vemo, da na Kitajsko ne moremo izvažati vse hrane, a hrana, pri kateri lahko pričakujemo dober zaslužek, kot so boljša slovenska vina, nekateri mlečni proizvodi, ima velike priložnosti,” je dejal Židan.

Minister Židan in kitajski kolega Zhang za krepitev sodelovanja na področju gozdarstva

Podpredsednik vlade in kmetijski minister DejanŽidan ter njegov kitajski kolega Zhang Jianglong sta se na bilateralnem srečanju v Pekingu zavzela za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva. Izpostavila sta znanstveno sodelovanje, ki pa mora nujno prerasti v gospodarsko. Židan in kitajski minister za gozdarstvo Zhang, ki sta se v letu in pol danes srečala tretjič, sta se strinjala o pomembni vlogi skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1), ki jo vodi prav Slovenija. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državami skupine in izpostavila čimprejšnjo vzpostavitev spletne strani kot osnovne platforme za krepitev tako znanstvenih kot gospodarskih izmenjav med vsemi državami. Zhang je izrazil upanje, da bomo kmalu priče konkretnim rezultatom na tem področju.

Židan z ministrom Zhangom Jinlongom

Dogovorila sta se, da naj bi spletno stran zagnali ob 25. obletnici kitajskega priznanja Slovenije kot samostojne države. To priložnost si ministrska kolega želita obeležiti s podpisom morebitnega memoranduma ali pogodbe na gospodarskem področju. Zhang, ki je že obiskal Slovenijo, je ocenil slovenske gozdove kot izjemno kakovostne. Izpostavil je, da so se od lanskega obiska Židana na Kitajskem, kjer se je mudil z gospodarsko delegacijo, med državama močno okrepili tudi poslovni stiki ter poslovni dogovori. To je vzpodbudila tudi vse boljša komunikacija med gospodarskima zbornicama obeh držav. “Na teh platformah lahko še bolj krepimo in širimo sodelovanje na tem področju,” je poudaril Zhang.

Že tretje srečanje ministrov na področju gozdarstva za Židana pomeni korak naprej v krepitvi sodelovanja na tem področju. Na znanstveno raziskovalnem področju je izpostavil tri raziskovalne sklope, in sicer odpornost gozdov, inovativno in prožno biogospodarstvo ter izobraževanje v gozdarstvu. Tu želi Židan okrepiti spodbujanje visokotehnoloških izdelkov na osnovi lesa, gozdno lesno mehanizacijo in nove poslovne priložnosti. Zhang je podprl predvsem vidik znanstvenega sodelovanja pri gozdarstvu, ki je po njegovem mnenju lahko podlaga za krepitev bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko. Ministra sta si izmenjala tudi izkušnje pri iskanju škodljivcev v gozdovih. Tudi na Kitajskem uporabljajo drone tako za preprečevanje širjenja požarov kot tudi za iskanje škodljivcev. “To je projekt, kjer lahko najini državi iščeta skupne rešitve,” je prepričan Židan.

Židan obisk Kitajske zaključil na največjem mednarodnem vinskem sejmu v tem delu sveta

Kmetijski minister Dejan Židan je obisk na Kitajskem zaključil v Hongkongu, kjer bo prisostvoval odprtju mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Na sejmu se predstavljajo tudi slovenska vina. Kmetijski minister Dejan Židan obisk na Kitajskem ocenjuje kot izjemno uspešen. Prepričan je, da je utrdil dobro politično sodelovanje in prinesel nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Prve poslovne pogodbe so nekateri vinarji že sklenili. Židan je prepričan, da lahko politični obisk odpira nove gospodarske priložnosti, pa tudi neposredno spodbuja poslovno sodelovanje. Prav za Kitajsko je značilno, da je treba odnos graditi sistematično, po korakih. “Prvi korak je spoznavanje, potem gradnja medsebojnega zaupanja in potem je odpre tudi poslovno sodelovanje. Mi smo sedaj že v tretjem koraku, posli se namreč že začenjajo,” je pojasnil slovenski minister.

Židan na azijskem vinskem sejmu

Izvoz prehrambenih izdelkov pomeni več povpraševanja po domačih surovinah, kar viša njihove cene. To Židan že opaža pri vinih, kjer se je prodaja v zadnjih letih cenovno izboljšala. Nekatere vinske kleti že ugotavljajo, da bi lahko prodale več vina, kot so ga same sposobne proizvesti. “Tudi na Kitajskem sem opazil, da so se sklepale pogodbe med slovenskimi vinskimi kleti in med kitajskimi neposrednimi kupci ali distributerji,” je dejal Židan. V praksi to vpliva tudi na kmetijstvo, saj večje povpraševanje pomeni boljše pogoje za prodajo pridelkov kmetij, v primeru vinarstva je to grozdje. “V Sloveniji smo v procesu, ko so odkupne cene grozdja začele rasti. To je naša edina možna pot, saj ne moremo v neslutene možnosti povečati naše proizvodnje, ker nam naravne danosti tega ne omogočajo. Lahko pa našo proizvodnjo naredimo vedno boljšo, v nekaterih primerih butično, kar pomeni boljšo prodajno ceno za končne prodajne produkte in boljše nakupne cene za kmetijske surovine. To je edina pot po kateri lahko Slovenija zmaga,” je še prepričan Židan.

Židan s Kitajci na sejmu

Pri osvajanju novih trgov se zaveda, da je to proces, kjer traja vsaj tri leta, da pride do konkretnih pogodb. Opaža pa, da posamezne vinske kleti že podpisujejo pogodbe s kitajskimi partnerji. Veseli ga medsebojno investiranje med državama, saj je kitajsko podjetje že investiralo v superračunalnik v Sloveniji, posamezni slovenski podjetniki pa sklepajo milijonske pogodbe, med drugim za ultralahka letala in druge. “Moramo pa se osredotočiti. Mi nimamo kapacitet, da bi lahko imeli na vseh področjih veliko in pomembno sodelovanje. V Sloveniji imamo na nekaterih nišnih segmentih visoko tehnološko znanje. Na kitajski strani pa imajo trg in denar, to je dobra kombinacija. Tudi slovensko veleposlaništvo je v to usmerjeno,” je dodal minister. Velike možnosti vidi tudi v turizmu, saj je ta izjemno pomemben v Hongkongu. Tukajšnji prebivalci, ki jih je več kot sedem milijonov, zelo radi potujejo. Od tri do štirikrat letno se odpravijo na pot v tuje države. Iščejo pa prav to, kar ponuja Slovenija – čisto okolje, doživetja, raznolikost okolja in raznolikost kulinarične ponudbe.

Židan s hongkonškim ministrom za trgovino

Na kmetijskem področju je Slovenija trenutno osredotočena na izvoz vin in mlečnih izdelkov. V Hongkongu primanjkuje mleka v prahu, kar Slovenija lahko ponudi. Po šestih dneh obiska je Židan prepričan, da se je okrepilo politično sodelovanje med državama, okrepila pa se je tudi vloga Slovenije v skupini 16+1, ki vključuje države Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. Slovenija bo organizatorka ministrskega in poslovnega srečanja 16+1 na kmetijskem področju v prihodnjem letu. Židan je prepričan, da je to za Slovenijo velika politična in poslovna priložnost. “Pospešili smo tudi postopke certificiranja slovenske hrane, imamo pa obljubo o hitrem zaključku postopkov pri ribjih konzervah, medu, medenih izdelkov in nekaterih vrstah mesa,” je dodal.

Židan z delegacijo v Hong Kongu

Na področju gozdarstva bosta državi nadgradili poslovno sodelovanje. Prihodnje leto bo za skupino 16+1 zgrajena tudi posebna spletna platforma, ki tudi pomeni osnovo za nove poslovne priložnosti. “V Hongkongu pa smo okrepili odnose, ki jih na ravni izvršne oblasti v zadnjih letih skoraj ni bilo. Dogovorili smo se, da prihodnje leto pride njihov pristojni minister z večjo gospodarsko delegacijo v Slovenijo. Ob tem bomo iskali skupne možnosti za trgovanje, za tehnološki preboj in za investicije,” je še dejal minister. Židan je prisostvoval odprtju največjega vinskega sejma v Hongkongu, čez dan je imel več bilateralnih srečanj s političnim vrhom Hongkonga ter nekaterimi drugimi službami, med drugim s tukajšnjim sektorjem za varno hrano, ki velja za enega najstrožjih v svetu. Obisk se je zaključil s predstavitvijo vrhunskih slovenskih vin na gala večerji, kjer so bila vina predstavljena skupaj s slovensko kulinariko. Slednjo je predstavila ekipa vrhunskega slovenskega kuharja Janeza Bratovža, lastnika ljubljanske restavracije JB.

Slovenija na sejmu v Hongkongu navdušila vinske poznavalce

Slovenija se z najkakovostnejšimi vini letos prvič predstavlja na največjem vinskem sejmu v Hongkongu. Azijske ljubitelje vina zanima predvsem rdeče vino, v slovenskem paviljonu pa so se navdušili tudi za desertna vina. Na največjem vinskem sejmu v tem delu sveta je Slovenija letos država gostja med 1600 razstavljavci iz 36 držav. Na srečanju z novinarji je minister Židan izpostavil večtisočletno zgodovino proizvodnje vina v Sloveniji, izpostavil diverzificirano območje od Alp do morja, tako raznolika je posledično tudi ponudba slovenskega vina.

Židan na otvoritvi azijskega vinskega sejma

Med slovenskimi razstavljavci je tudi Santomas, katerega predstavnica Larisa Žibrik je izpostavila, da si od sejma obetajo veliko. “Prisotnost ministra je močno povečala prepoznavnost Slovenije na tem sejmu. Hongkong je sicer pomemben za celotno azijsko tržišče. Mi pa moramo povezati kulinariko, vina in turizem, da predstavimo Slovenijo kot butično zeleno destinacijo,” je poudarila. Santomas na kitajskem tržišču že zastopa Vinarstvo Ščurek, Santomas in Steyer. Kitajske ljubitelje vina sicer najbolj navdušujejo rdeča vina. Sedaj pa vinarji iščejo nove priložnosti tudi v Hongkongu, ki je velikega pomena za celoten azijski trg.

Žibrikova je prepričana, da vino potrebuje predvsem poreklo, česar pa v Sloveniji po njenem mnenju manjka. Izpostavila je, da prodor na nov trg zahteva od šest do sedem let trdega dela. Ob tem pa je pomembna povezanost in sodelovanje vseh vinarjev, ki bi prinesla največje rezultate. Izvršni direktor Trgovinskega in razvojnega sveta v Hongkongu Benjamin Chau je ob obisku slovenskega paviljona naročil desertno vino. Od prvega sejma v letu 2008 se je število razstavljavcev potrojilo, azijski trg pa predstavlja desetino vse svetovne porabe vina. Samo v Hongkongu je sicer 20.000 restavracij.