Prispevki

Komentar Neve Grašič: Ženske naše preteklosti in naše prihodnosti

Mednarodni dan žensk, ki ga obeležujemo 8. marca, črpa svoj pomen in svojo moč iz skoraj dvestoletne zgodovine boja za enakopravnost žensk. Časti žensko gibanje in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Služi kot opomin, da pravice žensk, vključno z volilno pravico, niso bile podarjene, ampak izborjene. A hkrati opominja, da te pravice niso dane za vselej, zato boj za enakopravnost žensk še zdaleč ni končan in ostaja ena glavnih nalog tudi sodobnih, mladih žensk.

Jaz črpam svojo moč iz osebne zgodbe. Moja družina sta mami in mlajša sestra, dve ženski, ki sta moj velik povod za to, da sem politično in širše družbeno aktivna. Predvsem pa zakaj ostajam zvesta ideji socialne demokracije.

Nisem iz politične družine, kjer bi mi bila ta usmeritev nakazana že od majhnega. Sicer smo se doma o politiki pogovarjali, tudi aktivno sodelovali v lokalni skupnosti, vendar nisem bila obkrožena s situacijami, ki bi me spodbudile za aktivno politiko v kasnejših letih. Moje politično delovanje za nek konkreten cilj ali vizijo nikakor ni bilo samoumevno.

Mami je, po smrti mojega očeta, od mojega desetega in sestrinega četrtega leta samohranilka. Dve šolajoči dekleti z nešteto obšolskimi dejavnostmi, redna služba za eno plačo, skrb, ne le za svoja starša, njuno hišo, tudi za tasta in taščo, vso delo doma. Vsakdanja realnost kar nekaj družin pri nas. O skritih in neskritih ovirah žensk v družbi jasno spregovori tudi statistika.

Danes je v družbi prisotna norma idealnega delavca in delavke, ki je delodajalcu pripravljen biti razpoložljiv v vsakem trenutku in stoodstotno predan svojemu delu. Tudi ko mlade ženske vstopajo na trg dela, so avtomatsko v slabšem položaju, saj delodajalec tehta ali bo kmalu šla na porodniško, ali bo zaradi majhnih otrok veliko na bolniški. Za otroško varstvo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU izjemno dobro poskrbljeno, večje breme žensk je skrb za starejše družinske člane, ki potrebujejo nego in pomoč.

Od tu izhaja velik pritisk, tudi na njihovo zdravje, ima posledice na njihovo udeležbo na trgu dela. Pogosto se odločajo za krajši delovni čas ali celo umik iz trga dela, preden dosežejo polno pokojninsko dobo, kar ima konkretne ekonomske učinke na njihov položaj danes in v njihovi prihodnosti.

Ta neenakost se vedno predstavlja kot konflikt med moškimi in ženskami. A vendar gre predvsem za konflikt med ženskami in državo oz. javnimi politikami, ki jih država vodi. Še več, gre za konflikt med ženskami in kapitalom.

Zato tudi trdim, da je partnerstva v boju za enakopravnost žensk mogoče graditi med moškimi in ženskami, med civilno družbo in politiko, med generacijami.

Ženske smo močne, kadar stopimo skupaj, še močnejši smo, če za enoten cilj enakopravnosti in pravičnosti deluje celotna družba. Začne se z enim glasom, konča z (r)evolucijo. Od tu črpa svojo moč socialna demokracija!

Konflikt med ženskami in kapitalom je tisti, proti kateremu so se v preteklosti borile ženske, ki so zahtevale svoje ekonomske in delavske pravice. Ko so se leta 1857 delavke, zaposlene v tekstilnih tovarnah v organiziranem protestu uprle nečloveškim delovnim pogojem. Ko je 15.000 žensk leta 1908 na ulicah New Yorka pod sloganom ‘Kruh in vrtnice’ zahtevalo krajše delovne ure in boljše plačilo. Ko so se od konca 19. stoletja organizirale v zveze društev za boj za volilno pravico žensk.

Že vseskozi je jasno, da ženske svoj politični angažma razumemo širše in smo bolj pripravljene delovati za doseganje nekih družbenih ciljev, manj pogosto iz ideoloških razlogov. V politiko stopamo s konkretnimi načrti, govorimo jasno. Vendar nič manj trmasto, ker nam ni vseeno kakšen bo naš jutri.

Če naše vizije družbe ni mogoče najti znotraj obstoječega sistema in politično mogočega, je potrebno spremeniti sistem kot tak. Navdih za to nam dajejo Greta Thunberg, Malala Yousafzai, Emma Gonzales in druge. Močne ženske naše preteklosti in naše prihodnosti.

Neva Grašič, svetovalka predsednika DZ in kandidatka SD za evropsko poslanko

Pobuda Ženskega foruma Socialnih demokratov za 8. marec kot državni praznik

Socialni demokrati že vrst let poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in enakosti med spoloma, zato se zavzemamo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so na novinarski konferenci izpostavili predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednik SD in poslanec Matjaž Nemec in članica Mladega foruma SD Neva Grašič.

“Še vedno so na škodo žensk precejšnje razlike v porazdelitvi skrbstvenega dela in gospodinjskih opravil, prav tako pa so v pomembno drugačnem položaju tudi pri moči odločanja,” je naštela Martina Vuk. Pravice, ki se zdijo samoumevne, se po njenih besedah vedno znova postavljajo pod vprašaj.

“Glede na to si želimo, da se simbolni dan, kot je 8. marec, ohrani tudi tako, da je uzakonjen kot državni praznik,” je povedala predsednica Ženskega foruma. Socialni demokrati zato želimo z našo pobudo sprožiti širšo iniciativo in k njej pozvati tudi civilnodružbene organizacije ter ženske organizacije znotraj različnih političnih strank. “V stranki bomo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje,” je napovedala Martina Vuk. Sčasoma se bo po njenih besedah pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.

“Želimo, da Slovenija še utrdi svoj položaj med vodilnimi v svetu na področju enakosti spolov in enaki obravnavi,” je izpostavil Matjaž Nemec. “Pogosto se nam zdi, da je civilna družba že dosegla določene civilizacijske norme, ki pa se iz dneva v dan izpodbijajo,” je povedal podpredsednik SD. “Civilno družbo zato pozivamo, da podprejo naše namere za ohranjanje in utrjevanje vrednot, da smo ljudje vsi enaki in moramo biti kot takšni tudi obravnavani,” je dodal Matjaž Nemec.

V stranki smo se lotili podpore pri pobudi z različnimi aktivnostmi in na različnih ravneh – na ravni stranke, vlade, DZ, županov iz vrst SD in mreže stranke. “Tako bodo 8. marca potekali posebni dogodki za krepitev vrednot, ki zagovarjajo enakost in enako obravnavo spolov,” je napovedal Matjaž Nemec in zagotovil podporo vodstva stranke pri pobudi Ženskega foruma.

“Tudi Mladi forum SD pobudo za praznik podpira,” je povedala Neva Grašič. “Boj za enakopravnost žensk še ni končan in treba ga je nadaljevati,” je pozvala predstavnica Mladega foruma. Pobuda za razglasitev 8. marca za državni praznik je po njenih besedah v okviru prizadevanj za tisto, za kar se borijo vsak dan, “to pa so dostojno bivanje, delovna mesta, enak dostop do izobraževanja, delovnih mest, enakega plačila, zdravja in osebne varnosti, ekonomske stabilnosti in zastopanosti na političnih mestih oz. na mestih odločanja,” je pojasnila Neva Grašič.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na FB strani SD na povezavi -> http://bit.ly/2TyqPiC

Predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk ob mednarodnem dnevu žensk

Lahko bi začela ta sestavek z velikimi besedami, z lepo zvenečimi metaforami, z že prevečkrat uporabljenimi frazami. Lahko bi začela s pomembnimi imeni, zgodovinskim pregledom ali citati.

Lahko bi, a ne bom. Navedla bom nekaj primerov, ki pomenijo razliko v življenju ljudi.

  1. Minimalna pokojnina – pomenila je spremembo na bolje za več kot 50.000 upokojenih. Dve tretjini od tega so ženske. Ker je kriterij za pridobitev minimalne pokojnine polna pokojninska doba v času upokojitve. Če bi bil kriterij dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, bi le 8000 žensk prejemalo minimalno pokojnino.
  2. Kvota najmanj 40% enega spola na volitvah v Državni zbor – pred letom 2011 je bil povprečen delež poslank v Državnem zboru 13%. Na volitvah leta 2011 je veljala 35% kvota in izvoljenih je bilo 30% žensk. Na zadnjih volitvah, leta 2014 pa smo, ob obvezni 40% kvoti na kandidatnih listah, dosegli najvišji delež izvoljenih poslank – 36%.
  3. Očetovski dopust – že sama uvedba očetovskega dopusta je bistveno povečala delitev nalog glede skrbi za otroka med staršema. Plačani očetovski dopust je koristilo več kot 80% vseh očetov, neplačanega pa zanemarljiv delež. S tem, ko smo plačani očetovski dopust podaljšali na 30 dni smo zagotovili vsem očetom še večjo možnost za najzgodnejšo skrb in nego otrok ter medsebojno navezanost.
  4. Kampanja #metoo ali #jaztudi – je naznanila novo dobo glede odnosa do spolnega nasilja, spolnega nadlegovanja in zalezovanja. V nekaterih državah (zlasti v ZDA) se je zgodila prava revolucija, še posebej v zabavni industriji. Žrtve so spregovorile in niso ostale osamljene, temveč so dobile podporo javnosti in reakcijo odločevalcev oziroma financerjev. V Sloveniji takega »bum efekta« žal še ni bilo, a proces se je začel.
  5. Plačljiva hormonska kontracepcija – Ponovno je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pod krinko ekonomske in finančne učinkovitosti želel vpeljati plačljivost hormonske kontracepcije. Odločen odziv ženskih organizacij, tudi Ženskega foruma SD, in žensk na sploh, je ubranil pozitivno ureditev kot jo imamo.

To je le nekaj pozitivnih primerov, ki dokazujejo, zakaj je boj za enakost spolov pomemben. Pomemben v vsakdanjem življenju. Pomemben v praksi. Negativnih ne želim izpostavljati, žal pa imajo izjemno velik vpliv na naš vsakdan. Velikokrat na videz nevtralne rešitve prinesejo zaskrbljujoče posledice. Zato je pomembno, da poznamo zgodovino boja žensk za lastne pravice. Da slišimo aktivistke in upoštevamo poznavalke. Pomembno je, da se združujemo glede skupnih ciljev.

Rdeč nagelj ni moja najljubša roža. Je pa rdeč nagelj pomensko najmočnejši simbol. Simbol boja žensk za lastne pravice, simbol delavstva, simbol vrednot Socialne demokracije.

Martina Vuk,
predsednica Ženskega foruma SD

Predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ob 8. marcu: Boj za pravice žensk – relikt preteklosti ali moč prihodnosti?

»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški, ker one so šibkejše, so manjše, so manj inteligentne in zato morajo zaslužiti manj.«

To je izjava poljskega poslanca Evropskega parlamenta (EP) Janusza Korwina Mikkeja, ki jo je izrekel 1. marca 2017 na zasedanju EP. Pomislili bi, da je bilo to izrečeno v šali. Ali, da je izjava iztrgana iz konteksta. Ali, da je šlo le za neposrečeno zbujanje pozornosti. Večina ljudi, Evropejk in Evropejcev, ki so se na izjavo odzvali, ni mogla verjeti, da je bilo kaj takega izrečeno na uradnem zasedanju. V letu 2017.

Pa je zadeva še kako resnična. In »gospod« se ni zmotil. Razpravljal je pri točki »Gender pay-gap« oziroma razlike v plačilu med moškimi in ženskami. In zelo resno je mislil, kar je izrekel. Svojo tezo o šibkosti, majhnosti in manj-inteligentnosti je dokazoval s tem, da med najboljšimi v šahu ni žensk oziroma je ena sama med 100. Tudi ni prvič izrekel česa takega. In veste kaj, ta Janusz Korwin Mikke ni v politiki od včeraj. Večkrat je bil izvoljen za poslanca na Poljskem.

Ali so torej vsi dokumenti na področju nediskriminacije in enakosti spolov zgolj »pro forma«? Ali so vse kampanje za osveščanje, projekti iz norveškega finančnega mehanizma in strategije za uravnoteženo zastopanost žensk in moških brez učinka? Ali človekove pravice in njihovo temeljno načelo – načelo enakosti – ne velja več? Kje smo z vidika vrednot? Ali se lahko vsi civilizacijski dosežki preprosto izničijo? Ukinejo?

Že kar nekaj časa tiha večina živi v prepričanju, da so pridobljene pravice večne. Da je razprava o enakosti spolov brezvezna in da z njo zgolj provociramo. Mlajše generacije ne prepoznavajo potrebe po razpravi o tej tematiki. Feminizem je kletvica. In »ženske« organizacije so označene kot relikt preteklosti.

Leta 1945 so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila uzakonjena pravica do splava in izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo. S Slovensko ustavo je 55. člen zagotavil ustavno varstvo pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Od leta 2008 se postopno dviguje spolna kvota za volitve v Državni zbor. Tukaj so še spremembe glede porodniškega oziroma starševskega in očetovskega dopusta. Pa spolne in reproduktivne pravice. Prepoved nasilja nad ženskami in v družini. In še in še. Je to zagotovljeno za vedno? Če si mislite, da je, potem se vprašajte ali velja od nekdaj? Ali so vse te pravice nastale kar same po sebi ali pa so se mnoge generacije trdo borile za vsak posamezen mejnik?

Nič ni zacemetirano. In nič ni samoumevno. Veste zakaj? Ker nam je vseeno za boje nekih drugih generacij. In ker se ne zavedamo, da tudi 2. svetovna vojna ni nastala iz danes na jutri. Kršitve človekovih pravic se dogajajo zato, ker mnogo ljudi zelo dolgo molči. Če bomo tiho, ko nekdo besedo »feministka« uporablja kot zmerljivko; če se nam ne bo zdelo pomembno oglasiti se, ko nekdo pravico do splava primerja z umorom; če se nam bodo ekonomski razlogi zdeli razumni za uvedbo plačljivosti kontracepcije; in če se bomo obrnili stran, ko bo nekdo dejal, da so ženske manjvredne in manj inteligentne…potem se nam bodo »dogajale« razprave kot je bila včerajšnja na odboru Državnega zbora ob sprejemanju Družinskega zakonika.

Zato Ženski forum ni tiho. In niso tiho vsa druga gibanja za pravice žensk. Zato je pomemben dejavnik za prihodnost vseh – žensk in moških kot partneric in partnerjev za boljšo družbo. In zato nismo bile tiho, ko se je oglasil Janusz Korwin Mikke. Sprožile smo peticijo, s katero zahtevamo njegov odstop. Ker je tako govorjenje nesprejemljivo, diskriminatorno in nedopustno. In ker ne more iti mimo brez posledic. Podpišite peticijo tudi vi na naslednji povezavi https://www.ipetitions.com/petition/call-for-resignation-of-mep-janusz-korwin-mikke

Poniževanje, diskriminacija, žaljenje, vse to ni dovoljeno niti v šali, igri ali na gledališkem odru. Ker prinese posledice, za katere mora nekdo odgovarjati. Zato seveda še toliko bolj ni dopustno tovrstno govorjenje v uradnih institucijah, v medijih ali v javnosti. In podobni »Januszi« so tudi v Sloveniji. Lepo prosim, ne bodimo tiho, ko se oglasijo. Reagirajmo. Ker gre za vse nas.

Martina Vuk

predsednica Ženskega foruma SD

Tanja Fajon v poslanici ob 8. marcu ženske pozvala k še bolj aktivnemu delovanju na vseh področjih

8. marca 1908 je se na protestnem shodu v New Yorku zbralo 15.000 tekstilnih delavk, ki so zahtevale ekonomske in politične pravice, leto kasneje, 28. februarja 1909, pa so v Združenih državah Amerike v spomin na ta dogodek obeležili prvi Dan žensk. Zgodovina mednarodnega dneva žensk v Evropi sega v leto 1910, ko je Socialistična Internacionala v Köpenhagnu vzpostavila Mednarodni dan žensk v počastitev gibanju za ženske pravice in kot podporo njihovi univerzalni volivni pravici. Leta 1975 je Organizacija združenih narodov v okviru Mednarodnega leta žensk začela praznovati 8. marec kot Mednarodni dan žensk.

Poslanico evropske poslanke S&D in podpredsednice Socialnih demokratov mag. Tanje Fajon ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk si lahko ogledate v videoposnetku:

Manjka Video

Tanja Fajon z voščilom za 8. marec from Socialni demokrati on Vimeo.