Prispevki

Alan Bukovnik

Alan Bukovnik: Kako uspešna bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi?

Sloveniji je od vstopa v Evropsko unijo, v letu 2004, odprta možnost sodelovati že v tretji finančni perspektivi oz. okvirju 2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020. Koriščenje EU sredstev poteka preko različnih skladov, kateri omogočajo črpanje na različnih področjih:

  • Evropski socialni sklad
  • Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Evropski sklad za kmetijstvo in podeželje in
  • Evropski kohezijski sklad.

Evropski Kohezijski sklad omogoča financiranje infrastrukturnih projektov, s katerimi se zmanjšuje razvojni zaostanek manj razvitih regij v EU.

Zaradi slabega programiranja kohezijske politike v Sloveniji v času prejšnje finančne perspektive in s tem izjemno slabo izhodišče za pogajanja za trenutno finančno perspektivo je Slovenija vstopila v finančno perspektivo 2014-2020 s preko 300 milijonov evrov vrednih projektov “ready to go” s področja vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, za katere pa ni bilo na razpolago sredstev iz kohezijskega sklada v prejšnji perspektivi. Še več –  Slovenija je “ocenila”, da bo v finančni perspektivi 2014-2020 za projekte na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda potrebovala 250 milijonov kohezijskih sredstev za uresničitev vseh obljub, ki jih je dala ob vstopu v EU leta 2004.

Iz tega izhaja, da smo že ob vstopu beležili 50 milijonov evrov minusa glede na razpoložljiva sredstva. S tem denarjem ne bomo mogli izvesti niti vseh projektov iz prejšnje perspektive, kaj šele, da bi lahko financirali nove, ki jih je pa ravno tako potrebno izvesti, zaradi danih zavez ob vstopu Slovenije v EU.

Zato smo že padli na izpitu, ker smo najprej napisali, da bomo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda do leta 2015 oz. 2017. Zdaj smo te datume prestavili na leto 2021 oz. 2023. A samo prestavljanje datumov ne bo rešilo problema, če imamo do konca te perspektive že sedaj 50 milijonov evrov minusa . Edina rešitev je: takojšnja analiza potreb na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in prerazporeditev sredstev v drugem delu finančne perspektive, v skladu s potrebami na terenu.

Evropska unija je zaradi izjemno slabega črpanja v prvi polovici finančne perspektive 2007-2013 sedanjo perspektivo razdelila na dve polovici in države članice so morale napovedati, kolikšna je njihova adbsorbcijska sposobnost za vsako polovico. S tem si je Evropska unija zagotovila vse potrebno s strani držav članic za načrtovanje EU proračunov v finančni perspektivi. V primeru, da država ne izkoristi napovedanih sredstev iz EU sklada, bo Evropska unija državo kaznovala z odvzemom 8 % sredstev.

Pod črto: časa ni več veliko, konec leta 2018 pa se hitro približuje. Ko se mi ukvarjamo s prvim delom kohezije v tej perspektivi, v Bruslju že potekajo pogajanja za naslednjo finančno perspektivo po letu 2020. Kako bomo uspešni v naslednji finančni perspektivi je odvisno od pogajanj, katera potekajo zdaj v Bruslju. Upam, da je Slovenija dobro pripravljena in iztrži čim več za razvoj države.

mag. Alan Bukovnik, predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo ter župan Občine Radlje ob Dravi

Alan Bukovnik

Župan Alan Bukovnik: Koncesnine za rabo vode na pobudo SD zavrnjene

Koalicija je na pobudo Socialnih demokratov ocenila, da je predlog spremembe zakona o varstvu okolja v členu, ki se nanaša na koncesnine za rabo vode, neprimerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. “Vlada bo predlog spremembe zakona umaknila iz procedure,” je županskim kolegicam in kolegom ter medijem sporočil župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.

Župan iz vrst SD Bukovnik je informacije posredoval “na podlagi telefonskega razgovora z vodjem Poslanske skupine SD Matjažem Hanom”, ob tem pa se zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej odločitvi, še posebej poslancem in poslankam SD, ki so od vsega začetka ostro nasprotovali spremembi zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe zakona o varstvu okolja, s katerimi bi se iz zakona izvzele koncesnine za rabo vode in bi se selile v zakon o vodah ter bi s tem postale zgolj prihodek vodnega sklada in bi se namenjale za urejanje vodotokov.

Tako bi torej bile prihodek države, in ne več občin, ki naj denarja ne bi namenjale samo za vodotoke, ampak tudi za druge namene. Predvsem občine, ki ležijo ob rekah Drava in Soča, kjer so hidroelektrarne, so se zato burno odzvale. Opozarjale so namreč, da bodo ostale brez pomembnih investicijskih sredstev. Spremembe zakona naj bi sicer v četrtek na nujni seji obravnaval odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Gasilci v Radljah ob Dravi

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 26. septembra, osrednja govornica na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma in začetku praznovanja 140 – letnice gasilstva v Radljah ob Dravi. Slovesnost, ki je potekala pred novim gasilskim domom, se je začela z gasilsko parado. Ministrica Katič je v svojem govoru poudarila, da je 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi zelo visok in častitljiv jubilej v vseslovenskem merilu. Gasilkam in gasilcem je tudi čestitala ob odprtju novega gasilskega doma ter poudarila, da je to prelomen dogodek za mesto in občino Radlje ob Dravi ter velik uspeh za slovensko gasilstvo.

Poudarila je, da so bili gasilski domovi na Slovenskem vedno središča društvenega življenja, seveda pa so sodobni gasilski domovi danes nadvse potrebni za to, da lahko gasilke in gasilci čim učinkoviteje in v najkrajšem možnem času izvajajo vse svoje zahtevne naloge. “Če se ob tem ozremo v čase, ko so se ustanavljale požarne brambe, vidimo, da je slovensko gasilstvo naredilo ogromen napredek in se tehnološko izredno razvilo. Gasilke in gasilci ste članice in člani naše danes najbolj množične splošnoreševalne službe. Tisto, kar se je ohranilo in celo utrdilo v vseh teh letih, pa je pripravljenost, da sočloveku priskočite na pomoč, ne glede na vse,” je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič dejala, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. Skrb za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed podsistemov nacionalne varnosti, je izpostavila kot eno prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. “Dosegli smo, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev. Celostno si prizadevamo tudi zato, da bi se lahko uveljavile različne stimulativne rešitve. Tako za reševalce kot za delodajalce. In to predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Status vseh prostovoljcev, ki ste vključeni v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, želimo izboljšati tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je ministrica povzela že opravljeno delo in načrtovane naloge na tem področju.

Poudarila je tudi pomen izobraževanja v gasilstvu in pri tem pohvalila radeljske gasilke in gasilce, ki zavzeto organizirajo in se udeležujejo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja.

V svojem govoru je spregovorila tudi o aktualnih izzivih s katerimi se sooča naša država in pri tem izpostavila migrantski val, s katerim se sooča dobršen del Evrope, ki pa ni obšel naše države. Kot je povedala ministrica smo priča množični selitvi ljudi, ki so se znašli v vrtincu vojn, nasilja in splošne bede ter v strahu za svoje življenje in življenje svojih otrok iščejo zatočišče v Evropi.

Tudi zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj, ko so bili naši predniki večkrat izpostavljeni usodi beguncev in ekonomskih migrantov, moramo pokazati svojo človečnost in ter pomagati tem ljudem, ki potrebujejo našo pomoč na težki poti k boljšemu življenju. Po slovesnosti, so ministrica Andreja Katič, radeljski župan Alan Bukovnik iz vrst SD in predsednik PGD Radlje ob Davi Primož Ternik prerezali trak ob otvoritvi novega, sodobno opremljenega gasilskega doma.