Prispevki

Alan Bukovnik

Alan Bukovnik: Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU namenjena razvoju

Kohezijska politika je namenjena vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čimprej dohitele ostale ter, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji.

V EU je za kohezijsko politiko v obdobju 2014-2020 namenjenih 351,8 milijarde evrov. Slovenija razpolaga v finančni perspektivi 2014-2020 s 3,255 milijardami evrov iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

V kohezijskem skladu, kateri se ne deli med regije, je na voljo 1.055 milijarde evrov. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev:
1. Krepitev raziskav tehnološkega razvoja in inovacij
2. Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij
3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
4. Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja
5. Prilagajanje na podnebne spremembe
6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti
7. Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti
8. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile
9. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine
10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost
11. Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev.

Med tematskimi področji še posebej izstopa 6. prednostna os: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. Slovenija je ob vstopu v EU akceptirala Direktivo Sveta ES 91/271/EEC, katera ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz industrijskih obratov, kjer nastaja biološko razgradljiva tehnološka voda.

Leta 2004 je bil sprejet Državni operativni program, kateri je bil prvič noveliran leta 2010 in v katerem so bili zapisani cilji, da se odvajanje in čiščenje odpadnih voda uredi do konca leta 2017 in spremenjene so bile aglomeracije. Trenutno poteka že druga novelacija Državnega operativnega programa, v katerem se ponovno spreminjajo aglomeracije in se prestavlja datum dokončanja in ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v leto 2023.

V letu 2017, zaključujemo četrto leto finančne perspektive 2014-2020 in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v juliju 2017 pripravila Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020, v katerem opiše stanje in črpanje sredstev na področju kohezijske politike skupaj in ločeno po prednostnih oseh.

6. PREDNOSTNA OS – Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti

Na tej osi je na razpolago v okviru kohezijskega sklada in ESRR 480.508.245 evrov, od tega 400.236.672 evrov iz EU, kar je 83 odstotkov. Samo 17 odstotkov pa je lastne udeležbe. V okviru prednostne naložbe 6.1. – Vlaganje v vodni sektor, bosta v letu 2017 izdani dve odločbi v skupni vrednosti 140 milijona evrov. Od tega 135 milijona evrov za območje Ljubljane.

V Sloveniji je za vlaganje v vodni sektor ostalo še maksimalno 250 milijonov evrov do konca finančne perspektive 2014-2020, kar pa je glede na stanje nedokončanih projektov v Sloveniji, bistveno premalo. V Sloveniji je še več deset občin, katere ne izpolnjujejo pogojev Direktive Sveta ES 91/271/EEC. V takšni situaciji se ne bi znašli ob bistveno boljšem programiranju kohezijske politike v preteklosti. Prihodnjo vlado čaka na tem področju izjemno zahtevno delo.

(vir: www.eu-skladi/sl/ekp)

mag. Alan Bukovnik
predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo

Alan Bukovnik

Alan Bukovnik: Kako uspešna bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi?

Sloveniji je od vstopa v Evropsko unijo, v letu 2004, odprta možnost sodelovati že v tretji finančni perspektivi oz. okvirju 2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020. Koriščenje EU sredstev poteka preko različnih skladov, kateri omogočajo črpanje na različnih področjih:

  • Evropski socialni sklad
  • Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Evropski sklad za kmetijstvo in podeželje in
  • Evropski kohezijski sklad.

Evropski Kohezijski sklad omogoča financiranje infrastrukturnih projektov, s katerimi se zmanjšuje razvojni zaostanek manj razvitih regij v EU.

Zaradi slabega programiranja kohezijske politike v Sloveniji v času prejšnje finančne perspektive in s tem izjemno slabo izhodišče za pogajanja za trenutno finančno perspektivo je Slovenija vstopila v finančno perspektivo 2014-2020 s preko 300 milijonov evrov vrednih projektov “ready to go” s področja vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, za katere pa ni bilo na razpolago sredstev iz kohezijskega sklada v prejšnji perspektivi. Še več –  Slovenija je “ocenila”, da bo v finančni perspektivi 2014-2020 za projekte na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda potrebovala 250 milijonov kohezijskih sredstev za uresničitev vseh obljub, ki jih je dala ob vstopu v EU leta 2004.

Iz tega izhaja, da smo že ob vstopu beležili 50 milijonov evrov minusa glede na razpoložljiva sredstva. S tem denarjem ne bomo mogli izvesti niti vseh projektov iz prejšnje perspektive, kaj šele, da bi lahko financirali nove, ki jih je pa ravno tako potrebno izvesti, zaradi danih zavez ob vstopu Slovenije v EU.

Zato smo že padli na izpitu, ker smo najprej napisali, da bomo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda do leta 2015 oz. 2017. Zdaj smo te datume prestavili na leto 2021 oz. 2023. A samo prestavljanje datumov ne bo rešilo problema, če imamo do konca te perspektive že sedaj 50 milijonov evrov minusa . Edina rešitev je: takojšnja analiza potreb na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in prerazporeditev sredstev v drugem delu finančne perspektive, v skladu s potrebami na terenu.

Evropska unija je zaradi izjemno slabega črpanja v prvi polovici finančne perspektive 2007-2013 sedanjo perspektivo razdelila na dve polovici in države članice so morale napovedati, kolikšna je njihova adbsorbcijska sposobnost za vsako polovico. S tem si je Evropska unija zagotovila vse potrebno s strani držav članic za načrtovanje EU proračunov v finančni perspektivi. V primeru, da država ne izkoristi napovedanih sredstev iz EU sklada, bo Evropska unija državo kaznovala z odvzemom 8 % sredstev.

Pod črto: časa ni več veliko, konec leta 2018 pa se hitro približuje. Ko se mi ukvarjamo s prvim delom kohezije v tej perspektivi, v Bruslju že potekajo pogajanja za naslednjo finančno perspektivo po letu 2020. Kako bomo uspešni v naslednji finančni perspektivi je odvisno od pogajanj, katera potekajo zdaj v Bruslju. Upam, da je Slovenija dobro pripravljena in iztrži čim več za razvoj države.

mag. Alan Bukovnik, predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo ter župan Občine Radlje ob Dravi

Alan Bukovnik

Župan Alan Bukovnik: Koncesnine za rabo vode na pobudo SD zavrnjene

Koalicija je na pobudo Socialnih demokratov ocenila, da je predlog spremembe zakona o varstvu okolja v členu, ki se nanaša na koncesnine za rabo vode, neprimerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. “Vlada bo predlog spremembe zakona umaknila iz procedure,” je županskim kolegicam in kolegom ter medijem sporočil župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.

Župan iz vrst SD Bukovnik je informacije posredoval “na podlagi telefonskega razgovora z vodjem Poslanske skupine SD Matjažem Hanom”, ob tem pa se zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej odločitvi, še posebej poslancem in poslankam SD, ki so od vsega začetka ostro nasprotovali spremembi zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe zakona o varstvu okolja, s katerimi bi se iz zakona izvzele koncesnine za rabo vode in bi se selile v zakon o vodah ter bi s tem postale zgolj prihodek vodnega sklada in bi se namenjale za urejanje vodotokov.

Tako bi torej bile prihodek države, in ne več občin, ki naj denarja ne bi namenjale samo za vodotoke, ampak tudi za druge namene. Predvsem občine, ki ležijo ob rekah Drava in Soča, kjer so hidroelektrarne, so se zato burno odzvale. Opozarjale so namreč, da bodo ostale brez pomembnih investicijskih sredstev. Spremembe zakona naj bi sicer v četrtek na nujni seji obravnaval odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Gasilci v Radljah ob Dravi

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 26. septembra, osrednja govornica na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma in začetku praznovanja 140 – letnice gasilstva v Radljah ob Dravi. Slovesnost, ki je potekala pred novim gasilskim domom, se je začela z gasilsko parado. Ministrica Katič je v svojem govoru poudarila, da je 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi zelo visok in častitljiv jubilej v vseslovenskem merilu. Gasilkam in gasilcem je tudi čestitala ob odprtju novega gasilskega doma ter poudarila, da je to prelomen dogodek za mesto in občino Radlje ob Dravi ter velik uspeh za slovensko gasilstvo.

Poudarila je, da so bili gasilski domovi na Slovenskem vedno središča društvenega življenja, seveda pa so sodobni gasilski domovi danes nadvse potrebni za to, da lahko gasilke in gasilci čim učinkoviteje in v najkrajšem možnem času izvajajo vse svoje zahtevne naloge. “Če se ob tem ozremo v čase, ko so se ustanavljale požarne brambe, vidimo, da je slovensko gasilstvo naredilo ogromen napredek in se tehnološko izredno razvilo. Gasilke in gasilci ste članice in člani naše danes najbolj množične splošnoreševalne službe. Tisto, kar se je ohranilo in celo utrdilo v vseh teh letih, pa je pripravljenost, da sočloveku priskočite na pomoč, ne glede na vse,” je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič dejala, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. Skrb za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed podsistemov nacionalne varnosti, je izpostavila kot eno prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. “Dosegli smo, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev. Celostno si prizadevamo tudi zato, da bi se lahko uveljavile različne stimulativne rešitve. Tako za reševalce kot za delodajalce. In to predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Status vseh prostovoljcev, ki ste vključeni v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, želimo izboljšati tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je ministrica povzela že opravljeno delo in načrtovane naloge na tem področju.

Poudarila je tudi pomen izobraževanja v gasilstvu in pri tem pohvalila radeljske gasilke in gasilce, ki zavzeto organizirajo in se udeležujejo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja.

V svojem govoru je spregovorila tudi o aktualnih izzivih s katerimi se sooča naša država in pri tem izpostavila migrantski val, s katerim se sooča dobršen del Evrope, ki pa ni obšel naše države. Kot je povedala ministrica smo priča množični selitvi ljudi, ki so se znašli v vrtincu vojn, nasilja in splošne bede ter v strahu za svoje življenje in življenje svojih otrok iščejo zatočišče v Evropi.

Tudi zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj, ko so bili naši predniki večkrat izpostavljeni usodi beguncev in ekonomskih migrantov, moramo pokazati svojo človečnost in ter pomagati tem ljudem, ki potrebujejo našo pomoč na težki poti k boljšemu življenju. Po slovesnosti, so ministrica Andreja Katič, radeljski župan Alan Bukovnik iz vrst SD in predsednik PGD Radlje ob Davi Primož Ternik prerezali trak ob otvoritvi novega, sodobno opremljenega gasilskega doma.