Prispevki

Anja Kopač Mrak - Naprej

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Minimalna plača mora zagotavljati dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino

Trenutna razprava o uskladitvi minimalne plače za mesec januar 2018 je vse prej kot samo to. Je razprava o vredno(s)ti dela v Sloveniji, o zmanjševanju neenakosti in spodbujanju socialne pravičnosti ter ideji socialne demokracije, da si bodo ljudje z delom zaslužili toliko, da bodo dostojno živeli.

Kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imam možnost, da predlagam višino minimalne plače, pri čemer je potrebno upoštevati rast cen življenjskih potrebščin oz. inflacijo, gibanje plač, gospodarske razmere oz. rast ter gibanje zaposlenosti. Znesek je potrebno vsaj enkrat letno uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Z mojim predlogom 4,7-odstotnega zvišanja minimalne plače, želimo delavcem in delavkam zagotoviti skoraj 25 evrov na mesec več. Tako bi bruto mesečna plača znašala 842,79 evra oziroma 638,42 evra neto. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje.

Pomen minimalne plače ne moremo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo. Zagotavljati mora dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino.

Minimalna plača ni le socialni korektiv, je eden izmed ključnih elementov zmanjševanja socialnih razlik pri kateremu nimamo niti negativnih vplivov na javno porabo, kot pri večini drugih ukrepov. Še posebej pomemben rezultat se je pokazal pri dvigu minimalne plače leta 2010, ko smo Socialni demokrati dosegli skoraj 23% dvig minimalne plače, ki je imel viden vpliv na zmanjšanje neenakosti predvsem pri manj izobraženih ženskah in mladih.

Minimalna plača ima tudi motivacijsko funkcijo. Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga tveganja revščine in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Slovenija je izšla iz obdobja krize in velike brezposelnosti v pozitivno rast in situacijo na trgu dela, kjer primanjkuje ustrezne delovne sile. Prav zato je tudi za nadaljnjo gospodarsko rast ključno, da motiviramo in opolnomočimo prejemnike nadomestila za brezposelnost in socialnih transferjev, da aktivno prispevajo v naši družbi.

Minimalna plača je tako ekonomsko kot politično upravičena. Predvsem v smislu redistribucije strukturne moči med delom in kapitalom. Neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2016 je znašal slabih 3,2 milijarde evrov. Ob letnem obsegu gospodarskih družb za plače v višini 8,5 milijarde evrov, predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju 18 milijonov evrov oziroma 0,21%.

Verjamem, da je gospodarstvo zmožno prenesti takšen dvig minimalne plače, saj je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in stabilna, prav takšno napovedujejo tudi za naslednji dve leti. Zvišuje se zaposlenost in s tem tudi uspešno poslovanje gospodarskih družb.

Na minimalno plačo ne smemo gledati le z vidika stroškov in povečevanja konkurenčnosti. Pri tem pa ni nepomembno izpostaviti, da bi povišanje minimalne plače za 4,7% pomenilo, da se stroški delodajalcev povišajo le za 3%, zaradi določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54% povprečne plače.

Če plače zaostajajo za rastjo produktivnosti, je posledica prerazporeditev ustvarjenega v korist kapitala in se ne preliva do delavcev in v korist zasebne porabe. V zadnjih petih letih od leta 2013 je skupna rast minimalne plače znašala 2,5%, medtem ko je bila realna rast povprečne bruto plače 3,2%. Produktivnost dela je narasla za 5,9%, BDP pa za kar 11,2%. Minimalna plača ostaja osnova za izgradnjo plačne politike, saj ustvarja tudi pritisk za prestrukturiranje gospodarstva in s tem sili v povišanje povprečne plače. Tu moramo za dvig kakovosti življenja predvsem srednjega razreda narediti še več.

Ne smemo pozabiti kaj smo Socialni demokrati že dosegli s spremembami minimalne plače. Naša prva socialdemokratska vlada je leta 2010 minimalno plačo zvišala iz takratnih 549,43 evrov na 734,15 evrov bruto, kar je bil daleč najvišji dvig v EU. In to v času krize in negativne gospodarske rasti. Naša prizadevanja za zagotavljanje dostojnega življenja za delavke in delavce ostajajo v srcu naših politik.

Žal je znesek minimalne plače vprašanje pri katerem delodajalci, delojemalci in vlada nismo še nikoli dosegli soglasja. Zaradi tega je pred dvema letoma propadel celo socialni sporazum, kar obžalujem še danes. Vendar še vedno verjamem v konstruktiven socialni dialog.

Pritiski na minimalno plačo so visoki predvsem v tistih državah, kjer celoten plačni model ne deluje dobro in bipartitni dialog predvsem na panožni ravni šibi. Zato me veseli, da je tako pri sindikatih kot pri delodajalcih zaznati željo po vzpostavitvi novega dialoga glede plačnega modela v Sloveniji. Okoli tega moramo graditi splošen družben konsenz.

Za Slovenijo, kjer bo delo temeljna vrednota, ki bo omogočala preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajala dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh ustvarja skupnost.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Seja ESS

Ministrica Kopač Mrak po seji ESS: “V kolikor socialni partnerji najdejo neko ravnotežje in se dogovorijo o dvigu minimalne plače, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa bom nadaljevala s svojim predlogom za 4,7% povišanje.”

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je obravnaval uskladitev minimalne plače, ki bi veljala že za letošnji januar. Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak je predlagala 4,7-odstotno zvišanje na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evra neto. Socialni partnerji seji ESS danes sicer niso našli soglasja o predlogu ministrice, so pa sprejeli sklep, da bodo do torka, 23. januarja, skušali oblikovati skupni dogovor o višini dviga. “Sindikati so izrazili željo po 6,2-odstotnem zvišanju, delodajalci pa so vztrajali pri 1,7-odstotnem povišanju minimalne plače,” je povedala ministrica po seji ESS.

“V kolikor najdejo neko ravnotežje, se dogovorijo o dvigu minimalne plače in z usklajenim predlogom pridejo do ministrstva za delo, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa nadaljevala s svojim,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Dodala je, da danes z delodajalske strani ni bilo slišati navedb, da takšen dvig pomeni zlom slovenskega gospodarstva, kar je spodbudno.

“Verjamem, da slovensko gospodarstvo, ki beleži pozitivno rast, ta strošek zmore,” je ob predstavitvi predloga dejala Kopač Mrakova, ki je po zakonu dolžna predlagati vsakoletno uskladitev minimalne plače v začetku leta. Ob tem je ministrica ponovila, da bi pritisk na dvig minimalne plače lahko zmanjšali s spremembo plačnega modela. Ministrica iz vrst SD meni, da je čas primeren za uskladitev minimalne plače, ki bo ob inflaciji upoštevala tudi določen delež gospodarske rasti v tekočem in preteklih letih. ”Nova minimalna plača mora biti nad pragom tveganja revščine in mora izboljšati del v zadnjih letih izgubljenega razmerja v primerjavi s povprečno plačo,” je še poudarila Anja Kopač Mrak.

SD - Minimalna plača 2006-2018

Socialni demokrati želimo spomniti, da smo bili tudi leta 2010, ko smo vodili vlado in kljub negativni gospodarski rasti dvignili minimalno plačo za slabih 23%, kar je bil daleč najvišji dvig v EU, deležni številnih kritik. A te nas niso odvrnile niti takrat, niti nas ne bodo odvrnile zdaj, da dosežemo letošnji dvig, saj je potrebno ljudem, ki trdo delajo in so tudi motor gospodarske rasti, zagotoviti, da so njihovi mesečni prejemki za polni delovni čas višji od praga tveganja revščine. Ob tem pa si Socialni demokrati še naprej prizadevamo, da bi še bolj okrepili pozitivno gospodarsko rast, da se bodo lahko plače v Sloveniji, tako minimalne kot tudi povprečne, zviševale tudi v prihodnje.

Pogovor Židan - Costa

Židan in Costa na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialno demokracijo

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je skupaj z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom v Ljubljani sestal s portugalskim predsednikov vlade Antoniom Costo, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Pogovor je med drugim potekal o aktualnih evropskih zadevah kot tudi o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialdemokracijo, ki jo vodi premier Costa.

Portugalska je pod vodstvom socialdemokratske vlade Antonia Coste postala bolj uspešna država. “Portugalska se je odpravljanja posledic krize lotila na izviren, uspešen in socialdemokratski način,” je po srečanju poudaril predsednik SD Židan. “S socialdemokratskimi progresivnimi ukrepi je zmogla zvišati pokojnine in plače ter znižati primanjkljaj. To je socialna demokracija v praksi. Če je to zmogla Portugalska, zmore to tudi Slovenija,” je dodal Židan.

Židan in Costa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe državi izšli iz gospodarske krize. Predsednik portugalske vlade je dejal, da je njegova država za to, da po 15 letih znova beleži gospodarsko rast, sprejela potrebne reforme. Ob tem je izrazil upanje na reforme tudi v območju evra, in sicer takšne, ki bi zmanjševale razlike med članicami, ne povečevale.

Kopač Mrak in Costa

Ministrica Kopač Mrak pa je po pogovoru poudarila, da imamo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na izzive v prihodnosti. Po njenem mnenju je ravno Portugalska na čelu s Costo dokaz, da so prava alternativa politiki zategovanja pasu kakovostna delovna mesta, močna socialna zaščita in več pravic delavcev.

Sloveniji in Portugalski je skupno tudi, da bosta leta 2021 predsedovali Svetu EU – Portugalska v prvi, Slovenija v drugi polovici leta. Na to se državi že pripravljata s povezovanjem med ministrstvi. Portugalski premier Costa je ob tem spomnil, da sta Slovenija in Portugalska EU druga za drugo predsedovali že v letih 2007 in 2008. Kot pomemben dosežek portugalskega predsedovanja je izpostavil širitev Schengna konec leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija.

Dejan Židan in Antonio Costa

Slovenija in Portugalska imata na trenutne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, zelo podobne poglede. Glede prihodnosti Evropske unije se oboji zavzemamo za čvrsto, enotno in trdno Evropo, kjer se spoštuje vladavina prava. Po besedah portugalskega premierja Coste je bistveno, da v EU spoštujemo temeljne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje sporazumov in pravna država.

Glede financ pa je po besedah portugalskega premierja potrebno zadržati politiko, ki ustvarja identiteto EU, a obenem imeti novo vizijo, s katero bi obvladali sedanje težave, kot so denimo podnebne spremembe. “Potrebujemo solidno gospodarstvo in solidne temelje, da bomo lahko odgovorili na izzive obrambe, varnosti, gospodarstva in migracij,” je ob tem poudaril Costa. Portugalska ima med članicami unije eno od najbolj odprtih migracijskih politik. “Že dolgo živimo z različnimi kulturami in to nas je obogatilo,” je poudaril Costa. Portugalski premier je prepričan, da EU glede migracij potrebuje skupno vizijo.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak za letos predlaga zvišanje minimalne plače za 4,7 odstotka, kar je skoraj 25 evrov na mesec več

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evrov neto. Poleg inflacije je pri tem upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje. ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debato”. Kopač Mrakova sicer ocenjuje, da gospodarstvo zmore tolikšen dvig minimalne plače.

Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta (v letu 2017 1,7 odstotka), lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Kot je v izjavi za medije povedala ministrica Kopač Mrak, “smo pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast”.

“V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka,” je povedala ministrica in dodala, “da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat”.

“Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.

ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, 19. januarja, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debate”. Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evrov neto, t.i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.

Ministrica iz vrst SD je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. “Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.

Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.

Ministrica Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Ministrica Kopač Mrak o novostih v letu 2018: “Nič več varčevanja pri otroškem dodatku, več plačanega očetovskega dopusta, več programov za aktivno politiko zaposlovanja, pokojnine pa se bodo uskladile dvakrat.”

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila ukrepe s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so začeli veljati z novim letom. Leto 2018 prinaša tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon (ZUJF) iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več. V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bo vlada že letos januarja pripravila za sprejetje v državnem zboru še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj.

Ministrstvo je v tem obdobju lani predstavilo in dalo v javno razpravo reorganizacijo Centrov za socialno delo. V letu 2017 smo dosegli soglasje tako stroke kot tudi politike in s sprejetjem Uredbe na vladi, zagotovili vse pravne podlage za začetek reorganizacije tudi v praksi. Spremembe Zakona o socialnem varstvu so uzakonile novo organizacijsko strukturo, drugi del reorganizacije – socialna aktivacija se v praksi že izvaja, z novelo ZUPJS, ki so jo 12. decembra 2017 soglasno podprli v Državnem zboru in predstavlja tretji steber projekta reorganizacije, pa smo uzakonili oziroma dali pravno podlago za informativni izračun.

Zaradi odprave varčevalnih ukrepov bodo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred (64 do 99 odstotkov neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Letos bodo tako otroški dodatek prejemale tudi družine, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1.020 evrov neto. Otroški dodatek bo tako s spremembo zakona po novem prejemalo približno 300.000 otrok.

Na MDDSZ pod vodstvom Anje Kopač Mrak so pripravili tudi spremembo zakona, ki ponovno uvaja pomoč ob rojstvu otroka kot univerzalno pravico, kar pomeni, da bodo do nje upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine, prejeli pa bodo 280 evrov. Predlog zakona je bil že sprejet na vladi in je bil poslan v obravnavo v državni zbor. V letu 2018 bo prav tako več plačanih dni očetovskega dopusta, očetje bodo imeli namreč na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

S 1. januarjem 2018 se pričnejo uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki urejajo postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze in ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Istega dne pa prične veljati tudi nov Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Bodočim zakoncem se z novimi določbami daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se, glede na želje bodočih zakoncev, tako lahko  po novem sklene samo pred matičarjem. Pri sklenitvi zakonske zveze sta lahko tako kot do sedaj prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita. Lahko pa se odločita za sklenitev zakonske zveze tudi brez prisotnosti prič.

V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo tudi v letu 2018 pomembna prioriteta mladi, starejši ter dolgotrajno brezposelni. V letu 2018 bo za programe aktivne politike zaposlovanja na voljo 81,8 milijonov evrov. Od tega iz proračuna Republike Slovenije 35,2 milijonov, iz Evropskega socialniega sklada (ESS) pa okvirno 46,6 milijonov evrov. Večina APZ programov iz leta 2017 se nadaljuje tudi v letu 2018, nekaj programov pa bo letos tudi novih. V okviru ukrepov na trgu dela sta predvidena dva nova Javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, in sicer Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leto 2018-2019 in Javni razpis za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.

Z 21. januarjem 2018 se bodo začele uporabljati določbe novele Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da je na trgu dela že pomanjkanje delovne sile uvajamo nekatere ukrepe za še hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila.

S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za pomemben zakon, ki prinaša spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. Z njim prenašamo v nacionalni pravni red evropske direktive s področja napotitve delavcev.  Z zakonom se tudi odzivamo na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, napotenih na delo s strani slovenskih delodajalcev, preprečujemo tudi napotovanja delavcev na delo s strani t. i. slamnatih podjetij ter podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.

Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov.

V letu 2018 je, poleg redne uskladitve pokojnin po ZPIZ-2, predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v mesecu aprilu za 1,1 odstotka. S prvim januarjem pričnejo veljati tudi določbe najnovejše novele ZPIZ-2, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa. Skladno z sprejetim zakonom se upokojitvena starost v letu 2018 nekoliko dviguje.

Več dodatnih informacij o novostih, ki začnejo veljati v letu 2018, si lahko preberete na spodnji povezavi:

Novosti MDDSZ od 01-01-2018

Anja Kopač Mrak

Anja Kopač Mrak: Čas je, da Evropa na prvo mesto postavi ljudi!

Evropska unija je letos marca praznovala 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnik v gospodarskem povezovanju Evrope in dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Pa vendar vsi Evropejci ne uživajo enakega napredka. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.

Voditelji držav članic EU so se zato skupaj s socialnimi partnerji, civilno družbo in strokovno javnostjo 17. novembra v Göteborgu na Švedskem srečali na Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Na Vrhu so tri institucije Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU razglasili evropski steber socialnih pravic, kar daje jasen signal, da je uresničevanje socialne Evrope skupna odgovornost EU kot celote.

Evropski steber socialnih pravic predstavlja 20 ključnih načel, ki so vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Postavlja kriterije na treh področjih – enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.

Steber bo služil kot merljivo vodilo za doseganje zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, na primer zdravstveno varstvo in socialna varnost, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, dostop do osnovnih storitev, minimalni dohodek, nadomestilo za brezposelnost, enakost spolov in enake možnosti, varne zaposlitve in dostojne plače. Za njegovo izvajanje bodo v prvi vrsti odgovarjale nacionalne vlade v sodelovanju s socialnimi partnerji na vseh ravneh skladno s svojimi pristojnostmi.

Ponovno se poudarjajo nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu EU, na primer, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; dodane pa so nove, s katerimi bomo odgovorili na izzive tehnoloških, družbenih in gospodarskih sprememb.

Dokument je v osnovi deklarativen, zato mora naša politika v praksi dokazovati, da smo zavezani tem načelom. Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve smo že sprejeli Revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zagotavlja poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo ter Uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da so naše socialne pravice zaščitene v vseh državah EU.

V obravnavi je tudi predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki želi doseči večjo udeležbo žensk pri zaposlovanju ter spodbujanje moških k izrabi starševskega dopusta.

Na EU ne smemo več gledati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti in nadaljnje evropsko povezovanje, mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo. Evropa potrebuje družbeni preobrat in socialni steber nakazuje pravo smer.

V analizi stanja in posvetovanjih s članicami in člani, ki so podlaga za osnutek programskih stališč Socialnih demokratov 2018-2026, je bilo jasno izpostavljeno, da je bil zadnji ključen uspeh naše države vključitev v Evropsko unijo ter da država nima dolgoročne in vključujoče vizije razvoja.  Dvig kakovosti življenja vseh, večja socialna kohezija, varnost in dostojno delo so bile obljube, ki jih je Slovenija takrat dala svojim državljankam in državljanom.

Potreben je nov zagon! Socialni demokrati smo gonilna sila vizije pravične evropske družbe, ki temelji na znanju, delu, inovativnosti in sposobnosti skupnosti kot celote in posameznika v njej. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

dr. Anja Kopač Mrak

predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica v Vladi RS

Anja Kopač Mrak - ministrica

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: “Evropska unija, poleg gospodarskega povezovanja, potrebuje tudi socialno dimenzijo!”

Socialna zaščita in kakovost življenja sta v EU med najboljšimi na svetu. Dobrobiti njenega gospodarskega razvoja pa niso enakomerno porazdeljene med vse ljudi. Soočamo z mnogimi izzivi in razlikami med posameznimi državami članicami: dolgotrajna brezposelnost in ponekod brezposelnost mladih je še vedno razmeroma visoka, prebivalstvo se stara, nove oblike dela delavcem ne ponujajo potrebne socialne in ekonomske varnosti.

Za uspešno soočanje z izzivi mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo in se ne osredotočati zgolj na gospodarsko povezovanje, saj je kohezija hkrati cilj in predpogoj nadaljnjega evropskega povezovanja.

Potreben je razmislek o socialni razsežnosti Evrope odpira vprašanja o tem, kako zvišati življenjski standard, ustvariti več kvalitetnih delovnih mest in zagotoviti potrebna znanja, da bo naša družba pripravljena na prihodnje izzive na trgu dela. Evropa bo demokratična in socialna ali pa je ne bo več!

Kljub temu, da socialna politika EU ostaja v glavnem v pristojnosti držav članic je že Rimska pogodba iz leta 1957, ki je začela proces evropskega združevanja, je med temeljna načela EU vpisala enako plačilo za moške in ženske ter pravico do prostega pretoka po evropskem skupnem trgu. Evropska zakonodaja ureja tudi pogoje dela, delovni čas, varnost in zdravje pri delu ter prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu.

Evropska komisija je letos objavila poročilo o socialni dimenziji EU, v katerem orisuje ukrepe za boljšo usklajenost sistemov socialne varnosti med državami unije, predstavila pa je tudi Evropski steber socialnih pravic, ki je najpomembnejša pobuda EU o socialni politiki. Cilj je okrepiti socialne standarde za vse evropske državljane.

Pred 17 leti so Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija razglasili Evropsko listino temeljnih pravic. Leta 2009 je ta postala zavezujoča s sprejemom Lizbonske pogodbe. Takšno pot želim tudi za Evropski steber socialnih pravic. Želim, da postane protokol socialnega napredka, s podlago v pogodbah EU, s katerim Evropa priznava, da ekonomske svoboščine ne smejo prevladati pred socialnimi pravicami. Evropa potrebuje družbeni preobrat in evropski steber socialnih pravic nakazuje pravo smer.

Poleg konvergence standardov bi ti kriteriji v veliki meri preprečili izkoriščanje socialnih politik in politik zaposlovanja kot spremenljivk za prilagajanja v primeru ekonomskih in gospodarskih pretresov. Vse preveč se socialno politiko postavlja ob bok s fiskalno konsolidacijo in krčenjem javno-finančnih izdatkov s katerim se razgrajuje socialna država.

Socialna politika mora biti v prvi vrsti razumljena kot produktivni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja in ne kot strošek. Tudi izkušnje iz preteklosti nam ponovno poudarjajo pomen socialne kohezije za nadaljevanje procesa miroljubnega povezovanja in sodelovanja v evropskem prostoru, kar je postalo še posebej očitno v luči novih izzivov kot so migrantska kriza, vse večja polarizacija družbe, demografski trendu, procesi globalizacije in digitalizacije.

Prizadevati si moramo za zagotavljanje minimalnih standardov kakovosti bivanja v vseh državah članicah, dostojnega dela, varnega in zdravega delovnega okolja, kot tudi enakih možnosti in enakosti spolov.

V ponedeljek, 23. 10. bo Svet ministrov EU za zaposlovanje in socialne zadeve razpravljal o predlogu Revizije direktive o napotitvi delavcev. Namen pobude je zagotoviti poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo.

Kljub temu, da je svoboda opravljanja storitev v državah članicah EU eden od njenih temeljev, na EU ne smemo več gledati le kot na gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Unija mora sprejeti konkretne ukrepe, za zaščito delavcev, urediti delovne pogoje in širiti obvezno spoštovanje kolektivnih pogodb na vse dejavnosti. Do sedaj so podjetja, ki napotijo delavce morala spoštovati samo minimalno plačo države članice gostiteljice, kar je vodilo do velikih razlik v plačah med napotenimi in lokalnimi delavci.

Povečevati konkurenčnost zgolj na račun zmanjševanja pravic delavcev, kar se dogaja v mnogih evropskih državah, ni prava pot. Tega ne moremo dovoliti. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela. Lahko smo vse bolj optimistični glede gospodarske rasti, vendar še vedno zaskrbljeni zaradi neenakosti. Moramo si upati pogledati naprej in ambiciozno zastaviti cilje za skupno prihodnost. Ne moremo si privoščiti še ene izgubljene priložnosti za razvoj bolj solidarne, pravične in enakopravne Evrope. Evrope, ki je blizu ljudem in ki deluje v njihovo največjo dobrobit.

Socialni demokrati  imamo, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na trenutno situacijo. Na politiko zategovanja pasu odgovarjamo z več kakovostnimi delovnimi mesti, zahtevamo močne zakonodajne predloge na področju socialne zaščite, enakosti spolov in delavskih pravic. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak

Dr. Anja Kopač Mrak: »Socialna demokracija je ideja o družbi, ki izenačuje življenske priložnosti vsakogar.«

Letošnji mednarodni dan boja proti revščini zaznamuje 25. obletnica razglasitve s strani Generalne skupščine Združenih narodov. Oskrba najranljivejših skupin potrebuje našo posebno pozornost in okoli teh vprašanj moramo graditi družbeni konsenz. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje. V procesu okrevanja stanja v državi pa ne smemo pozabiti na tiste posameznike, ki jih je kriza najbolj prizadela in ki so za stabilizacijo razmer žrtvovali največ.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 13,9-odstotna in pada že drugo leto zapored, prav tako kot tudi ostali kazalniki, ki kažejo na socialno izključenost različnih skupin. Pod pragom tveganja revščine je lani živelo približno 280.000 oseb, kar je 7.000 manj kot v prejšnjem letu. Tudi trendi zaposlovanja so zelo vzpodbudni, saj beležimo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjem desetletju.

Od vseh oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 83.000 upokojencev, od tega kar enkrat več upokojenih žensk kot upokojenih moških. Ne glede na to, da se socialne razmere in revščina v Sloveniji v splošnem izboljšuje, pa je le-ta med starejšimi, zlasti samskimi, še vedno višja kot pri splošni populaciji. Pomemben korak je bil zato narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov.

Zmanjšala se je revščina otrok. Beležimo manjšo stopnjo revščine kot jih imajo na primer Avstrija, Belgija ter Švedska in smo 3% pod evropskim povprečjem. Kar petnajst zahodnoevropskih držav ima prag tveganja revščine višji od slovenskega. Italija in Hrvaška imata višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine tako živi vsak 5. prebivalec teh dveh držav.

K dobrim kazalcem in izhodiščem na področju socialne izključenosti so nedvomno pripomogli hitri in odločni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela v času krize. Smo ena izmed redkih držav v Evropi, ki smo celo višali socialne transferje za tiste skupine, ki so bile najbolj ogrožene in podvržene socialnim stiskam.

Na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se je s 1. januarjem 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka zvišal na 288,81 evrov, kar pomeni, da se je povišal znesek redne denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči ter tudi znesek pogrebnine in posmrtnine.

V začetku leta 2016 smo v veliki meri odpravili varčevalne ukrepe. Na področju otroškega dodatka so se zneski le-tega v petem in šestem dohodkovnem razredu zvišali za 10 %, tj. na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov, pri državni štipendiji pa se je delno uvedel 5. dohodkovni razred, zaradi česar so sedaj lahko do državne štipendije upravičeni tudi tisti s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 % na družinskega člana. Zaradi tega državno štipendijo prejema 3000 več dijakov in študentov. V začetku leta 2017 smo uvedli brezplačno kosilo za otroke iz družin, ki so uvrščene do vključno 3. dohodkovnega razreda.

V 2018 bomo odpravili še zadnje varčevalne ukrepe, ki se nanašajo na prejemanje otroškega dodatka. Zavezani smo, da tudi ostale postopoma odpravimo v celoti.

Prav tako smo za najbolj ranljivo skupino vpis zaznamb zaradi upravičenosti do pravice ter možnost vračila sredstev v zapuščinskih postopkih ohranili samo za zelo ozek krog upravičencev. S tem smo omogočili večjo dostopnost do ključnih socialnih transferjev, kot sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

Število prejemnikov varstvenega dodatka je bilo meseca decembra 2016 11.000, po spremembi pa je to število naraslo na že na 17.500 oseb. Med temi je nekaj več kot 9.500 starejših od 65 let, med njimi pa prevladujejo samske osebe, ki so najbolj podvržene revščini in socialni izključenosti – teh je bilo kar 7.400.

Kljub pozitivnim trendom pa se med ljudmi krepi občutek nepravičnosti in neenakosti. Kriza je močno zmanjšala zaupanje v stebre socialne države in v drug drugega. S preverljivimi kriteriji za ugotavljanje upravičenosti do temeljnih socialno varstvenih prejemkov, v Sloveniji dosegamo visoko ciljnost in učinkovitost vpliva socialnih transferjev na zmanjšanje revščine. Po podatkih Svetovne banke imajo samo še štiri države v EU boljše rezultate glede na obseg sredstev in njihovo učinkovitost. Transferji vplivajo na zmanjšanje revščine z več kot 42%, medtem ko je evropsko povprečje nekaj desetink nad 35%.

Vendar pa prerazdeljevanje denarja v državnem proračunu ne more biti ključen vir zagotavljanja socialne države. Socialno državo in pogoje, da ljudje v njej dobro živijo zagotavlja predvsem gospodarska moč države in močan srednji razred.

Pomen socialne politike ne smemo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo, temveč mora država s svojo socialno politiko biti glavni akter razvoja pravične družbe.

K izkoreninjanju revščine in preprečevanju socialne izključenosti moramo pristopiti s širokim naborom sistemskih ukrepov, s spodbujanjem vključujoče gospodarske rasti, ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, višjo minimalno plačo, s pravičnim in dostopnim sistemom socialne zaščite. Naša najpomembnejša prioriteta mora biti napredek kakovosti življenja posameznic in posameznikov, družin in skupnosti.

Kljub posameznim ukrepom in mrežo socialno varstvenih programov na katero smo v Sloveniji lahko ponosni pa nimamo razvite ustrezne institucionalne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi posameznikov, ki so v času krize postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti.

Zato je ključno, da smo na ministrstvu s socialno aktivacijo povezali vse lokalne in druge institucije in obstoječe sisteme na tem področju ter vzpostavili nov model, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo kategorijo dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Ta se namreč kljub zelo ugodnim trendom zaposlovanja ne zmanjšuje.

Te osebe so zaradi dolgotrajne odsotnosti od trga dela in posledično nakopičenih socialnih in zdravstvenih težav izredno težko zaposljive in potrebujejo posebne pristope – aktivno, poglobljeno socialno delo in vključitev primerne programe socialne aktivacije. Programi, morajo biti kvalitetni in dostopni, se med seboj povezovati in imeti možnosti prehajanja med njimi. Pomembno je tudi povezano delovanje vseh deležnikov.

Socialna politika je ključno vezivo te družbe in ne smemo pozabiti kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Za blaginjo vseh generacij bo ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi odgovornega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Ključno bo zavedanje širše javnosti in vsakega posameznika o pomenu zavezanosti k skupnemu dobremu. Za Slovenijo, ki bo živela in delovala solidarno in povezano.

Predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak

Anja Kopač Mrak

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Zagovarjamo aktivno socialno politiko

Nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od krize pa vse do začetka leta 2014 je bilo med največjimi med državami EU, kar je močno vplivalo na blaginjo ljudi in nekateri so postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajnega prejemanja socialnih pomoči. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi ljudje.  

Do sedaj v Sloveniji nismo imeli razvite ustrezne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi takšnih posameznikov, zato je bilo ključno, da smo na ministrstvu oblikovali razvoj in vzpostavitev novega modela socialne aktivacije, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse lokalne in druge institucije ter obstoječe sisteme na tem področju.

Pri socialni aktivaciji gre za premik iz pasivne k aktivni socialni politiki. Gre za enega od stebrov reorganizacije centrov za socialno delo, ki prinaša nov način dela.

Projekt socialne aktivacije naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen je prepoznati in motivirati ljudi za reaktivacijo v različne družbene sisteme, predvsem pa ponovno vključiti na trg dela.

V javnosti so pogosti očitki, da relativno visoki socialni transferji in dolgotrajna upravičenost negativno vplivata na trg delovne sile in s tem povzročata vztrajanje ljudi v brezposelnosti. Da se mora participacija in višina plačila na trgu delovne sile posamezniku finančno izplačati v primerjavi z višino socialnih prejemkov, da bo posameznik sploh imel motivacijo za delo.

Izraz past neaktivnosti oz. past brezposelnosti se nanaša prav na take primere, ko so socialni prejemki brezposelnega ali njegove družine razmeroma visoki v primerjavi z njegovimi pričakovanimi prihodki iz dela. Ljudje se v takem položaju ne počutijo koristne, tveganje socialne izključenosti je visoko. Past neaktivnosti je vedno največja pri najnižje plačanih zaposlenih in se zvišuje s povišanjem dohodka iz zaposlitve. Pri tem pa se bistveno ne razlikujemo od drugih primerljivih držav, še več past neaktivnosti za samsko brezposelno osebo ob prehodu na 50% povprečne plače v Sloveniji je v letu 2015 znašala 79,24%, v Nemčiji 78,29% in v Avstriji celo 92,28%.

Ob akumulaciji vseh možnih transferjev gospodinjstvo sicer lahko doseže in preseže znesek minimalne plače, ob pogoju neobstoja lastnih sredstev za preživetje. Pri tem nikakor ne smemo podleči očitkom, da so višine socialnih transferjev previsoke. Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 297,53 eur, medtem ko je prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 znašal 616 evrov.

Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga revščine, višini minimalne plače in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na (ne)motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Mogoče pa je na mestu tudi vprašanje, ali je delo še vedno vrednota? In kakšno je pravo ravnovesje med solidarnostjo in tekmovalnostjo? To pa so splošna družbena vprašanja, okoli katerih moramo graditi splošen družben konsenz.

Zato so ključni programi, ki bi pomagali ljudem pri prehodu od pasivnega prejemnika socialnih pomoči do aktivnega člana družbe, iskalca zaposlitve. Vključenim osebam želimo prek individualne obravnave zagotoviti dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc in jih tako približati trgu dela. Prek pilotnega pristopa in uporabe evropskih sredstev želimo do 2012 vzpostaviti sistem, ki bo na celotnem ozemlju Slovenije, skladno z reorganizacijo mreže Centrov za socialno delo, omogočal obravnavo posameznikov, kot tudi sodelovanje med ključnimi deležniki, ki delujejo v okviru socialne aktivacije.

Za obdobje do konca leta 2018 smo tako prek javnih razpisov razpisali dolge in kratke programe socialne aktivacije. Kratki programi bodo trajali od šest tednov do treh mesecev in pol. Namenjeni so odraslim upravičencem denarne socialne pomoči, ki imajo tudi zahtevno socialno in zdravstveno problematiko, ter osebam, ki so vpisane v evidenco začasno nezaposljivih oseb. Poleg osmih (8) izvajalcev kratkih programov smo izbrali tudi 25 izvajalcev dolgih programov, ki trajajo 11 mesecev. Namenjeni so osebam mlajšim od 49 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so usmerjene v delovno usposabljanje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želimo, da bi izvajanje kar najhitreje steklo, zato na terenu že delujejo ekipe Centrov za socialno delo in Uradov za delo. Skupaj z našimi koordinatorji za socialno aktivacijo že pripravljajo nabor kandidatov za programe socialne aktivacije.

Načrtujemo, da se bo v  programe socialne aktivacije v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, do leta 2022 pa 12.500 oseb.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak predstavila EU kartico ugodnosti za večjo vključenost invalidov v družbo in predlog Resolucije o družinski politiki

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je danes na tiskovni konferenci predstavila aktualne projekte Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je danes v javno razpravo poslalo Resolucijo o družinski politiki za obdobje 2018-2028, katere glavna vizija je “vsem družinam prijazna družba”. Tekom razprave na ministrstvu pričakujejo številne predloge in bo v ta namen organiziralo tudi določene posvete, ki bodo odprti za javnost.

Družinska politika je v okviru nove resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike. Temeljila bo na celostnem in vključujočem pristopu, kar pomeni, da vključuje vse vrste družin, upošteva pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo, spoštuje avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov, ščiti otrokove pravice v družini in širše ter postavlja v ospredje varstvo in kakovost življenja družin in otrok.

Prednostna področja zapisana v predlogu resolucije so:

– programi v podporo družini,
– starševsko varstvo in družinski prejemki,
– nadomestno varstvo otrok,
– socialno varstvo družine,
– usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
– trg dela in zaposlovanje,
– področje zdravstva oziroma zdravstvenega varstva,
– področje vzgoje, varstva in izobraževanja,
– stanovanjska problematika

Ministrstvo predlaga tudi uvedbo družinske kartice ugodnosti za vse družine, ki bi imela podoben namen kot kartica ugodnosti za invalide, katero je ministrica prav tako predstavila na današnji tiskovni konferenci.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki uvaja EU kartico ugodnosti za invalide.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki te dni uvaja kartico ugodnosti za invalide. Projekt EU kartice ugodnosti za invalide je pilotni projekt 8 držav članic in sicer: Belgije, Cipra, Estonije, Finske, Italije, Malte, Romunije in Slovenije. V EU je kar 80 milijonov invalidov, ta kartica pa predstavlja enega izmed pomembnih korakov k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo. Projekt EU kartica ugodnosti za invalide ni namenjen le invalidom in osveščanju širše javnosti o invalidih, njihovih zmožnostih, potrebah, željah in načinu življenja, temveč tudi ponudnikom storitev, za katere si na ministrstvu želijo, da bi v kartici prepoznali svojo poslovno priložnost in se z ugodnostmi za invalide pridružili že obstoječim ponudnikom. Trenutno je teh ponudnikov okrog 200.