Prispevki

Anja Kopač Mrak - ministrica

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: “Evropska unija, poleg gospodarskega povezovanja, potrebuje tudi socialno dimenzijo!”

Socialna zaščita in kakovost življenja sta v EU med najboljšimi na svetu. Dobrobiti njenega gospodarskega razvoja pa niso enakomerno porazdeljene med vse ljudi. Soočamo z mnogimi izzivi in razlikami med posameznimi državami članicami: dolgotrajna brezposelnost in ponekod brezposelnost mladih je še vedno razmeroma visoka, prebivalstvo se stara, nove oblike dela delavcem ne ponujajo potrebne socialne in ekonomske varnosti.

Za uspešno soočanje z izzivi mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo in se ne osredotočati zgolj na gospodarsko povezovanje, saj je kohezija hkrati cilj in predpogoj nadaljnjega evropskega povezovanja.

Potreben je razmislek o socialni razsežnosti Evrope odpira vprašanja o tem, kako zvišati življenjski standard, ustvariti več kvalitetnih delovnih mest in zagotoviti potrebna znanja, da bo naša družba pripravljena na prihodnje izzive na trgu dela. Evropa bo demokratična in socialna ali pa je ne bo več!

Kljub temu, da socialna politika EU ostaja v glavnem v pristojnosti držav članic je že Rimska pogodba iz leta 1957, ki je začela proces evropskega združevanja, je med temeljna načela EU vpisala enako plačilo za moške in ženske ter pravico do prostega pretoka po evropskem skupnem trgu. Evropska zakonodaja ureja tudi pogoje dela, delovni čas, varnost in zdravje pri delu ter prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu.

Evropska komisija je letos objavila poročilo o socialni dimenziji EU, v katerem orisuje ukrepe za boljšo usklajenost sistemov socialne varnosti med državami unije, predstavila pa je tudi Evropski steber socialnih pravic, ki je najpomembnejša pobuda EU o socialni politiki. Cilj je okrepiti socialne standarde za vse evropske državljane.

Pred 17 leti so Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija razglasili Evropsko listino temeljnih pravic. Leta 2009 je ta postala zavezujoča s sprejemom Lizbonske pogodbe. Takšno pot želim tudi za Evropski steber socialnih pravic. Želim, da postane protokol socialnega napredka, s podlago v pogodbah EU, s katerim Evropa priznava, da ekonomske svoboščine ne smejo prevladati pred socialnimi pravicami. Evropa potrebuje družbeni preobrat in evropski steber socialnih pravic nakazuje pravo smer.

Poleg konvergence standardov bi ti kriteriji v veliki meri preprečili izkoriščanje socialnih politik in politik zaposlovanja kot spremenljivk za prilagajanja v primeru ekonomskih in gospodarskih pretresov. Vse preveč se socialno politiko postavlja ob bok s fiskalno konsolidacijo in krčenjem javno-finančnih izdatkov s katerim se razgrajuje socialna država.

Socialna politika mora biti v prvi vrsti razumljena kot produktivni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja in ne kot strošek. Tudi izkušnje iz preteklosti nam ponovno poudarjajo pomen socialne kohezije za nadaljevanje procesa miroljubnega povezovanja in sodelovanja v evropskem prostoru, kar je postalo še posebej očitno v luči novih izzivov kot so migrantska kriza, vse večja polarizacija družbe, demografski trendu, procesi globalizacije in digitalizacije.

Prizadevati si moramo za zagotavljanje minimalnih standardov kakovosti bivanja v vseh državah članicah, dostojnega dela, varnega in zdravega delovnega okolja, kot tudi enakih možnosti in enakosti spolov.

V ponedeljek, 23. 10. bo Svet ministrov EU za zaposlovanje in socialne zadeve razpravljal o predlogu Revizije direktive o napotitvi delavcev. Namen pobude je zagotoviti poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo.

Kljub temu, da je svoboda opravljanja storitev v državah članicah EU eden od njenih temeljev, na EU ne smemo več gledati le kot na gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Unija mora sprejeti konkretne ukrepe, za zaščito delavcev, urediti delovne pogoje in širiti obvezno spoštovanje kolektivnih pogodb na vse dejavnosti. Do sedaj so podjetja, ki napotijo delavce morala spoštovati samo minimalno plačo države članice gostiteljice, kar je vodilo do velikih razlik v plačah med napotenimi in lokalnimi delavci.

Povečevati konkurenčnost zgolj na račun zmanjševanja pravic delavcev, kar se dogaja v mnogih evropskih državah, ni prava pot. Tega ne moremo dovoliti. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela. Lahko smo vse bolj optimistični glede gospodarske rasti, vendar še vedno zaskrbljeni zaradi neenakosti. Moramo si upati pogledati naprej in ambiciozno zastaviti cilje za skupno prihodnost. Ne moremo si privoščiti še ene izgubljene priložnosti za razvoj bolj solidarne, pravične in enakopravne Evrope. Evrope, ki je blizu ljudem in ki deluje v njihovo največjo dobrobit.

Socialni demokrati  imamo, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na trenutno situacijo. Na politiko zategovanja pasu odgovarjamo z več kakovostnimi delovnimi mesti, zahtevamo močne zakonodajne predloge na področju socialne zaščite, enakosti spolov in delavskih pravic. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak

Dr. Anja Kopač Mrak: »Socialna demokracija je ideja o družbi, ki izenačuje življenske priložnosti vsakogar.«

Letošnji mednarodni dan boja proti revščini zaznamuje 25. obletnica razglasitve s strani Generalne skupščine Združenih narodov. Oskrba najranljivejših skupin potrebuje našo posebno pozornost in okoli teh vprašanj moramo graditi družbeni konsenz. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje. V procesu okrevanja stanja v državi pa ne smemo pozabiti na tiste posameznike, ki jih je kriza najbolj prizadela in ki so za stabilizacijo razmer žrtvovali največ.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 13,9-odstotna in pada že drugo leto zapored, prav tako kot tudi ostali kazalniki, ki kažejo na socialno izključenost različnih skupin. Pod pragom tveganja revščine je lani živelo približno 280.000 oseb, kar je 7.000 manj kot v prejšnjem letu. Tudi trendi zaposlovanja so zelo vzpodbudni, saj beležimo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjem desetletju.

Od vseh oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 83.000 upokojencev, od tega kar enkrat več upokojenih žensk kot upokojenih moških. Ne glede na to, da se socialne razmere in revščina v Sloveniji v splošnem izboljšuje, pa je le-ta med starejšimi, zlasti samskimi, še vedno višja kot pri splošni populaciji. Pomemben korak je bil zato narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov.

Zmanjšala se je revščina otrok. Beležimo manjšo stopnjo revščine kot jih imajo na primer Avstrija, Belgija ter Švedska in smo 3% pod evropskim povprečjem. Kar petnajst zahodnoevropskih držav ima prag tveganja revščine višji od slovenskega. Italija in Hrvaška imata višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine tako živi vsak 5. prebivalec teh dveh držav.

K dobrim kazalcem in izhodiščem na področju socialne izključenosti so nedvomno pripomogli hitri in odločni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela v času krize. Smo ena izmed redkih držav v Evropi, ki smo celo višali socialne transferje za tiste skupine, ki so bile najbolj ogrožene in podvržene socialnim stiskam.

Na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se je s 1. januarjem 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka zvišal na 288,81 evrov, kar pomeni, da se je povišal znesek redne denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči ter tudi znesek pogrebnine in posmrtnine.

V začetku leta 2016 smo v veliki meri odpravili varčevalne ukrepe. Na področju otroškega dodatka so se zneski le-tega v petem in šestem dohodkovnem razredu zvišali za 10 %, tj. na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov, pri državni štipendiji pa se je delno uvedel 5. dohodkovni razred, zaradi česar so sedaj lahko do državne štipendije upravičeni tudi tisti s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 % na družinskega člana. Zaradi tega državno štipendijo prejema 3000 več dijakov in študentov. V začetku leta 2017 smo uvedli brezplačno kosilo za otroke iz družin, ki so uvrščene do vključno 3. dohodkovnega razreda.

V 2018 bomo odpravili še zadnje varčevalne ukrepe, ki se nanašajo na prejemanje otroškega dodatka. Zavezani smo, da tudi ostale postopoma odpravimo v celoti.

Prav tako smo za najbolj ranljivo skupino vpis zaznamb zaradi upravičenosti do pravice ter možnost vračila sredstev v zapuščinskih postopkih ohranili samo za zelo ozek krog upravičencev. S tem smo omogočili večjo dostopnost do ključnih socialnih transferjev, kot sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

Število prejemnikov varstvenega dodatka je bilo meseca decembra 2016 11.000, po spremembi pa je to število naraslo na že na 17.500 oseb. Med temi je nekaj več kot 9.500 starejših od 65 let, med njimi pa prevladujejo samske osebe, ki so najbolj podvržene revščini in socialni izključenosti – teh je bilo kar 7.400.

Kljub pozitivnim trendom pa se med ljudmi krepi občutek nepravičnosti in neenakosti. Kriza je močno zmanjšala zaupanje v stebre socialne države in v drug drugega. S preverljivimi kriteriji za ugotavljanje upravičenosti do temeljnih socialno varstvenih prejemkov, v Sloveniji dosegamo visoko ciljnost in učinkovitost vpliva socialnih transferjev na zmanjšanje revščine. Po podatkih Svetovne banke imajo samo še štiri države v EU boljše rezultate glede na obseg sredstev in njihovo učinkovitost. Transferji vplivajo na zmanjšanje revščine z več kot 42%, medtem ko je evropsko povprečje nekaj desetink nad 35%.

Vendar pa prerazdeljevanje denarja v državnem proračunu ne more biti ključen vir zagotavljanja socialne države. Socialno državo in pogoje, da ljudje v njej dobro živijo zagotavlja predvsem gospodarska moč države in močan srednji razred.

Pomen socialne politike ne smemo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo, temveč mora država s svojo socialno politiko biti glavni akter razvoja pravične družbe.

K izkoreninjanju revščine in preprečevanju socialne izključenosti moramo pristopiti s širokim naborom sistemskih ukrepov, s spodbujanjem vključujoče gospodarske rasti, ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, višjo minimalno plačo, s pravičnim in dostopnim sistemom socialne zaščite. Naša najpomembnejša prioriteta mora biti napredek kakovosti življenja posameznic in posameznikov, družin in skupnosti.

Kljub posameznim ukrepom in mrežo socialno varstvenih programov na katero smo v Sloveniji lahko ponosni pa nimamo razvite ustrezne institucionalne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi posameznikov, ki so v času krize postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti.

Zato je ključno, da smo na ministrstvu s socialno aktivacijo povezali vse lokalne in druge institucije in obstoječe sisteme na tem področju ter vzpostavili nov model, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo kategorijo dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Ta se namreč kljub zelo ugodnim trendom zaposlovanja ne zmanjšuje.

Te osebe so zaradi dolgotrajne odsotnosti od trga dela in posledično nakopičenih socialnih in zdravstvenih težav izredno težko zaposljive in potrebujejo posebne pristope – aktivno, poglobljeno socialno delo in vključitev primerne programe socialne aktivacije. Programi, morajo biti kvalitetni in dostopni, se med seboj povezovati in imeti možnosti prehajanja med njimi. Pomembno je tudi povezano delovanje vseh deležnikov.

Socialna politika je ključno vezivo te družbe in ne smemo pozabiti kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Za blaginjo vseh generacij bo ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi odgovornega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Ključno bo zavedanje širše javnosti in vsakega posameznika o pomenu zavezanosti k skupnemu dobremu. Za Slovenijo, ki bo živela in delovala solidarno in povezano.

Predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak

Anja Kopač Mrak

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Zagovarjamo aktivno socialno politiko

Nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od krize pa vse do začetka leta 2014 je bilo med največjimi med državami EU, kar je močno vplivalo na blaginjo ljudi in nekateri so postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajnega prejemanja socialnih pomoči. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi ljudje.  

Do sedaj v Sloveniji nismo imeli razvite ustrezne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi takšnih posameznikov, zato je bilo ključno, da smo na ministrstvu oblikovali razvoj in vzpostavitev novega modela socialne aktivacije, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse lokalne in druge institucije ter obstoječe sisteme na tem področju.

Pri socialni aktivaciji gre za premik iz pasivne k aktivni socialni politiki. Gre za enega od stebrov reorganizacije centrov za socialno delo, ki prinaša nov način dela.

Projekt socialne aktivacije naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen je prepoznati in motivirati ljudi za reaktivacijo v različne družbene sisteme, predvsem pa ponovno vključiti na trg dela.

V javnosti so pogosti očitki, da relativno visoki socialni transferji in dolgotrajna upravičenost negativno vplivata na trg delovne sile in s tem povzročata vztrajanje ljudi v brezposelnosti. Da se mora participacija in višina plačila na trgu delovne sile posamezniku finančno izplačati v primerjavi z višino socialnih prejemkov, da bo posameznik sploh imel motivacijo za delo.

Izraz past neaktivnosti oz. past brezposelnosti se nanaša prav na take primere, ko so socialni prejemki brezposelnega ali njegove družine razmeroma visoki v primerjavi z njegovimi pričakovanimi prihodki iz dela. Ljudje se v takem položaju ne počutijo koristne, tveganje socialne izključenosti je visoko. Past neaktivnosti je vedno največja pri najnižje plačanih zaposlenih in se zvišuje s povišanjem dohodka iz zaposlitve. Pri tem pa se bistveno ne razlikujemo od drugih primerljivih držav, še več past neaktivnosti za samsko brezposelno osebo ob prehodu na 50% povprečne plače v Sloveniji je v letu 2015 znašala 79,24%, v Nemčiji 78,29% in v Avstriji celo 92,28%.

Ob akumulaciji vseh možnih transferjev gospodinjstvo sicer lahko doseže in preseže znesek minimalne plače, ob pogoju neobstoja lastnih sredstev za preživetje. Pri tem nikakor ne smemo podleči očitkom, da so višine socialnih transferjev previsoke. Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 297,53 eur, medtem ko je prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 znašal 616 evrov.

Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga revščine, višini minimalne plače in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na (ne)motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Mogoče pa je na mestu tudi vprašanje, ali je delo še vedno vrednota? In kakšno je pravo ravnovesje med solidarnostjo in tekmovalnostjo? To pa so splošna družbena vprašanja, okoli katerih moramo graditi splošen družben konsenz.

Zato so ključni programi, ki bi pomagali ljudem pri prehodu od pasivnega prejemnika socialnih pomoči do aktivnega člana družbe, iskalca zaposlitve. Vključenim osebam želimo prek individualne obravnave zagotoviti dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc in jih tako približati trgu dela. Prek pilotnega pristopa in uporabe evropskih sredstev želimo do 2012 vzpostaviti sistem, ki bo na celotnem ozemlju Slovenije, skladno z reorganizacijo mreže Centrov za socialno delo, omogočal obravnavo posameznikov, kot tudi sodelovanje med ključnimi deležniki, ki delujejo v okviru socialne aktivacije.

Za obdobje do konca leta 2018 smo tako prek javnih razpisov razpisali dolge in kratke programe socialne aktivacije. Kratki programi bodo trajali od šest tednov do treh mesecev in pol. Namenjeni so odraslim upravičencem denarne socialne pomoči, ki imajo tudi zahtevno socialno in zdravstveno problematiko, ter osebam, ki so vpisane v evidenco začasno nezaposljivih oseb. Poleg osmih (8) izvajalcev kratkih programov smo izbrali tudi 25 izvajalcev dolgih programov, ki trajajo 11 mesecev. Namenjeni so osebam mlajšim od 49 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so usmerjene v delovno usposabljanje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želimo, da bi izvajanje kar najhitreje steklo, zato na terenu že delujejo ekipe Centrov za socialno delo in Uradov za delo. Skupaj z našimi koordinatorji za socialno aktivacijo že pripravljajo nabor kandidatov za programe socialne aktivacije.

Načrtujemo, da se bo v  programe socialne aktivacije v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, do leta 2022 pa 12.500 oseb.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak predstavila EU kartico ugodnosti za večjo vključenost invalidov v družbo in predlog Resolucije o družinski politiki

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je danes na tiskovni konferenci predstavila aktualne projekte Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je danes v javno razpravo poslalo Resolucijo o družinski politiki za obdobje 2018-2028, katere glavna vizija je “vsem družinam prijazna družba”. Tekom razprave na ministrstvu pričakujejo številne predloge in bo v ta namen organiziralo tudi določene posvete, ki bodo odprti za javnost.

Družinska politika je v okviru nove resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike. Temeljila bo na celostnem in vključujočem pristopu, kar pomeni, da vključuje vse vrste družin, upošteva pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo, spoštuje avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov, ščiti otrokove pravice v družini in širše ter postavlja v ospredje varstvo in kakovost življenja družin in otrok.

Prednostna področja zapisana v predlogu resolucije so:

– programi v podporo družini,
– starševsko varstvo in družinski prejemki,
– nadomestno varstvo otrok,
– socialno varstvo družine,
– usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
– trg dela in zaposlovanje,
– področje zdravstva oziroma zdravstvenega varstva,
– področje vzgoje, varstva in izobraževanja,
– stanovanjska problematika

Ministrstvo predlaga tudi uvedbo družinske kartice ugodnosti za vse družine, ki bi imela podoben namen kot kartica ugodnosti za invalide, katero je ministrica prav tako predstavila na današnji tiskovni konferenci.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki uvaja EU kartico ugodnosti za invalide.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki te dni uvaja kartico ugodnosti za invalide. Projekt EU kartice ugodnosti za invalide je pilotni projekt 8 držav članic in sicer: Belgije, Cipra, Estonije, Finske, Italije, Malte, Romunije in Slovenije. V EU je kar 80 milijonov invalidov, ta kartica pa predstavlja enega izmed pomembnih korakov k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo. Projekt EU kartica ugodnosti za invalide ni namenjen le invalidom in osveščanju širše javnosti o invalidih, njihovih zmožnostih, potrebah, željah in načinu življenja, temveč tudi ponudnikom storitev, za katere si na ministrstvu želijo, da bi v kartici prepoznali svojo poslovno priložnost in se z ugodnostmi za invalide pridružili že obstoječim ponudnikom. Trenutno je teh ponudnikov okrog 200.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Vlada potrdila predlog ministrice Kopač Mrak za reorganizacijo Centrov za socialno delo

Vlada je za obravnavo v Državni zbor po rednem postopku pripravila predlog novele Zakona o socialnem varstvu, ki predvideva 16 območnih Centrov za socialno delo, sedanji centri pa bodo postali enote centrov. “Ohranjene so lokacije vseh sedanjih 62 centrov za socialno delo, ki bodo postali enote centra,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

“Enote centrov ostajajo v lokalnem okolju in bodo še naprej delale strokovne zadeve,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak. V posamezni območni center se bo po predlogu spojilo več sedanjih centrov za socialno delo. Območni center bo na enem mestu vodil in upravljal delo za celotno območje. Znotraj centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo. Oblikovana bo tudi skupna strokovna služba, v katero bodo ob izvedbi reorganizacije vključeni delavci, ki so zdaj koordinatorji obravnave v skupnosti in koordinatorji za izvajanje nadomestne kazni.

Predvideno je, da bo skupna strokovna služba kasneje vključevala tudi mobilno strokovno enoto, v kateri bodo različni strokovnjaki, denimo psiholog, pravnik in specialni pedagog. Mobilna strokovna enota bo na razpolago vsaki od enot centra.

Znotraj območnega centra bo ustanovljena enota za odločanje o pravicah iz javnih sredstev oz. t.i. letnih pravicah, ki bo vodila postopke in odločala o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence. Pri vsakem območnem centru bo delovala interventna služba, pri nekaterih pa tudi krizni centri za otroke in mladostnike.

Območni centri pa ne bodo delovali le na sedežu, ampak tudi zunaj njega, in sicer na svojih enotah. Te bodo poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo. Tako bo vzpostavljenih 62 enot centrov, ki jih bodo vodili pomočniki direktorjev. Centri za socialno delo, njihova teritorialna pristojnost in sedež bodo določeni z vladno uredbo, ki bo določala tudi enote centrov in njihovo območje delovanja.

Nova organizacijska struktura centrov bo po predlogu začela delovati 1. oktobra 2018. Za reševanje kadrovske stiske je po ministričinih besedah predvidenih 20 novih zaposlitev. Poleg tega bodo zaposlili 62 pripravnikov, ki bodo imeli po končanem pripravništvu izhod v zaposlitev, je pojasnila.

Reorganizacija centrov vključuje poleg nove organizacijske strukture tudi poenostavitev postopkov za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativne odločbe. Letne pravice bodo obravnavane avtomatsko in strankam ne bo treba vlagati vloge vsako leto.

Testna oblika avtomatizirane informativne odločbe je načrtovana za konec letošnjega leta. Centri bodo informativne odločbe izdajali na podlagi avtomatiziranega sistema tiskanja in pošiljanja, podobnega sistemu Finančne uprave. Prve informativne odločbe naj bi bile po ministričinih besedah izdane jeseni prihodnje leto.

Po izračunih ministrstva za delo bo samo zaradi uvedbe informativne odločbe razbremenjenih približno 70 delavcev. Poleg tega reorganizacijo centrov sestavlja tudi socialna aktivacija, v kateri bodo celostno obravnavali osebe, ki so na pragu tveganja revščine in socialno izključene.

V okviru poskusnega uvajanja socialne aktivacije bo zaposlenih 48 oseb, ki bodo delovale na centrih za socialno delo. Usposabljanje zanje se je danes že začelo, je povedala ministrica Kopač Mrak. Ocenjene finančne posledice reorganizacije centrov znašajo za državni proračun za leto 2018 skupaj več kot 1,5 milijona evrov.

Anja Kopač Mrak - Naprej

Komentar ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob prazniku dela: Okrepimo kulturo spoštovanja delavskih pravic

Prvi maj je praznik mednarodne solidarnosti in utrjevanja vrednot, ki so povezane s človekovim delom ter zagotovljeno pravno in socialno varnostjo. Je praznik, ki simbolizira družbeni razvoj in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi. Medtem, ko dokazujemo svoj spoštljiv odnos do nedvomno pomembnih dogodkov v naši zgodovini, pa smo pri tem predvsem zazrti v prihodnost.

Slovenija okreva. Stanje na trgu dela v Sloveniji se je bistveno izboljšalo in v zadnjem obdobju beležimo zelo pozitivne trende. Brezposelnost je lani prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati pa se povečuje število delovno aktivnih oseb.

Aprilski podatki kažejo, da je v Sloveniji prijavljenih 91.696 brezposelnih, kar je 13 odstotkov manj kot pred enim letom. Raste število delovno aktivnih prebivalcev, po zadnjih podatkih nas je 826.206, kar je tri odstotke več kot lani ob tem času. Za temi številkami pa stoji uspešnost izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja.

Še posebej spodbudni so trendi na področju zaposlovanja mladih do 29 let. Brezposelnost pri mladih pada že od leta 2013. Konec decembra 2016 jih je bilo pri zavodu registriranih 21.530 kar je 33% manj kot konec leta 2013, ko je bila številka 32.523. Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi do 25 let pa se je v tem obdobju znižala za 40 %.

Dobri rezultati pri zaposlovanju mladih so tudi posledica v preteklosti zelo uspešne sheme Jamstva za mlade, ki jo nadaljujemo tudi v obdobju 2016 – 2020. V petih letih izvajanja jamstva bo za ukrepe predvidoma namenjenih okvirno 300 milijonov evrov, od tega največ v prvih dveh letih izvajanja – 70,1 in 62,7 milijonov evrov.

V letu 2016 se je končno ustavil negativni trend podaljševanja trajanja brezposelnosti mladih in ob tem beležimo tudi znižanje povprečne dobe brezposelnosti, kar je tudi posledica intenzivne obravnave dolgotrajno brezposelnih mladih in hitra aktivacija novo prijavljenih mladih.

Z gospodarsko rastjo delovna mesta postajajo vse bolj stabilna in nujno je, da vlagamo v trajno zaposlovanje mladih. Zato smo na ministrstvu za delo pripravili ukrep subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas v višini 5.000 eur za zaposlitev za polni delovni čas, 40 ur na teden.

V zadnjih dveh letih je zaposlovanje brezposelnih oseb številčnejše, večje pa so tudi možnosti vključevanja v programe spodbujanja zaposlitev. Ob padanju registrirane brezposelnosti se hkrati povečuje obseg delovno aktivnega prebivalstva.

Navkljub zniževanju števila brezposelnih v vseh kategorijah pa moramo v prihodnosti največ pozornosti nameniti starejšim in dolgotrajno brezposelnim osebam. V veljavi je že zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki omogoča olajšavo delodajalcu za zaposlitev starejših brezposelnih in oprostitev plačila vseh prispevkov delodajalca za socialno varnost za prvih 24 mesecev zaposlitve.

Vendar so starejši na trgu dela velik izziv tako za delodajalce kot za celotno družbo. Zato je pomemben program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, ki bo prispeval k uveljavljanju učinkovitega in kakovostnega upravljanja s starejšimi zaposlenimi – za razvoj standardov za opravljanje s starejšimi, izvedbo delavnic za delodajalce, podporo delodajalcem pri oblikovanju strategij za učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi ter krepitev njihovih kompetenc, ipd.

Naša družba se stara in odnos delodajalcev do starejših delavcev se bo moral spremeniti. Drugače kot družba ne bomo zmogli.

Država mora narediti največ, da ustvarja pogoje za nova delovna mesta in gradi kulturo spoštovanja delavskih pravic, ki je v Sloveniji zaskrbljujoča praksa. A v prihodnosti bo vse pomembnejši odnos delodajalcev do delavcev in dela nasploh. Vsi skupaj se moramo zavedati, da delo postaja ključni produkcijski faktor, ki bo ustvarjal zmagovalce na trgu dela. Od tega bo odvisna tudi možnost realizacije višje gospodarske rasti, ki je v Sloveniji vsekakor spodbudna.

Človeški kapital je največji kapital naše družbe in prav je, da mu namenimo dostojno mesto. Kot socialdemokratka si iskreno prizadevam za družbo, kjer bo delo, kot temeljna vrednota in človekova pravica, omogočalo preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajalo dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh soustvarja skupnost.

Naj nam bosta 1. in 2. maj večen pomnik dostojnega dela in zagotavljanja varnosti ter dostojanstva vseh državljank in državljanov. Iskrene čestitke vsem ob prazniku dela!

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih

Ob obravnavi Družinskega zakonika na seji Državnega zbora je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak poudarila, da gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje, ko je prvi, pred petimi leti, propadel zaradi referenduma, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. “Obe, takrat sporni vsebini, sta danes že urejeni v drugih zakonih, na skoraj enak način, kot je bil predlog Družinskega zakonika pred petimi leti,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Tako po besedah ministrice predlog Družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom in po njenem je vsakršna razprava o tem vprašanju, razprava o nečem, česar v zakoniku ni. “Danes je tu v DZ razprava, ki je namenjena zgolj sama sebi in nabiranju političnih točk, tistih, ki jo sprožajo,” je dodala ministrica. Glede na to, da je na področju otrokovih pravic in koristi še vedno aktualna zakonodajna iz leta 1976, je ministrica izrazila pričakovanje, da se v tokratnem poizkusu sprejme sistemska prevetritev zaščite otrokovih koristi – Družinski zakonik.

Zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, sta po besedah ministrice osnovna cilja zakonika, kar je po njenem tudi razlog za prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. “Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak povzema, da predlog zakonika jasno določa koliko časa lahko ukrep traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa ter uvaja tudi t.i. načelo najmilejšega ukrepa, da se ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabi tisti, ki otroka še zaščiti in hkrati čim manj posegel v pravice staršev, odvzem otroka staršu pa je v Zakoniku predviden kot skrajni ukrep.

Glede definicije družine, o kateri je bilo veliko tudi spolitiziranih polemik, pa ministrica poudari, da je družina definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. “Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je povedala ministrica, med pomembnejšimi novostmi Zakonika pa izpostavila možnost mediacije v družinskih sporih, programe v podporo družine, ki so namenjeni zlasti spodbujanju pozitivnega starša in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanje odnosov v družini in aktivnemu preživljanju prostega časa, pripravlja pa se tudi podlaga za sprejetje resolucije v družinski politiki, ki bo temeljni strateški dokument na področju družin ter predlaga ustanovitev Sveta za otroke in družino.

“Gre za zakon, ki ga v Sloveniji potrebujemo, ki je prestal obsežno javno razpravo in je usklajen s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, “da zakonik podpirajo tako v Skupnosti centrov za socialno delo, Sodnem svetu, na Vrhovnem sodišču, Socialni zbornici, ter druge institucije”.

Poslanka Marija Bačič je v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov izpostavila, da so prav polemike glede pravic istospolnih, ki so se navsezadnje izrazile na dveh padlih referendumih, botrovale nameri, da se sprejme Zakonik, ki bo v prvi vrsti v korist otrok. Kljub temu, da »spornih« vsebin, ki so bile predmet referendumskih pobud predlog ne ureja, pa se žal tudi tokrat sliši nove napovedi o referendumu, kar je po mnenju poslanke zaskrbljujoče. Ob tem je povedala, da so bili na matičnem odboru upoštevani in navsezadnje sprejeti tudi amandmaji opozicije, “tako lahko v primeru nepodpore zakoniku trdimo, da gre bolj kot za vsebino za vnovično sprenevedanje in prodajo lastne politične propagande”.

Ob tem je poslanka SD spomnila na vsebine, ki so v razpravah o družinskem zakoniku pogostokrat zlorabljene in se z njimi še vedno manipulira, kot npr. pravica do splava, posvojitev otrok s strani istospolnih, oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za konec je Marija Bačič dodala, da gre podpora Socialnih demokratov Družinskemu zakoniku ravno v sled zaščite otrokove koristi, čemur predlog v največji meri tudi sledi. Poslanka Bačič je še izrazila pričakovanje, da je to – otrokova korist – tisto, kar bo prepričalo tudi ostale poslanke in poslance, “da nam je vsem mar tudi za vse tiste otroke, ki nimajo – iz kakršnegakoli razloga že – obeh staršev in da tudi tem otrokom priznavamo pravice”.

Posvet o reorganizaciji CSD v Ljutomeru

Ministrica Kopač Mrak s posvetom v Ljutomeru pričela javne predstavitve projekta reorganizacije CSD-jev po Sloveniji

V Ljutomeru je potekal prvi iz niza regijskih posvetov, s katerimi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago za reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Poglavitni namen reorganizacije, ki poteka pod sloganom »Na teren, bližje k ljudem«, je izboljšanje storitev za državljane. Projekt reorganizacije pa vključuje tri ključne izboljšave, in sicer novo organizacijsko strukturo CSD-jev, informativno odločbo in projekt socialne aktivacije.

Projekt reorganizacije CSD sta v Ljutomeru predstavili ministrica dr. Anja Kopač Mrak in v.d. direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon. Vse zbrane je v uvodu pozdravila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, posveta, ki ga je moderiral predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, pa so se udeležili številni socialni delavci iz regije, predstavniki nevladnih organizacij s področja socialne dejavnosti, župani in občinski svetniki ter zainteresirana javnost z območja centrov za socialno delo Ljutomer, Lendava, Murska Sobota in Gornja Radgona.

Posvet v Ljutomeru o CSD

Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSD in 1.169 zaposlenih. CSD še naprej ostajajo vstopna točka za vse pravice, bodo pa razbremenjeni administracije in upravnih postopkov.  Vzpostavlja se 16 območnih CSD, ki bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni  strokovni tim; v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer ti že obstajajo).  Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.

Posvet v Ljutomeru

Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije. Trije aktivatorji bodo imeli sedež v Ljutomeru.

Kopač Mrak in Jevšek na posvetu

“Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela,” je v Ljutomeru poudarila ministrica Kopač Mrak.

Anja Kopač Mrak na posvetu v Ljutomeru

Tanja Amon je dodatno pojasnila pričakovane koristi reorganizacije Centrov za socialno delo po Sloveniji. “Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Reorganizacija bo omogočila tudi enak standard storitev za uporabnike po celotni Sloveniji,” je pojasnila v.d. generalne direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon.

Z regijskimi posveti skuša ministrstvo k sodelovanju pri nastajanju zakona privabiti kar najširši krog strokovne in druge zainteresirane javnosti. Osnutek sprememb je od 15. februarja v javni obravnavi, v drugi polovici marca na ministrstvu načrtujejo obravnavo zakona na seji vlade, nato pa bodo zakon posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Ministrica Kopač Mrak pričakuje, da bo zakonodajni postopek zaključen do letošnjega poletja, v jeseni bo sledil začetek izvajanja reorganizacije, ki bo z vzpostavitvijo območnih enot zaključena predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Regijski posveti o reorganizaciji bodo potekali celotno pomlad in po vsej Sloveniji, z zbranimi predlogi bodo predlog zakona dopolnjevali ves čas vladne in zakonodajne obravnave. Reorganizacija CSD poteka po 20 letih obstoječe ureditve, zato je sodelovanje strokovne javnosti pri nastajanju zakona toliko bolj pomembno, saj bodo le tako doseženi cilji projekta.

Naslednji regijski posvet bo potekal že 21. februarja v Ilirski Bistrici. Več o projektu reorganizacije CSD si lahko preberete na: http://skrci.me/qDlsF

Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Anja Kopač Mrak za Večer: “Ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko.”

Z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak se je novinarka časnika Večer Tanja Milakovič Fajnik pogovarjala o dosežkih in ukrepih njenega ministrskega resorja ter o prihodnosti socialne Evrope. “Odkrito lahko povem, da je težko biti minister v državi, kjer menijo, da je sociale preveč,” je med drugim v intervjuju izpostavila ministrica iz vrst Socialnih demokratov.

Kaj si lahko obetamo od evropskega socialnega stebra?

“Počakati bo treba na uradni predlog Evropske komisije, ki bo izdan marca. Je pa pomembno že dejstvo, da se za več socialne Evrope zavzema celoten politični vrh EU, na čelu s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Na zadnjem srečanju januarja v Bruslju je bilo jasno zaznati, da dojemamo Evropo kot celoto, kjer velja pravica do dostojnega preživetja in dostojnega plačila za delo za vse. Izpostavljeno je bilo vprašanje minimalne plače in minimalnega dohodka. Pri čemer je jasno, da ta ne more biti in ne bo enak v vseh evropskih državah. Bo pa s tem postavljen neki minimalni evropski standard na področju socialnih pravic. Ne glede na razvojne razlike med državami, kot so višina povprečne plače, BDP in kupna moč.”

Govorilo se je tudi, kako preprečiti socialni damping. Torej nižanje plač in socialnih standardov na račun večanja konkurenčnosti, ki bi pritegnila investitorje v Evropo.

“Povečevati konkurenčnost zgolj na račun zmanjševanja socialnih pravic delavcev, kar se dogaja v evropskih državah, ni prava pot. Tega ne moremo dovoliti. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela.”

V zadnjem času je v evropskih državah več govora tudi o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Kakšno je vaše stališče, je to utopija ali v prihodnosti možna rešitev?

“Če ne bo prišlo do sprememb na trgu dela in pri sistemih socialne varnosti, je UTD bolj ali manj realnost v prihodnosti. Sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, zdravstva, za primer brezposelnosti in invalidnosti, so bili vzpostavljeni konec 19. stoletja, ko je prevladovalo delo za nedoločen in za polni delovni čas. Povedano drugače, socialna varnost se s takšnimi sistemi lahko zagotovi za tiste, ki imajo stabilno zaposlitev in redno plačujejo prispevke. Danes pa smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve. Mladi na primer vstopajo na trg dela zelo pozno in pri 65 letih ne bodo imeli pogojev za upokojitev. Gledano v tej luči, je UTD kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti ena izmed rešitev. UTD bi namreč bila pravica vsakega državljana. Je pa dejstvo, da z UTD rušimo logiko obstoječega evropskega sistema socialne varnosti, kjer je temeljna povezanost med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pokojnin, nadomestil za brezposelnost, starševskega varstva, boleznin.”

Pri tem obstaja tudi bojazen, da ljudje ne bi več hoteli delati ali pa vsaj ne več poprijeti za vsako delo.

“Že danes imajo mnoga podjetja v Sloveniji težave pri iskanju delavcev. Zakaj jih ne dobijo? Morda pa bo treba ponuditi boljše plačilo. Ko je gospodarska rast in se zmanjšuje brezposelnost, napoči čas, da je delo treba tudi bolje plačati. Za to, da delavci ne sprejmejo slabo plačanega dela, niso krivi niti brezposelni niti država, kar je pogost očitek. UTD bi imel še večji vpliv na vedenje ljudi na trgu dela, saj bi jim omogočal še več svobode pri izbiri. Korenito bi spremenil dosedanje odnose v družbi in ravno zato ga ni tako lahko sprejeti. Kot sociologinja ga sicer podpiram, ker prinaša posamezniku več avtonomije, daje mu možnost aktivne participacije pri odločitvah, omogoča mu večjo neodvisnost od trga dela. Ni naključje, da so mu bolj naklonjeni v Skandinaviji, kjer se sistemi socialne varnosti osredotočajo na posameznika in brezpogojnost pravic, ki izhajajo iz državljanstva, in bi bil zanje UTD le korak naprej. Za države centralne Evrope – Nemčijo, Avstrijo, Francijo in tudi Slovenijo – je zgodba o UTD precej drugačna, ker socialne pravice izhajajo primarno iz posameznikove participacije na trgu dela.”

Kaj pa krajši, denimo šesturni delovnik?

“V Sloveniji se sicer lahko pogovarjamo o tem, a imamo zelo velik problem: prekomerno nadurno delo. Delovni inšpektorji tudi v najnovejšem poročilu ugotavljajo, da so zaposleni v Sloveniji primorani delati preveč. Nekateri delodajalci s tem prihranijo, saj je to zanje ugodneje kot zaposliti dodatne ljudi. Na drugi strani pa so tudi delodajalci, ki bi zaposlovali, a ne morejo, ker ne najdejo ustreznega kadra. Med brezposelnimi imamo namreč veliko ljudi z zdravstvenimi ovirami, ki so težje zaposljivi in ne morejo delati na vseh delovnih mestih. Težava je tudi ta, da imajo brezposelni premalo znanj in niso dovolj usposobljeni za delo, ki ga iščejo delodajalci. Veliko je tudi povpraševanje po deficitarnih poklicih. Tudi zaradi tega je v podjetjih premalo zaposlenih in preveč preobremenjenih.”

Kolikšna bo po novem najnižja minimalna pokojnina?

“Prav te dni intenzivno iščemo rešitev za zagotovitev minimalne pokojnine za vse, tako moške kot ženske, ki so v času svojega upokojevanja izpolnili upokojitvene pogoje. Minimalna pokojnina je namreč zelo pomembna, tudi v luči odpravljanja revščine pri starejših. Večja vključenost žensk pri zagotavljanju minimalne pokojnine je namreč ključna za preprečevanje njihove revščine. Upam, da bo dogovor sprejet v kratkem in da bomo zagotovili minimalno pokojnino, nad varstvenim dodatkom vsem, ki so izpolnili polne upokojitvene pogoje.”

Imate znotraj koalicije dovolj podpore pri reševanju socialnih vprašanj?

“Žal prevečkrat velja prepričanje, da dajemo za socialo preveč in da bi se izdatki, zdaj, ko imamo gospodarsko rast, morali zniževati. Še vedno me boli, da se je leta 2012 sprejem nove socialne zakonodaje pogojeval z argumentom, da ljudje sistem izrabljajo. Žalosti me tudi, da se od takrat do danes ni nič spremenilo. Še vedno poslušam, da bi morala sociala preverjati, kdo se vozi z mercedesom in dobiva pomoč. Dokler v tej državi tega ne bodo nadzirale institucije, ki so za to pristojne, in to niso centri za socialno delo, tako dolgo ne bo nič drugače. Odkrito lahko povem, ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko. Tudi pri minimalni plači nazadnje je bilo tako. Razumem sicer predsednika vlade, da je zahtev veliko in jih je na koncu treba nekako uskladiti. Ne razumem pa prepričanja, da je sociale že v izhodišču preveč.”

Pri minimalni plači ste se zavzemali za višji dvig, pa temu vlada ni bila naklonjena.

“Minimalna plača je ekonomska in socialna kategorija. Če je prag tveganja revščine, mora biti minimalna plača nad njim. Ne morem zagovarjati, da ljudje delajo osem ur in na koncu dobijo manj, kot zadošča za osnovno preživetje. Šlo je samo za tri evre. Če bi minimalno plačo uskladili za 2,6 odstotka, bi bili točno na pragu revščine – 617 evrih. Sprejeta je bila uskladitev 1,8 odstotka. Lahko sicer rečem, da je to bolje, kot če bi se uskladila za zgolj 0,5, kolikor je znašala inflacija, ampak vseeno ostaja slab priokus.”

Mimogrede, 617 evrov je povprečna pokojnina.

“Drži. In tega ni mogoče reševati drugače kot z zvišanjem vseh bruto plač. Pri nas pa se še vedno zamegljuje in reče, da država preveč vzame. Ni res, v osnovi so že bruto plače prenizke. Ne razumem namreč, kako je lahko problem minimalna plača v trgovinski branži, kjer so najvišji dobički. Kdo je vse zapitke v tej državi plačal v zadnjih letih? Ljudje, ki so dobivali nižje socialne transferje, nižje pokojnine, nižje plače. Najbolj je to občutil srednji sloj in čas je, da politika pristane na drugačno delitev ustvarjenega. Brez tega na dolg rok ne bo šlo.”

Je računati na to v luči prihajajočih parlamentarnih volitev?

“Naši državi gre dobro in tega smo lahko veseli. Če se spomnim, kakšen je bil proračun leta 2009, takrat sem bila državna sekretarka, imamo danes bistveno več, a se še vedno preračunava, kako privarčevati, kaj moramo ljudem vzeti. Moji nasprotni argumenti so v manjšini, na koncu odloči večina v vladi. Kot ministrici, ki imam samo en glas, pa mi na koncu preostane, da se vprašam, je to še sprejemljivo, ali pa presodim, da se tega ne grem več.”

Anja Kopač Mrak o odpisu dolgov

Rezultate ukrepov ministrstva za delo že občutijo številni državljanke in državljani

Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.

Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.

V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.

Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.

Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.

Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.