Prispevki

Jan Škoberne - poslanska pobuda

Poslanska pobuda Škoberneta v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar naslovil poslansko pobudo v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce, ki so se polno integrirali v slovensko družbo, primer Ahmada Shamieh-a.

Poslanska pobuda:

V dneh, ko obeležujemo obletnico padca berlinskega zidu, miselne in tehnične prepreke, ki je pol stoletja v simbolnem in dejanskem smislu delila Evropo in Svet, se politika, civilna družba, pa tudi posamezniki sprašujemo, kaj je v resnici prinesla nova globalna razporeditev sil in interesnih sfer, ter kako je multipolaren svet predrugačil realnost hladne vojne, ki se je simbolično končala z padcem berlinskega zidu.

Realnost, ki jo povzemajo odgovori na to vprašanje pa nam žal govori, da so se s koncem bipolarnosti pričela tudi nova vzpostavljanja geopolitičnih razmerij, interesnih sfer, ter žal posledično tudi multiplikacija konfliktnih območij, tudi tam, kjer sta, vsaj navidezno, že bila vzpostavljena stabilnost in mir.

Posledice premikanja geostrateški silnic zadnjega desetletja je tako skozi največji begunski (in migrantski) val po koncu druge svetovne vojne, doživela tudi Stara celina, ki pa se, skozi svoje institucije ter ravnanja držav članic Evropske unije (EU), nikakor ni znala in zmogla odzvati na način, da bi dosledno uveljavila načela humanitarnega prava, ki se je uveljavilo prav zaradi strahotne izkušnje taiste celine v obdobju naci-fašistične okupacije Evrope in njenih interesnih območij.

Žalostne usode milijonov ljudi, ki so jih vojna, lakota, suša in v nekaterih primerih tudi poskus genocida pregnali z njihovih domov, so v realnosti sodobne Evrope pogosto zasenčile politikantske razprave o ekonomskih učinkih, terorizmu in ostalih strahovih, ki so bolj ali manj upravičeno spremljali ta, do zadnjih let nepredstavljivi val ljudi, ki se je iz območij popolne nevarnosti pomikal proti središču Evrope, ideala pravice, svobode in varnosti.

Zgodilo se je, da smo v procesu, ki je sledil razočarali tako sami sebe, kot tudi ljudi, ki so v središču demokratičnega sveta videli upanje za drugačen svet in dostojno življenje. Črkobralsko razumevanje evropske zakonodaje ter mednarodnega humanitarnega prava ob reševanju begunskega vprašanja je pokazalo, da je logika razsvetljenega humanizma v Evropi 21. stoletja popolnoma odpovedala.

Tako se danes tudi v Sloveniji soočamo s prakso, ko država z odpovedjo lastnim pravicam do suverenega odločanja generira nove nepravičnosti in krivice, še posebej tistim iskalcem mednarodne zaščite, ki so skozi lastno aktivacijo storili vse, da bi se v polni meri integrirali v našo skupnost in kot enakopravni državljani in državljanke soustvarjali družbeno blaginjo, ne le zase, ampak tudi za skupnost in vse njene pripadnike.

Primer sirskega begunca Ahmeda Shamieha, ki je po humanitarnem koridorju organizirano prečkal hrvaško-slovensko mejo, je eklatanten primer tega. Gospod Shamieh je v Sloveniji februarja 2016 zaprosil za priznanje mednarodne zaščite, poleg dolgotrajnega čakanja na odgovor pristojnega ministrstva, pa je ta odgovor postregel ravno s tistim, čemur bi se morali – kot rečeno – v suverenosti, samostojnosti in v odgovornosti do specifične situacije posameznika in tudi zmožnosti, ki jo daje Dublinska uredba (diskrecijske klavzule), v praksi izogniti. Izogniti iz razloga, ker gre za osebo, ki se je polno integrirala v našo skupnost in s svojo aktivacijo ustvarja pomembno dodano vrednost in napredek na področjih, kjer bi sicer zevala praznina. Med drugim se je gospod Shamieh naučil slovenskega jezika, je aktiven član različnih izobraževalnih, umetniških in kulturnih projektov, nosi edinstveno, izjemno proaktivno vlogo pri integraciji beguncev v našem okolju.

Verjamem, da vam je primer dobro poznan, prav zato je nerazumevanje ob sklepu Ministrstva za notranje zadeve, da se gospoda vrne na Hrvaško, ob vseh razlogih, dosežkih in potencialno novonastalih stiskah, ki pričajo, da bi bilo tovrstno dejanje škodljivo, še toliko večje.

Menim, da na tem mestu nima smisla, da ponavljamo celoten potek obravnave in prizadevanja gospoda Shamieha, da ostane v Sloveniji, ki jo preko lastnega prizadevanja za vključitev v družbo smatra kot novo domovino. Tako sem trdno prepričan, da je treba v tem in ostalih primerih, zavoljo krepitve in upoštevanja osnovnih demokratičnih postulatov, ustave ter vseobče sprejetih mednarodnih konvencij in zahtev, nemudoma opustiti izključujočo tehnokratsko dojemanje področne zakonodaje, ki z duhom zmožnosti in pričakovanega ravnanja države do ljudi, tudi beguncev, če želite, nima veliko skupnega.

Zato na Ministrstvo za notranje zadeve in na vas osebno spoštovana ministrica, naslavljam poslansko pobudo:
da Ministrstvo za notranje zadeve nemudoma prične s postopkom za priznanje mednarodne zaščite za gospoda Ahmeda Shamieha in ostalih oseb, ki s svojim prizadevanjem izkazujejo in kreirajo pozitivno klimo potrebne integracije beguncev v Sloveniji ali jim posebne situacije narekujejo, da je zanje bolje, da ostanejo v Sloveniji.

To možnost nam »ponuja« tudi Dublinska uredba, na katero se ministrstvo tako rado sklicuje, navsezadnje pa bi si želel, da zmoremo tudi v Sloveniji pogledati onkraj posamičnih predpisov in uvideti, da so ti dani pod okriljem zavez, ki jih je Slovenija kot ugledna članica številnih mednarodnih organizacij (napr. OZN) dolžna spoštovati in upoštevati pri svojih odločitvah.

Jan Škoberne
poslanec SD in namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov

Rok Dacar - kolumna

Komentar Rok Dacar: Stranpoti členov 10a in 10b zakona o tujcih

Le malokateri zakon vzbudi toliko zanimanja strokovne in širše javnosti ter vnaša v politično delovanje toliko turbulenc, kot jih je Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih (Ztuj-2D), oziroma njegovo sprejemanje. V zvezi z njegovo vsebino so se pojavljali številni, po mojem mnenju upravičeni, pomisleki glede skladnosti zakona z Ustavo in mednarodnimi konvencijami, ki vežejo Slovenijo. Kot pravnik (v nastajanju) se ne čutim poklicanega in usposobljenega razpravljati o političnih pretresih znotraj največje koalicijske stranke in formiranju dokaj nenavadno sestavljene večine, ki je zakon sprejela. Zato pa bom na kratko naslovil nekaj pravnih težav tega zakona.

Najprej pa nekaj besed o ozadju. Namen novih dveh členov zakona je zaščititi državo pred potencialnim novim množičnim prihodom migrantov po t.i. balkanski begunski poti, ki je po dogovoru EU s Turčijo iz lanskega marca sicer bolj ali manj zaprta. Drži pa, da je Turčija dokaj nezanesljiv partner in je že večkrat uporabila grožnjo odstopa od dogovora, nazadnje po januarski odločitvi grškega vrhovnega sodišča, da ne bo prišlo do izročitve osmih oficirjev, ki so po neuspelem puču lanskega julija zbežali v Grčijo. S sprejetjem zakona je Slovenija v Barlaymont in v Banske dvore poslala jasen signal, da se, ob morebitnem (čeprav razmeroma neverjetnem) ponovnem odprtju balkanske begunske poti migrantska kriza ne bo reševala v Sloveniji.

Ko govorimo o migrantih je potrebno razlikovati med tistimi, ki so po mednarodnem pravu deležni zaščite (begunci) ter tistimi, ki je niso (povečini ekonomski migranti). Beguncem mednarodno pravo, najpomembnejši dokumenti na tem področju so tretja Ženevska konvencija ter Dodatna protokola I in II, daje zaščito. Zagotovo ne vsi, vsekakor pa lep delež, migrantov, ki bi do Slovenije prišli ob morebitnem ponovnem odprtju balkanske begunske poti, bi bil beguncev, ki bi jim kot takim po mednarodnem pravu bili dolžni nuditi zaščito. Relevantne mednarodne pogodbe je ratificirala tudi Slovenija, kar pomeni, da so v našem pravnem sistemu nadrejene zakonom ter podrejene ustavi.

S sprejetjem zakona se v stari Zakon o tujcih vnašata dva nova člena, 10a (spremenjene razmere na področju migracij in 10b (ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij). Prvi od njiju uvaja neko posebno stanje, stanje »spremenjenih razmer« v katerem je »oteženo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij«. To stanje uvede na predlog Vlade DZ za obdobje 6 mesecev, ki se lahko v nedogled podaljšuje, vsakič za 6 mesecev. Torej je le navidezno časovno omejeno, saj se ga da po mili volji podaljševati za nadaljnjih 6 mesecev, kar je v nasprotju z 16 členom Ustave, ki pravi, da je določene (ne vse) človekove pravice mogoče suspendirati šele in le za čas trajanje vojnega in izrednega stanja nikakor pa ne na zalogo, ali kot pravi drugi odstavek člena 10a Zakona o tujcih ko bi »lahko« nastale razmere, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost.

Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah ima enako dikcijo, določene konvencijske pravice se lahko suspendirajo »med vojno ali ob kaki drugi splošni nevarnosti« (člen 14). Nadaljnja težava se pojavi v tem, da tako Ustava kot tudi Konvencija za omejitev človekovih pravic zahtevata ali vojno ali izredno stanje. »Stanje spremenjenih razmer« po Zakonu o tujcih pa ni ne eno ne drugo in bi v primeru aktivacije ukrepov šlo za kršitve človekovih pravic v stanju miru, ki so seveda nedopustne. Zadnja težava v tem sklopu pa je, da 16. člen Ustave prepoveduje da omejitev človekovih pravic povzroči neenakopravnost, ki temelji na osebnih lastnostih. Iz zakona pa jasno izhaja, da se bo med migranti delala razlika glede na zdravstveno in družinsko stanje.

V členu 10b pa je opisano okostje postopka, po katerem se v stanju »spremenjenih razmer« ravna s tujci. Na kratko rečeno, pove, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže, če v drugi državi EU iz katere je tujec prišel (torej na Hrvaškem) ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnih postopkov in če tam ne bo podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Če pa je tujec v tako slabem zdravstvenem stanju, da se ukrep ne more izvesti, ali je njegov družinski član ali pa mladoletnik brez spremstva, se tak ukrep ne more izvesti. Tudi v tem členu se skriva nekaj zank.

Tujec sicer ima pravico do pritožbe glede sklepa s katerim se zavrže prošnja za mednarodno zaščito, je pa velika verjetnost, da bi takšna pritožba v resnici ne bila učinkovita. Evropsko sodišče za človekove pravice je skozi svojo sodno prakso izoblikovalo standard, da mora biti pravica do pravnega sredstva (v tem primeru pritožbe) učinkovita v resničnem življenju in ne le na papirju, o njej pa mora biti odločeno v nekem razumnem roku, da se smatra za učinkovito.

Osebno si izjemno težko predstavljam, kako bi tujec, ki je »nastanjen« v zbirnem centru nekje na Hrvaškem in zelo verjetno ne govori hrvaščine v ustreznem roku prišel do osebe z ustreznim znanjem, ki bi v sosednji državi vložila pritožbo zoper sklep. To pravno sredstvo zagotovo ni učinkovito. Naslednja težava pa je v tem, da bi o zdravstvenem stanju in starosti migrantov zelo verjetno odločali policisti, ki ne za eno ne za drugo niso ustrezno strokovno usposobljeni in bi izjeme vrnitvi na Hrvaško zelo verjetno ostale zgolj na papirju.

Na postopek sprejemanja omenjenega zakona se je nenavadno ostro odzval tudi Svet Evrope, mednarodna organizacija namenjena varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s sedežem v Strasbourgu. Deležni smo bili neposrednih, nadvse nediplomatskih kritik, »ponujena« nam je bila celo pomoč pravnih strokovnjakov, ki bi uredili zakon tako, da bi ne kršil Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slednjo gesto bi lahko kdo razumel tudi kot sporočilo Sveta v smislu »poslali vam bomo naše pravnike, ker so vaši očigledno nesposobni pripraviti zakon, ki ne krši človekovih pravic«.

Do veliko hujših ter ne zgolj potencialnih (kot v našem primeru) kršitev evropskega prava človekovih pravic je prišlo že v kar nekaj članicah Sveta, v Turčiji, na Poljskem ter v Veliki Britaniji. Ruska federacija pa je skoraj pet let blokirala sprejetje protokola 14, katerega namen je bil razbremeniti Evropsko sodišče za človekove pravice. Nobena od teh držav ni bila deležna takšne kritike, pač pa le meglenih in diplomatsko kultiviranih opominov. Razlog za to občutno razliko v obravnavanju je več kot očitno majhnost Slovenije (in temu primerna količina finančnih sredstev, ki jih nameni za delovanje Sveta).

Zakon pa je tudi v očeh evropskega prava človekovih pravic sila problematičen. Sodišče se je v večih sodbah postavilo na stran beguncev. V sodbi M.S.S. proti Belgiji in Grčiji je prvo obsodilo, ker je prosilca za azil vrnila v Grčijo, čeprav je bilo dobro znano, da so tam razmere, ki jim bo izpostavljen nečloveške, drugo pa zaradi teh razmer. V zadevi Hirsi Jamaa proti Italiji je bila Italija obsojena, ker je njihova obalna straža blizu Lampeduse prestregla ladjo z migranti in jih, ne da bi predhodno ugotovili ali imajo pravico do mednarodne zaščite ali ne, vrnila v Libijo. Do obsodbe je prišlo, čeprav niso niti stopili na italijansko zemljo.

Do podobne situacije bi zelo verjetno prišlo tudi ob uvedbi stanja »spremenjenih razmer«. Kot ponazoritev razmeroma široke zaščite, ki jo Sodišče namenja prosilcem za azil lahko navedemo tudi primer HLB proti Franciji, kjer je Francija bila obsojena, saj je želela izgnala pritožnika v Kolumbijo, kjer mu je pretilo maščevanje kartelov, ker je pretrgal kolumbijsko verzijo omerte. Pa tudi zadevo Jabari proti Turčiji v kateri je do obsodbe prišlo zaradi nameravanega izgona Iranke, ki ji je v domovini zaradi prešuštva grozilo kamenjanje. Gotovo pa bi se dalo najti še številne druge primere.

To pravo Slovenija mora upoštevati, saj na področju človekovih pravic velja uporabiti tisti akt, ki nudi najvišjo raven zaščite. Poleg tega pa ustava v 15. členu določa, da se pravic iz mednarodnih aktov, ki zavezujejo Slovenijo ne sme omejevati z argumentom, da jih ustava ne priznava ali pa jih priznava v manjši meri.

Kako torej dalje?

Varuhinja človekovih pravic je vložila zahtevo za ustavno presojo dveh členov, o kateri mora zdaj odločiti Ustavno sodišče. Kakšna bo njegova odločitev si ne upam ugibati. Če člena na Ustavnem sodišču ne bosta padla in bi bilo kdaj v prihodnosti nove določbe zakona potrebno uporabiti, bi lahko oškodovanec vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kolikor sam poznam logiko njegovega delovanja, bi verjetno ne zahtevalo izpolnitve strogih formalnosti za dopustnost pritožbe ter našlo nek manever, s katerim bi dopustilo vsebinsko odločanje. Po mojem skromnem mnenju bi bil rezultat najverjetneje obsodba Slovenije ter vse iz nje izhajajoče finančne in moralne posledice.

Menim, da ni bilo razloga za sprejem zakona, ter da je po nepotrebnem napravil razpoke v vladajoči koaliciji in hkrati dal vetra v jadra opozicijskih strank, ki se zavzemajo za bolj trdo obravnavanje migrantov. Iste rezultate bi lahko dobili tudi na dosti manj konflikten način. In sicer z razglasitvijo izrednih razmer ob morebitnem novem migrantskem valu ali pa tako, da bi se Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona tujcih pripravil in uskladil do te stopnje, da bi se ga lahko v primeru potrebe na hitro sprejelo.

Volilna baza desno-nacionalističnih strank bo na tej strani tudi ostala in se ne bo pomaknila bolj proti sredini. Za zmerne stranke zato ni koristno, da prevzemajo njihovo retorika. Še posebno to velja v času, ko se krivdo za vsa zla in žalosti s poenostavljanjem in populističnim zrcaljenjem resničnosti želi prevaliti na tiste druge, tiste, ki niso naši.

Kdo pa so sploh naši?

Rok Dacar, študent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Katičeva o pomoči CEB

Obrambna ministrica Katič: Slovenija bo iz sklada za begunce in migrante prejela poldrugi milijon evrov nepovratnih sredstev

Ministrica Andreja Katič se je ob podpisu pogodbe s skrbnikom novega sklada za begunce in migrante pri Razvojni banki Sveta Evrope Stephanom Sellenom zahvalila za hiter odziv na prošnjo Slovenije, ki se sooča z velikim prihodom beguncev in migrantov. Kot je povedala ministrica Katič bodo nepovratna sredstva v višini 1,5 milijona evrov iz posebnega sklada za begunce in migrante kot pomoč državam članicam CEB porabljena za nakup 100 bivalnih zabojnikov, 10 sanitarnih zabojnikov, 10 kombiniranih vozi ter tovornega vozila za prevoz in namestitev bivalnih ter sanitarnih zabojnikov.

Podpis pogodbe MORS - CEB 

Razvojna banka Sveta Evrope je namreč zaradi povečanja migrantskih tokov ustanovila poseben sklad za begunce in migrante (Migrant and Refugee Fund), namenjen za pomoč državam članicam CEB, ki so najbolj obremenjene s trenutno migrantsko krizo. Namenjen je financiranju delovanja, izgradnje in obnove centrov za sprejem in nastanitev beguncev oziroma migrantov ter drugim investicijskim in tekočim stroškom pri oskrbi beguncev in migrantov. Slovenija je 29. oktobra 2015 zaprosila za odobritev pomoči iz tega sklada, odobrenih ji je bilo 1,5 milijona evrov. 

Razvojna banka Sveta Evrope je bila ustanovljena leta 1956 kot Sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope, katerega temeljni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, namenjenih številnim beguncem, ki so v povojni Evropi ostali brez dela. Pozneje se je seznam prednostnih nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu ter programov za varovanje okolja, varstvo kulturne dediščine, itd. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.

Predsedniki koalicijskih strank

Predsednik SD pričakuje dosledno uresničevanje zavez vrha EU – Zahodni Balkan v zvezi z begunsko krizo

Slovenska vlada zaenkrat računa na implementacijo zavez z mini vrha EU – Zahodni Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je bilo osrednje sporočilo po današnjem koalicijskem vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, na katerem je premier koalicijske partnerje seznanil z dogovori nedeljskega mini vrha. Če bodo zaveze implementirane, po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok bolj nadzorovan in se bo zmanjšal ter bo tako tudi Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci.

“Če se dogovor na ravni EU ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne,” je v izjavi novinarjem opozoril Židan in spomnil, da izkušnje Slovenije s Hrvaško niso najboljše, poleg tega pa so sosedje tudi v predvolilnem času. “A so del evropskega prostora in bi morali spoštovati zaveze,” je poudaril Židan in ob tem izpostavil tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato Židan računa, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo.

Če druge države ne bodo spoštovale evropskega pravnega reda, pa je tudi Židan posvaril, da bo tudi Slovenija primorana sprejeti neobičajne ukrepe, kar sta med drugim prisotnost vojske in razmišljanje o tehničnih sredstvih na državni meji. “To bomo žal primorani narediti, če Evropa ne bo naredila svojega,” je pojasnil predsednik SD in hkrati poudaril, da Slovenija nikakor ni v izrednem stanju. “Zavedam se, da je uporaba vojske na meji v času, ko ni vojne, problematična z več vidikov,” je pojasnil Židan, a obenem spomnil, da pritisk beguncev povzroča neobičajne razmere in je treba uporabiti vse resurse, ki so na razpolago.

“Pozorni moramo biti na človekove pravice in standarde v demokratični družbi ter tudi na humanitarnost do beguncev oz. migrantov, a se hkrati zavedamo, da je dolžnost vlade varovanje naše države in državljanov,” je izpostavil Židan. Po besedah predsednika SD sicer vsi vedo, da je krizo treba reševati tam, kjer nastaja in da meja EU ni meja med Slovenijo in Hrvaško ali Slovenijo in Avstrijo. “Tako je treba narediti vse, kar je možno, da bo meja takšna, kot mora biti v okviru schengenskega sistema,” je še pojasnil Židan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba ljudi, ki vstopijo v EU in potrebujejo pomoč, takoj evidentirati in ugotoviti, ali so to azilanti ali pribežniki iz ekonomskih razlogov.

Predsednik SD je v izjavi za medije še poudaril, “da je veliko odvisno tudi od pomoči enot Frontexa na na grško-makedonski in hrvaško-srbski meji ter od akcijskega načrta s Turčijo, od katere je odvisen tudi dotok migrantov po t.i. balkanski poti, ocena vlade pa je, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, zato se morajo naše pristojne službe temu ustrezno odzivati.” Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, pa želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, saj dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar vlada ne želi, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji s Hrvaško.

Predsednik SD je tudi zagotovil, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje. “Naš cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in ustrezno nadzorovan, da se hkrati izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem ustrezno omogočimo prehod v želene države,” je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.

Katičeva v Logatcu

Ministrica Katič: Nastanitvena centra v Logatcu in na Vrhniki sta primer dobre prakse sodelovanja z lokalno skupnostjo

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom ter direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom obiskala nastanitvena centra v Logatcu in na Vrhniki, namenjena nastanitvi in oskrbi beguncev ter migrantov, ki v zadnjih dneh množično prihajajo prek slovensko-hrvaške meje. Nastanitvene zmožnosti, organizacijo dela, pomoč migrantom, sodelovanje s prostovoljci in tudi dosedanje izkušnje z migranti, ki so bili v zadnjih dneh nastanjeni v logaškem centru, je predstavil vodja centra Janez Petrovič, umestitev centra v lokalno skupnost in pomoč, ki jo centru dajejo domačini, pa je ministrici predstavil župan Občine Logatec Berto Menard.

Župan Logatca in obrambna ministrica Katič

V centru, ki je namenjen predvsem občutljivejšim skupinam migrantov, kot so otroci, nosečnice, družine z majhnimi otroki, starejše in druge osebe, ki potrebujejo večjo skrb, lahko v zidanih objektih oskrbijo 110 ljudi, skupaj z nastanitvijo v bivalnih zabojnikih pa do 400. Že ob prihodu jih pričaka prevajalec, po rodu iz Sirije, ki že več desetletij živi v Sloveniji, in jim predstavi vse možnosti, ki jih ponuja center. Vse oznake in napisi v centru so tudi v arabskem jeziku. Tako v sobah kot v bivalnih zabojnikih lahko biva po šest oseb, na voljo pa imajo tudi lepo opremljene in ločene moške in ženske sanitarije ter tuširnice. Vsi objekti so opremljeni tudi z brezžičnim dostopom na internetno omrežje, tako da oskrbovanci lahko komunicirajo s svojimi družinami tudi prek spleta.

Prehrana je organizirana v posebnem jedilniškem objektu, na voljo so topli obroki, zlasti za otroke pa tudi mleko in sladki prigrizki. V centru delujejo številni prostovoljci Rdečega križa, Karitasa, tabornikov, Slovenske filantropije in mnogi drugi, ki migrantom pomagajo tako pri oskrbi kot tudi z zdravstveno in psihološko pomočjo, če jo potrebujejo. Na voljo imajo tudi vse nujne informacije o potovanjih, saj jih večina center zapusti takoj, ko si nekoliko odpočijejo, se oskrbijo z oblačili, obutvijo in drugimi potrebščinami, ki so jim na voljo v centru, ter svojo pot nadaljujejo proti krajem, kamor so namenjeni.

Katičeva v nastanitvenem centru Logatec

Ministrica Katič je po ogledu nastanitvenega centra izrazila zadovoljstvo nad odlično organiziranostjo, sodelovanjem številnih organizacij, ki delujejo v okviru sil za zaščito reševanje, prostovoljci, pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki Slovenske vojske in tudi domačini, ki s svojim delom prispevajo k temu, da se tako občutljive skupine, ki so začasno nastanjene v centru, dobro počutijo in dobijo vso nujno pomoč. Kot je še dejala, se je prepričala, da organizacija poteka tako, kot je bilo tudi zamišljeno.

“To, da se begunci pri nas dobro počutijo in odhajajo zadovoljni, z dobrimi mislimi na Slovenijo, pa dokazuje, da smo Slovenci humanitarni, solidarni in da znamo pomagati soljudem v stiski,” je še poudarila ministrica Katič in dodala, da lahko center v Logatcu označimo kot primer dobre prakse, ne le zaradi sedanjega delovanja pri oskrbi migrantov, temveč tudi na splošno. Gre za center, ki deluje v sožitju z lokalno skupnostjo, zato se je ministrica še posebej zahvalila županu občine Bertu Menardu in občinskemu poveljniku Civilne zaščite.

Katičeva na centru za zaščito in reševanje

Obrambna ministrica Katič se je seznanila z aktivnostmi Štaba Civilne zaščite RS o oskrbi beguncev in migrantov

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v ponedeljek, 21. septembra, sestala s predstavniki Službe za podporo dela Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer se je pogovorila z zadnjimi informacijami o oskrbi beguncev in migrantov ter načinu dela Službe za podporo in z delom predstavnikov Slovenske vojske ter Policije. Kot je dejala obrambna ministrica, so se že dopoldne na ministrstvu dogovorili, da bodo naredili reorganizacijo zaposlenih, ker bodo aktivnosti Štaba CZ RS potekale dlje časa.

Tako bodo iz upravnega dela ministrstva, če bo treba, pa tudi iz Generalštaba Slovenske vojske, prerazporedili zaposlene, da bi bila zagotovljena vsa podpora logističnemu delovanju Štaba CZ RS oziroma Civilni zaščiti. Povedala je, da aktivnosti Civilne zaščite potekajo nemoteno, saj je zaradi nesreč, ki smo jih imeli v Sloveniji, delovanje pripadnikov Civilne zaščite že utečeno. Izrazila je tudi prepričanje, da bodo pri opravljanju nalog uspešni.

Vlada Republike Slovenije je namreč v nedeljo, 20. septembra, na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič, odločila, da Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi pristojnim državnim organom zagotovi logistično podporo pri oskrbi beguncev in migrantov. Zakon o službi v Slovenski vojski v 24. členu med drugim določa, da Slovenska vojska skladno z zakonom in ustreznimi načrti lahko nudi pomoč drugim državnim organom v okviru svojih zmogljivosti.

Podrobneje pomoč drugim državnim organom ureja Uredba o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov, sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Tudi Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito predvideva sodelovanje Ministrstva za obrambo pri zagotavljanju določenih zmogljivosti. 

Pristojni državni organi so na Slovensko vojsko že naslovili prošnje za zagotavljanje določene pomoči pri izvrševanju nalog v zvezi z obravnavo migrantov na ozemlju Republike Slovenije. Z načrtovanimi in razpoložljivimi viri Slovenska vojska skladno s 24. členom Zakona o službi v Slovenski vojski zagotavlja ustrezno logistično podporo. V sklopu logistične podpore bo Slovenska vojska pripravljena za nudenje svojih zmogljivosti, ki so v pripravljenosti za podporo državnim organom v primeru naravnih in drugih nesreč.

Z angažiranjem teh pripravljenih sil in sredstev lahko Slovenska vojska zagotavlja predvsem zmogljivosti za prevoze, predvsem prevoze opreme za vzpostavitev namestitvenih zmogljivosti, pripravo in razdeljevanje obrokov prehrane, pomoč pri postavljanju terenskih namestitvenih zmogljivosti, primarno zdravstveno zaščito, vključno z reševalnimi vozili za transport obolelih, ter druge logistične zmogljivosti, s katerimi razpolaga.

Anja Kopač Mrak v nastanitvenem centru za begunce

Ministrica Kopač Mrak zadovoljna z odzivnostjo socialnih služb pri pomoči beguncem

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Center za socialno delo (CSD) v Krškem in njihovo interventno službo, ki so se med prvimi vključili v pomoč beguncem. Center za socialno delo Krško se je v pomoč na terenu vključil takoj ob prihodu prvih beguncev v Slovenijo in skupaj z drugimi službami in humanitarnimi organizaciji pomagal pri oskrbi beguncev. Interventna služba je v stalni pripravljenosti in dosegljiva 24 ur na dan.

Ministrica Anja Kopač Mrak je pohvalila njihovo odzivnost, dobro sodelovanje z drugimi službami in se jim iskreno zahvalila za njihovo pomoč in prizadevnost. Centri za socialno delo so sicer prvenstveno zadolženi za spremljanje najranljivejših skupin beguncev. Za mladoletne tujce brez spremstva, ki ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito, centri za socialno delo postavijo skrbnika za poseben primer, katerega naloga je ščititi koristi in interese mladoletnih tujcev. Za mladoletnike brez spremstva, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito, pa centri postavijo zakonite zastopnike.

Anja Kopač Mrak z reševalci
 
Doslej je bi med begunci en mladoetnik brez spremstva, ki mu je center za socialno delo dodelil skrbnika, se pa razmere spreminjajo iz ure v uro. Center za socialno delo Krško, kot tudi drugi centri bodo še naprej spremljali razmere na terenu in se vključevali v pomoč ljudem, ki so v stiski. Socialne službe na terenu, je ocenila ministrica, delujejo dobro za kar jim gre tudi posebna zahvala. Ministrica Kopač Mrak je v Brežicah obiskala tud nastanitveni center za begunce.

Predstavitev stališča SD do reševanje begunske krize

Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Župan Velenja Bojan Kontič

Župan Kontič pisal premierju Cerarju: Velenje pripravljeno pomagati beguncem

V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.

Pismo župana Kontiča premierju Cerarju