Prispevki

Stališče Socialnih demokratov do begunske in migrantske krize

Dopolnjeno stališče Socialnih demokratov glede begunske in migrantske krize, ki ga je pripravil Svet SD za zunanjo politiko pod vodstvom evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon.

Socialni demokrati smo v prvi vrsti zagovorniki solidarnosti in humanitarnosti, kot tudi večkulturnosti, večjezičnosti in kulture dialoga. Prepričani smo, da odgovor na begunsko in migrantsko krizo nikakor ni manj, temveč več Evrope, ne manj, temveč zgolj več schengna. Ne smemo dovoliti, da nas novonastala situacija prestraši, da podre naše dolgo grajene temelje odprte – fizično, kot tudi v glavah – evropske družbe. Schengen ne pomeni le, da ni meja med državami, Schengen je tudi simbol Evrope in evropskega povezovanja. Državljanom zagotavlja svobodo gibanja, državam in podjetjem tesnejše gospodarsko sodelovanje. Socialni demokrati bomo storili vse, da ohranimo schengen, kot ga poznamo. V tej luči se zavzemamo tudi za povečanje naporov, da se pomaga Grčiji, državi, ki jo obsežni migrantski tokovi najbolj prizadenejo. Prizadevali si bomo za več Evrope miru in socialne blaginje, temeljev socialnodemokratske države, hkrati pa, da kakovost življenja v Evropi ostane nespremenjena.

Začnimo se dejansko obnašati, kot da gre za evropski problem! Da, dejstvo je, da obsežne migrantske tokove lahko obvladamo le skupaj, na evropski ravni, z evropsko rešitvijo, ampak Evropa in EU smo tudi mi, Slovenci. Socialni demokrati se zavzemamo za oblikovanje migracijske politike EU, za uvedbo jasnih pravil glede ločevanja beguncev in drugih migrantov, kot tudi za EU dogovor glede ustrezne obravnave enih in drugih. Beguncem, ki jim vojne in pregon ogrožajo življenja, moramo pomagati. Postaviti moramo skupna pravila, ki bodo določala, kdo je upravičen do azila v državah EU. Socialni demokrati ne pristajamo na zaostrovanje azilne zakonodaje, ki bi migrante obravnavala kot drugorazredne prebivalce.

Poudarjamo, da je treba poiskati rešitev za vzroke begunske krize, ne pa zgolj obravnavati posledice krize, ki se skozi izjemno povečan begunski val manifestira na vratih Evrope. Reševanja krize se je treba – v prvi vrsti – lotiti v njenem izvoru, zato Socialni demokrati podpiramo mirovna pogajanja za Sirijo, ki vključujejo širok spekter najpomembnejših akterjev v mednarodni skupnosti in potekajo pod okriljem Združenih narodov. Hkrati se zavzemamo tudi za okrepitev Skupne zunanje in varnostne politike EU ter povečano aktivnost visoke zunanjepolitične predstavnice EU. Čim prej je treba končati vojno, medtem pa že razmišljati o obnovi, predvsem pa o gospodarskem razvoju držav sredozemskega bazena, ki bo ljudi rešil revščine. Najpomembnejši mednarodni akterji se morajo dogovoriti za načrt razvoja, podobno kot je po drugi svetovni vojni to bil Marshallov načrt.

Socialni demokrati opozarjamo, da so migracije zgodovinski pojav, ki ga ni možno ustaviti. Ob nujnosti vzpostavitve skupne EU migracijske politike in boju proti nezakonitemu priseljevanju pozivamo k oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.

Tehnične ovire na slovenski meji s Hrvaško so začasen ukrep. Socialni demokrati smo trdno prepričani, da prihodnost EU ni v ograjah in zidovih, temveč v odprtem in strpnem skupnem evropskem prostoru. Socialni demokrati upamo, da bodo evropski ukrepi začeli delovati, da bodo ustavili pritisk na zunanje meje Evropske unije, zagotovili varnost ter vladi tako omogočili čimprejšnjo odločitev o umiku tehničnih ovir na meji s sosednjo državo.

Vsak izmed nas, državljanov in državljank Republike Slovenije, je dolžan upirati se radikalni, žaljivi in sovražni retoriki. Če se med seboj razumemo in spoštujemo, slišimo drug drugega in znamo skupaj iskati razumno rešitev, nas migracije in migranti ne bodo prestrašili. Razlike bogatijo, ne pa siromašijo našo družbo, naš vsakdan, našo prihodnost.

Socialni demokrati smo prepričani, da se lahko Slovenci dostojanstveno, solidarno in preudarno spopademo z migrantsko krizo. Ne gre za radikalno leve ali ekstremno desne rešitve, gre za zdravo pamet, za vizijo in za dolgoročno strpno in uspešno družbo. Za solidarnost in ljudi, za vse nas.

Predsednik SD Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal Židan. Na novinarsko vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal predsednik SD v izjavi medijem ob robu sestanka koalicije.

Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati. “Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal Židan.

Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil. Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Ministrica Katič: “Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj in bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala občino Gornja Radgona, kjer sta si z županom ogledala prehod beguncev in migrantov prek mostu na Muri iz Republike Slovenije v Republiko Avstrijo. Obisk je ministrica Katič nadaljevala v nastanitvenem centru, kjer so ji predstavniki civilne zaščite, vojske, policije, humanitarnih organizacij in prostovoljcev predstavili trenutno stanje v nastanitvenem centru. Ministrica Katič se je ob tem zahvalila vsem, ki sodelujejo pri reševanju begunske krize in pohvalila odlično organizacijo vseh sodelujočih služb na terenu. “Do zdaj smo živeli v Evropi, ki ni imela mej. Tudi mi sami to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno in ne kot ograjo med mejami. Upam, da bo res v najkrajšem mogočem času odveč in jo bomo lahko odstranili ter živeli kot naj bi živeli v svobodni Evropi,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva s prostovoljci
 
Ministrica za obrambo iz vrst SD si je v Središču ob Dravi ogledala postavljanje ograje na meji z Republiko Hrvaško, se zahvalila pripadnikom Slovenske vojske in Policije za prizadevno delo. “Ograja se postavlja po načrtih na vseh tistih območjih, kjer Policija meni, da jo je treba postaviti. Mi sproti dobivamo informacije, kako migranti in begunci prehajajo druga območja. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo ukrepi učinkoviti in bo pot migrantov in beguncev usmerjena tudi v druge države. Slovenija sama ima žal omejene vire. Vsi vemo, da smo najmanjša država z najbolj omejenimi zmogljivostmi na tej t. i. balkanski poti do želenih držav. Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj, da bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev. Strinjam pa se s tem, da sami lahko prispevamo le delček k temu, da ljudem pomagamo, ne moremo pa sami rešiti te krize, ki je svetovnih razsežnosti, ne samo evropska,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva z vojaki o ograji
 
Ob koncu obiska si je ministrica v Vojašnici Generala Maistra v Mariboru ogledala tudi Taktični operativni center 74. pehotnega polka, kjer pripravljajo tudi toplo hrano za begunce in migrante. Vojaške kuharske ekipe so sicer v zadnjih dveh mesecih pripravile in razdelile že okrog 100 tisoč toplih obrokov.

Ministrica za obrambo Katič z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Stylianidesom o begunski krizi

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Ljubljani sestala z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom. Skupaj sta se strinjala o pomenu celovitega pristopa EU pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko, komisar pa je pohvalil napore vseh služb v Sloveniji, ki pomagajo pri oskrbi beguncev in migrantov.Glavna tema pogovorov ministrice za obrambo Andreje Katič s sodelavci z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom na Ministrstvu za obrambo je bila aktualna begunska in migrantska problematika, govorili pa so tudi o sodelovanju Slovenije z EU na področju civilne zaščite.

Ministrica Katič je s sodelavci iz upravnega dela ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske evropskemu komisarju za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosu Stylianidesu pojasnila delovanje ministrstva, in sicer tako Civilne zaščite kot Slovenske vojske, pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko. Evropskemu komisarju se je obenem zahvalila za mednarodno pomoč, ki jo je Slovenija dobila prek Mehanizma CZ EU in v okviru Centra za usklajevanje nujnega odziva, in povedala, da nam številne države pomagajo tudi na bilateralni ravni. Kot je dejala, se predvideva, da bo v Slovenijo kmalu prišlo novih 30 tisoč beguncev in migrantov ter pri tem opozorila na pomen celovitega pristopa k reševanju begunske problematike na nacionalni ravni, predvsem pa v okviru EU.

Evropski komisar Stylianides je izrazil podporo naporom Slovenije, da beguncem in migrantom nudi osnovno podporo in pohvalil delovanje vseh služb. Kot je dejal, se zaveda, da dosedanja pomoč EU ni dovolj in da si bo osebno prizadeval, da bo EU tudi v prihodnje pomagala prizadetim državam, kot tudi poiskala ustrezne rešitve. Pri tem je opozoril, da bi bile te najbolj učinkovite na politični ravni, in sicer sprejete tudi širše od Evropske unije, to je na globalni ravni in pri samem izvoru.

Ministrici je komisar predstavil prizadevanja v okviru Evropske komisije za obvladovanje trenutnih razmer in za pomoč državam članicam, ki se soočajo s krizo. Obenem je glede včerajšnje odločitve Vlade Republike Slovenije, da bo na meji s Hrvaško postavila začasne tehnične ovire, s katerimi bi zagotovila nadaljnjo odprtost, a nadzorovanost prehodov meje, dejal, da tega ukrepa vsekakor ne razume kot postavljanja novih meja v Evropi in upa, da jih tako ne bo razumela tudi širša javnost. Poudaril je, da se mora Evropa pri reševanju begunsko-migrantske problematike izkazati kot enotna.

V nadaljevanju so govorili o sodelovanju Slovenije in EU na področju civilne zaščite. Ministrica je s sodelavci predstavila temeljne značilnosti in posebnosti slovenskega sistema zaščite in reševanja. Glede sodelovanja Slovenije z EU na področju mehanizma civilne zaščite (CZ) pa je dejala, da naša država namerava tudi v prihodnje v njem aktivno sodelovati, saj je učinkovito ukrepanje ob nesrečah na evropski ravni izjemno pomembno in spodbuja tudi razvoj nacionalnih sistemov CZ. Slovenija v mehanizmu CZ aktivno sodeluje tudi s strokovnjaki in enotami, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, medtem ko je sama za pomoč prek mehanizma CZ EU doslej zaprosila dvakrat, in sicer ob lanskem žledu in letos zaradi begunsko-migrantskega dogajanja.

V zaključni fazi izdelave so tudi ocene tveganj za posamezne vrste nesreč, s katerimi bo Slovenija decembra letos oziroma skladno s terminskim načrtom seznanila tudi Evropsko komisijo. Ministrica Katič je s sodelavci komisarju Stylianidesu predstavila programe, ki jih za države članice mehanizma CZ EU izvajamo v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Glede vzpostavljanja evropske zmogljivosti za ukrepanje ob nesrečah (European Emergency Response Capacity), ki jo sestavljajo prostovoljne zmogljivosti držav članic, Slovenija načrtuje prispevek z ekipo za reševanje v jamah. Kot so poudarili predstavniki vodstva Ministrstva za obrambo, Slovenija ostaja med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem civilne zaščite EU.

Ministrica Katič v Dobovi: “Hvala vsem ljudem na terenu za dobro opravljeno delo in medsebojno odlično sodelovanje pri sprejemu ter oskrbi beguncev in migrantov.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala sprejemni center za begunce in migrante v Dobovi, kjer se je seznanila z delom pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, zdravstvenega osebja, gasilcev in številnih prostovoljcev, ki skrbijo za sprejem in oskrbo migrantov, ki zdaj  s Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlakovnimi kompozicijami. Delo poteka zelo organizirano in med vsemi službami tudi zelo usklajeno. Kot je dejala ministrica Katič, so ji vsi sogovorniki na terenu povedali, da so z novim sistemom sprejema beguncev zadovoljni in “da je tako boljše organizirano tako za vse nas, ki nudimo podporo pri reševanju migrantske krize, kot tudi za begunce”. “Vsi upamo, da bodo ti dogovori samo še napredovali, se izboljšali in delovali tudi v prihodnje,” je ob tem poudarila ministrica Katič. Obrambna ministrica iz vrst SD je pohvalila njihovo delo in njihovo medsebojno odlično sodelovanje.

Katičeva s civilno zaščito na Dobovi

Že sedaj je po njenih besedah možno opaziti manjšo potrebo po logistični podpori vojske civilni zaščiti, ker se ne postavljajo novi nastanitveni centri, tako da so te sile preusmerili na pomoč policiji pri izvajanju nadzora na državni meji. “Tu ne ocenjujemo, da se bodo potrebe zmanjševale, ker bo treba izvajati rotacije, ljudje so utrujeni. Kot sem danes na terenu slišala neposredno iz ust policistov in vojakov, je sodelovanje dobro, potrebno in ga načrtujemo tudi v prihodnje,” je dodala ministica Katič, ki je v zvezi z begunsko krizo pojasnila, da vojska pri begunski krizi opravlja dvojno nalogo. Prva je podpora civilni zaščiti pri opravljanju logistične podpore in zagotavljanju toplih obrokov, za kar je dnevno angažiranih med 30 in 80 pripadnikov. V podporo policiji pri širšem varovanju državne meje ter varovanju določenih območij in objektov pa je dnevno vključenih med 700 in 800 pripadnikov.

Katičeva z vojaki in policisti v Dobovi

Na novinarsko vprašanje v zvezi s pobudo o zbiranju podpisov za referendum o noveli Zakona o obrambi, ki vojski dovoljuje še večje sodelovanje s policijo pri nadzoru meje v času begunske krize, je ministrica Katič dejala, “da je to demokratična pravica, pobudniki zbiranja podpisov pa so se odločili, kot so se”. “Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko,” je ocenila obrambna ministrica Katič. O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala že na prihodnji seji vlade. “Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade,” je ugotovila obrambna ministrica.

Katičeva s humanitarci na Dobovi

Predsednik SD pričakuje dosledno uresničevanje zavez vrha EU – Zahodni Balkan v zvezi z begunsko krizo

Slovenska vlada zaenkrat računa na implementacijo zavez z mini vrha EU – Zahodni Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je bilo osrednje sporočilo po današnjem koalicijskem vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, na katerem je premier koalicijske partnerje seznanil z dogovori nedeljskega mini vrha. Če bodo zaveze implementirane, po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok bolj nadzorovan in se bo zmanjšal ter bo tako tudi Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci.

“Če se dogovor na ravni EU ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne,” je v izjavi novinarjem opozoril Židan in spomnil, da izkušnje Slovenije s Hrvaško niso najboljše, poleg tega pa so sosedje tudi v predvolilnem času. “A so del evropskega prostora in bi morali spoštovati zaveze,” je poudaril Židan in ob tem izpostavil tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato Židan računa, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo.

Če druge države ne bodo spoštovale evropskega pravnega reda, pa je tudi Židan posvaril, da bo tudi Slovenija primorana sprejeti neobičajne ukrepe, kar sta med drugim prisotnost vojske in razmišljanje o tehničnih sredstvih na državni meji. “To bomo žal primorani narediti, če Evropa ne bo naredila svojega,” je pojasnil predsednik SD in hkrati poudaril, da Slovenija nikakor ni v izrednem stanju. “Zavedam se, da je uporaba vojske na meji v času, ko ni vojne, problematična z več vidikov,” je pojasnil Židan, a obenem spomnil, da pritisk beguncev povzroča neobičajne razmere in je treba uporabiti vse resurse, ki so na razpolago.

“Pozorni moramo biti na človekove pravice in standarde v demokratični družbi ter tudi na humanitarnost do beguncev oz. migrantov, a se hkrati zavedamo, da je dolžnost vlade varovanje naše države in državljanov,” je izpostavil Židan. Po besedah predsednika SD sicer vsi vedo, da je krizo treba reševati tam, kjer nastaja in da meja EU ni meja med Slovenijo in Hrvaško ali Slovenijo in Avstrijo. “Tako je treba narediti vse, kar je možno, da bo meja takšna, kot mora biti v okviru schengenskega sistema,” je še pojasnil Židan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba ljudi, ki vstopijo v EU in potrebujejo pomoč, takoj evidentirati in ugotoviti, ali so to azilanti ali pribežniki iz ekonomskih razlogov.

Predsednik SD je v izjavi za medije še poudaril, “da je veliko odvisno tudi od pomoči enot Frontexa na na grško-makedonski in hrvaško-srbski meji ter od akcijskega načrta s Turčijo, od katere je odvisen tudi dotok migrantov po t.i. balkanski poti, ocena vlade pa je, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, zato se morajo naše pristojne službe temu ustrezno odzivati.” Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, pa želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, saj dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar vlada ne želi, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji s Hrvaško.

Predsednik SD je tudi zagotovil, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje. “Naš cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in ustrezno nadzorovan, da se hkrati izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem ustrezno omogočimo prehod v želene države,” je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.

Obrambna ministrica Katič pohvalila delo vseh pripadnikov Civilne zaščite, vojske in policije, humanitarcev in prostovoljcev z migranti

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. oktobra, dopoldne obiskala nastanitveni center v Šentilju in nato popoldne še drugega v Brežicah. Namen ministričinega obiska nastanitvenega centra za migrante v Šentilju je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v centru ter aktivnostmi Civilne zaščite, Policije, Slovenske vojske in humanitarnih ter drugih nevladnih organizacij pri oskrbi beguncev in migrantov.

Katičeva s policijo in civilno zaščito na Šentilju
 
Ministrice Katič razmere niso presenetile, saj je bila z njimi že predhodno podrobno seznanjena. Izrazila je zadovoljstvo s pozitivnim  odzivom ljudi, ki so vključeni v reševanje migrantske krize, saj le-ti pri tem delu vidijo predvsem izzive. Dejala je tudi, da je sodelovanje med Policijo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, lokalno skupnostjo in prostovoljci dobro ter operativno usklajeno. O vključenosti Slovenske vojske je ministrica Katič dejala, da gre pri tem za logistično podporo Civilni zaščiti in za pomoč Policiji pri varovanju meje.

Katičeva z gasilci na Šentilju

V kolikor bi, skladno s spremembo Zakona o obrambi, Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da je potrebna takšna pomoč Policiji, da se predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, da se Slovenska vojska vključi na tak način, da dobi zelo omejena policijska pooblastila, bi šlo samo za pomoč Policiji in za delovanje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s Policijo. Tudi v tem primeru bi pripadniki Slovenske vojske opravljali samo tisto delo, za katerega so usposobljeni. Obrambna ministrica iz vrst SD se je zavzela za zagotavljanje primernih pogojev za delo sodelujočih pri reševanju migrantske krize.

Katičeva z vojaki na Šentilju

Ministrica Katič je poudarila, da smo relativno majhna država. Vstop 5.000 migrantov dnevno v Slovenijo, bi bil tako primerljiv z vstopom 500.000 migrantov dnevno v Nemčijo. Glede na to, da imamo omejene kadrovske in materialne resurse, pa je po njenem mnenju treba razmišljati o možnosti čim širšega vključevanja vseh razpoložljivih virov. Ministrica je še dejala, da je treba iskati dolgoročne rešitve in da pri tej krizi ne gre več le za obrambo meje Republike Slovenije, temveč za obrambo meja Evrope. Iz nastanitvenega centra v Šentilju je danes proti Avstriji odšlo 3000 migrantov, prihajajo pa novi avtobusi z migranti. V Šentilju je preko 120 pripadnikov Slovenske vojske, sicer pa je v različne aktivnosti, povezane z reševanjem migrantske problematike, danes skupno vključenih okrog 600 pripadnikov Slovenske vojske. Ministrica je po obisku v Šentilju odšla tudi v Brežice, kjer se je skupaj s predsednikom Vlade RS in notranjo ministrico seznanila z razmerami v Občini Brežice.

Predsednik SD Židan: “Sodelovanje vojske je nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok.”

Predsedniki parlamentarnih strank so pri premierju razpravljali o spremembah zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Predsednik SD Dejan Židan je ob prihodu na srečanje povedal, da je sodelovanje Slovenske vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, je dodal Židan in pomiril, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.

Med parlamentarnimi strankami obstaja veliko soglasje, da s spremembo zakona o obrambi vojski dajo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje, je bilo sporočilo po srečanju pri premierju. To pomeni, da je zagotovljena dvotretjinska večina v DZ za sprejem predloga sprememb zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval in odločil še danes. Predlog novele zakona vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.

Predsednik SD Dejan Židan je po sestanku voditeljev strank glede ukrepov dodatno pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. “Mi se zavedamo, kaj je naša dolžnost, to je, da delujemo humanitarno in da varujemo državljane kakor tudi državo,” je dejal Židan, ki je sicer kritičen predvsem do Hrvaške. Naši južni sosedje po njegovih besedah svoje meje ne obvladujejo. “Dejstvo je, da so izjemno daleč od tega, da bi lahko samo razmišljali, da bodo nekoč v schengenskem območju, in potem breme prenašajo nam,” je dejal Židan. Schengen po njegovih besedah pomeni nadzorovan vstop in nadzorovano gibanje ljudi.

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

“Veseli me, da so EU voditelji na izrednem vrhu Unije v Bruslju le pokazali odločnost in pogum, ki sta bila v danih okoliščinah, ko se je že zdelo, da je situacija ušla izpod nadzora, nujna,” je po končanem zasedanju Evropskega Sveta povedala Tanja Fajon, podpredsednica skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pristojna za področje migracij in podpredsednica SD.

“Dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč migrantov ni dokončna rešitev problema, s katerim se soočamo že dolgo, a je korak v pravo smer. Pričakujem pa, da bodo nadaljnji koraki, zapisani v sklepih izrednega vrha Unije, implementirani na odgovoren, solidaren in vesten način: poglobitev sodelovanja s Turčijo, ko gre za upravljanje priseljenskih tokov, več pomoči za države v soseski EU, več finančnih sredstev enotam, kot so Europol, evropski azilni urad in Frontex, predvsem pa pomembna vloga EU kot mednarodne igralke pri reševanju krize v Siriji,” je pojasnila podpredsednica S&D Fajon.

“Prihaja čas, ko se bo pokazalo, kdo je pripravljen sodelovati pri reševanju migrantske krize in na kakšen način. Veseli me, da je Gianni Pitella, predsednik naše politične skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, včeraj zahteval odstranitev slovaškega premiera Roberta Fica iz S&D skupine. Upam, da bo podobno zahtevala tudi skupina EPP za madžarskega premierja Viktorja Orbana,” je še izpostavila evropska poslanka Fajon.

Obrambna ministrica Katič se je seznanila z aktivnostmi Štaba Civilne zaščite RS o oskrbi beguncev in migrantov

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v ponedeljek, 21. septembra, sestala s predstavniki Službe za podporo dela Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer se je pogovorila z zadnjimi informacijami o oskrbi beguncev in migrantov ter načinu dela Službe za podporo in z delom predstavnikov Slovenske vojske ter Policije. Kot je dejala obrambna ministrica, so se že dopoldne na ministrstvu dogovorili, da bodo naredili reorganizacijo zaposlenih, ker bodo aktivnosti Štaba CZ RS potekale dlje časa.

Tako bodo iz upravnega dela ministrstva, če bo treba, pa tudi iz Generalštaba Slovenske vojske, prerazporedili zaposlene, da bi bila zagotovljena vsa podpora logističnemu delovanju Štaba CZ RS oziroma Civilni zaščiti. Povedala je, da aktivnosti Civilne zaščite potekajo nemoteno, saj je zaradi nesreč, ki smo jih imeli v Sloveniji, delovanje pripadnikov Civilne zaščite že utečeno. Izrazila je tudi prepričanje, da bodo pri opravljanju nalog uspešni.

Vlada Republike Slovenije je namreč v nedeljo, 20. septembra, na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič, odločila, da Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi pristojnim državnim organom zagotovi logistično podporo pri oskrbi beguncev in migrantov. Zakon o službi v Slovenski vojski v 24. členu med drugim določa, da Slovenska vojska skladno z zakonom in ustreznimi načrti lahko nudi pomoč drugim državnim organom v okviru svojih zmogljivosti.

Podrobneje pomoč drugim državnim organom ureja Uredba o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov, sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Tudi Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito predvideva sodelovanje Ministrstva za obrambo pri zagotavljanju določenih zmogljivosti. 

Pristojni državni organi so na Slovensko vojsko že naslovili prošnje za zagotavljanje določene pomoči pri izvrševanju nalog v zvezi z obravnavo migrantov na ozemlju Republike Slovenije. Z načrtovanimi in razpoložljivimi viri Slovenska vojska skladno s 24. členom Zakona o službi v Slovenski vojski zagotavlja ustrezno logistično podporo. V sklopu logistične podpore bo Slovenska vojska pripravljena za nudenje svojih zmogljivosti, ki so v pripravljenosti za podporo državnim organom v primeru naravnih in drugih nesreč.

Z angažiranjem teh pripravljenih sil in sredstev lahko Slovenska vojska zagotavlja predvsem zmogljivosti za prevoze, predvsem prevoze opreme za vzpostavitev namestitvenih zmogljivosti, pripravo in razdeljevanje obrokov prehrane, pomoč pri postavljanju terenskih namestitvenih zmogljivosti, primarno zdravstveno zaščito, vključno z reševalnimi vozili za transport obolelih, ter druge logistične zmogljivosti, s katerimi razpolaga.