Prispevki

Velenjski župan Kontič si želi nadaljevati z razvojnimi projekti

Velenjska občina je v zadnjih osmih letih naredila velik korak naprej, ampak delo še ni dokončano, je na novinarski konferenci povedal župan Bojan Kontič, ki se poteguje za nov mandat. Kot je dejal, bo velenjska občina z resnim črpanjem evropskih sredstev začela v začetku leta 2019, v ospredju novega mandata pa so razvojni projekti.

Kontič, ki kandidira s podpisi podpore in Socialnih demokratov, si želi predvsem izpeljati projekt obnove starega mestnega jedra ter urediti prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru. Meni, da so v zadnjem mandatu, “kljub metanju polen pod noge”, izpeljali vse zastavljene razvojne projekte, razen tretje razvojne osi. Po Kontičevih besedah se tudi ta projekt premika z mrtve točke. Poudaril je, da je skupaj s člani Socialnih demokratov obiskal vse krajevne skupnosti v velenjski občini, na teh obiskih pa so občani izrazili svoje predloge, pomisleke in nasprotovanja. Njihovo mnenje je bilo podlaga za njihov volilni program, je dejal Kontič in dodal, da z občani tvorijo koalicijo.

Med drugim se Kontič zavzema tudi za razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, rekonstrukcijo in nadzidavo Doma za varstvo odraslih Velenje, kolesarsko povezavo Velenje-Dolič, širitev poslovne cone Stara vas, ureditev urbanega parka, energetsko sanacijo Bazena Velenje in podružnične osnovne šole Plešivec, izgradnjo vrtca v Vinski Gori, doma krajanov v Podkraju, večnamenskega doma v Šentilju in obnovo Goriške ceste.

Župan Kontič v pogovoru za STA: Podoba Velenja se je v zadnjih letih močno spremenila

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je že napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji županski mandat, meni, da je občina Velenje v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. V tem mandatu je bil največji projekt vodooskrba Šaleške doline, vreden 37 milijonov evrov, s katerim so regiji zagotovili oskrbo s pitno vodo za nadaljnjih 30 do 40 let.

Kot je v pogovoru z novinarko Lili Pušnik za STA povedal Bojan Kontič, je bil projekt vodooskrbe največji kohezijski projekt, ki so ga izpeljali za nižjo ceno od tiste, predvidene s projekti. Brez evropskega in državnega denarja pa po Kontičevem mnenju projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati.

Sicer pa je Velenje v zadnjih letih dobilo novo podobo, je dejal. Nekaj objektov so obnovili in energetsko sanirali, preplastili so precej občinskih cest, zgradili precej novih stanovanj, samo v soseski Gorica npr. več kot 100. Od leta 2011 do letos je tako velenjska občina, ki ima v lasti 900 stanovanj, rešila 700 stanovanjskih vprašanj. Trenutno pa imajo na seznamu okrog 400 ljudi, ki potrebujejo stanovanja.

Kontič je tudi dejal, da so v tem mandatu uredili šaleški podjetniški inkubator, občina pa se ponaša tudi z brezplačnim mestnim prometom. Postregel je še s podatkom, da so v zadnjih štirih letih pridobili okrog 29 milijonov evrov evropskih sredstev, za naložbe pa so tudi sami prispevali 10 milijonov evrov.

“To pomeni, da smo za naložbe namenili enoletni proračun občine,” je dejal župan in dodal, da so premoženje občine v zadnjih letih povečali za 60 milijonov evrov.

Po njegovi oceni je velenjska občina povprečno zadolžena; med mestnimi občinami je po zadolženosti na tretjem mestu. V prvi polovici tega leta je občina zadolženost zmanjšala za milijon evrov, v zadnjih osmih letih pa so se zadolžili za osem milijonov evrov, predvsem zaradi novih naložb, pravi.

V osmih letih so za naložbe tako namenili 120 milijonov evrov. Sicer pa se velenjska občina lahko zadolži do osem odstotkov letnih prihodkov, trenutna zadolženost pa je pri 5,7 odstotka.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo azilnega doma, je Kontič pojasnil, da nikdar niso govorili o tem, da bi v Velenju zgradili azilni dom za 150 beguncev. “Na seji mestnega sveta smo sprejeli sklep, da lahko država s soglasjem občine v Velenju namesti do 30 beguncev. Kasneje se je pokazalo, da takšnih potreb ni, pokazala pa se je potreba po integracijski hiši,” je dejal in ocenil, da so to problematiko predvsem akterji desne politične opcije izkoristili priložnost za lastno promocijo in za nabiranje poceni političnih točk.

Zato je velenjski mestni svet nedavno sprejel sklep o namestitvi 30 oseb iz družin iz Sirije. Ne gre torej za posameznike in samske moške, kar se nam pogosto očita, pravi Kontič, ki pričakuje, da bodo v integracijsko hišo kmalu prišle tri družine iz Turčije. Večjih težav pri njihovi namestitvi pa ne pričakuje.

Za Kontiča je največja težava pri integraciji tujih državljanov nepoznavanje slovenskega jezika. Meni, da bo treba v prihodnosti poskrbeti, da se prišleki naučijo slovenščine. Od države, ki da ni poskrbela za njihovo integracijo, pa pričakuje ustrezne ukrepe.

Na področju ekologije je Velenje po županovih besedah prehodilo pot, kot je ni nobena lokalna skupnost v državi. Šaleška dolina je bila namreč degradirana in onesnažena, imeli so tudi slab zrak, mrtva jezera in onesnaženo zemljo. Skupaj z energetskimi podjetji v dolini pa so uspeli to sanirati.

Po Kontičevih besedah se Velenje danes sooča s trdimi delci zaradi povečanega prometa, na srečo pa imajo v občini daljinsko ogrevanje, ki je pripomoglo k temu, da imajo čistejši zrak.

Glede tretje razvojne osi je Kontič dejal, da podpira hitro cesto Velenje-Šentrupert, saj je po njegovem mnenju edina realno izvedljiva. “Če se pristojni odločijo, da bodo nekaj spreminjali, pa to pomeni ponovitev postopkov in odmik gradnje ceste za pet do 10 let, kar bi povzročilo gospodarski infarkt,” meni župan, ki pa ga veseli, da tudi nova vladna koalicijska pogodba predvideva, da se bo gradnja ceste začela v mandatu vlade Marjana Šarca.

Kontič pričakuje, da bo občina uspela s tožbo zoper Termoelektrarno Šoštanj, ki jo je vložila zaradi podražitve cene toplotnega ogrevanja. Spora ni bilo moč rešiti z dogovorom, saj je elektrarna vztrajala pri svoji ceni. Občina pa je želela priti do podatkov, na podlagi katerih je bila izračunana nova cena, a ji to ni uspelo.

Velenje sicer čaka še nekaj projektov – od energetske sanacije objektov, ureditve prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru, revitalizacije mestnega jedra do izgradnje kolesarskega omrežja. V ta namen, tako Kontič, naj bi pridobili od 15 do 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za vnovično kandidaturo se je Kontič odločil, ker želi nadaljevati projekte, ki so jih na občini že zastavili. Kandidiral bo kot član SD, podporo mu je izrekla tudi DeSUS, za tretji mandat pa bo zbiral tudi podpise podpore.

Zanikal pa je informacijo, da namerava na oktobrskem Kongresu Socialnih demokratov kandidirati za predsednika stranke. “Teh ambicij nisem nikoli imel, če bi želel kandidirati, bi se za kandidaturo odločil takrat, ko sva se z Dejanom Židanom odločila, da on prevzame vodenje stranke. Bil sem eden tistih, ki je Židana nagovarjal k prevzemu vodenja SD. Predsednik Židan v meni nima konkurence,” je še dejal Kontič.

Velenjski župan Kontič ob polovici mandata: Izpeljali smo več velikih projektov

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob drugi obletnici lokalnih volitev v intervjuju za STA dejal, da so v prvi polovici mandata izpeljali kar nekaj velikih projektov. Tako so med drugim dokončali projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden 38 milijonov evrov, je poudaril župan iz vrst SD. Kontič, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 2010, priznava, da projekta vodooskrbe, v okviru katerega so zgradili 42 kilometrov vodovoda in tri čistilne naprave, brez evropskih sredstev ne bi mogli uresničiti. Izpostavil je tudi ureditev Podjetniškega centra Velenje. Ta je po njegovih besedah poln, kar kaže na to, da se je velenjska občina prav odločila.

V velenjski občini so septembra lani zaključili tudi poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Celotna naložba je bila vredna okoli 24 milijonov evrov, občina pa je z naložbo pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 65 v lasti Stanovanjskega sklada RS, s parkirnimi mesti. Stanovanja je razdelila prek razpisa za najem neprofitnih stanovanj. Vrednost deleža velenjske občine pri projektu Gorica je znašal dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini 5,4 milijona evrov ter posojilo za 67 stanovanj s parkirišči v višini 2,3 milijona evrov.

Projekt je bil po Kontičevi oceni v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, saj je imel soinvestitor, podjetje Igem, težave s kupci tržnega dela projekta. Hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja. Podjetje Igem ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo končali. Zato so h gradnji pritegnili HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Ker se je novogradnja začela posedati, je morala občina dodatno najeti podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo. Od Igema je Kontič pričakoval, da bo zagotovil dodatna sredstva, a, kot kaže, se to ni zgodilo, zato zdaj potekajo pogovori z Igemom. Če ne bodo uspešni, namerava občina podjetje tožiti.

Kontič je za še povedal, da občina zaključuje izgradnjo smučarsko-skakalnega centra v Velenju. Novembra bosta namreč dokončani novi skakalnici, ki bosta nasledili porušeno staro in bosta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. V prvi polovici mandata so uredili tudi velenjsko plažo, zgradili čistilno napravo v Vinski Gori in se lotili urejanja plazov. “Veliko je bilo narejenega, čeprav nova finančna perspektiva še ni zaživela,” ocenjuje Kontič.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo muslimanskega pokopališča, je Kontič odgovoril, da gre za željo islamske skupnosti, da bi del pokopališča v Podkraju uredili skladno z njihovimi verskimi obredi. Ker pa država na tem območju načrtuje izgradnjo hitre ceste, je zdaj vse odvisno od tega, kako bo ta umeščena v prostor. Kontič obljublja, da si bo občina pri nadaljnjem razvoju pokopališča prizadevala za ureditev muslimanskega pokopališča.

Za drugo polovico mandata Kontič napoveduje zelo ambiciozne projekte, pri katerih računa na 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tako bi začeli revitalizacijo starega mestnega jedra, na velenjski plaži bi uredili prireditveni prostor in oder, v Stari vasi pa podjetniško-obrtno cono. Pri slednji želijo vzpostavitvi komunalno in prometno infrastrukturo za bodoče investitorje, ki že kažejo zanimanje za projekt.

Kontič pričakuje, da bo vlada do konca leta umestila v prostor hitro cesto Velenje-Šentrupert. “Odločitev vlade bo politične narave, z argumenti pa smo odločno podprli to traso hitre ceste, ki je tudi najhitreje izvedljiva”, meni velenjski župan. Glede očitkov Celjanov, da omenjena trasa hitre ceste ne povezuje Celja in Velenja, pa Kontič odgovarja, da je celjska občina s tremi avtocestnimi priključki zelo dobro poskrbela zase, medtem ko Velenje ima le en priključek v Arji vasi, ki pa je povsem neprimeren.

Ministrica Katič ob Dnevu upora proti okupatorju: “Upor je drža v slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati.”

Mestna občina Velenje je v počastitev Dneva upora proti okupatorju, 25. aprila, v Domu kulture Velenje pripravila slovesnost, na kateri je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Pred prireditvijo je skupaj z županom MO Velenje Bojanom Kontičem položila venec k spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam naci-fašizma, na trgu pred Kulturnim domom Velenje. Slovesnost on dnevu upora proti okupatorju so s kulturnim programom popestrili velenjski osnovnošolci.

Katičeva med govorom v Velenju

Govor ministrice za obrambo Andreje Katič na slovesnosti v Velenju:

“Spoštovani župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje, spoštovana poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, podžupana s soprogama, nekdanji župani, spoštovani župani sosednjih občin, častni občani s soprogami, svetnice in svetniki Mestne občine Velenje, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, predstavniki veteranskih organizacij, Velenjčanke in Velenjčani!

Smo pred pomembnim praznikom – dnevom upora proti okupatorju. Praznikom, ko se spominjamo dogodka, ki je prelomno zaznamoval našo novejšo zgodovino. Prepričana sem, da tudi čeprav je od njega minilo že 75 let, pa ta dogodek osmišlja tudi aktualni trenutek. 27. april 1941 je bil dan, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani bili postavljeni temelji organiziranega odpora slovenskih domoljubov proti okupatorjem. Proti okupatorjem, ki so razkosali našo domovino na zasedbena območja in jo imeli trden namen podjarmiti. In proti nacifašistični politiki, ki je nameravala zavojevati takratni svet. Če danes pogledamo na temeljne točke programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam je jasno, kakšni premočrtnost in vizija sta bili zajeti v njih. Te točke so izražale demokratične težnje slovenskega naroda in željo po državnosti. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, kar je bila edina prava odločitev.  Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. In seveda – šlo je za upor.

Prav upor je gotovo drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati. Razmeroma majhni narodi, kot je naš, so morali v to, da so se ohranili, vložiti ogromno truda. V to, da so se postavili nasproti vsem imperialističnim težnjam velikih narodov, da bi nas dokončno pokorili in izbrisali naš obstoj. Da so se postavili proti tistim, ki so hoteli uničili vse, kar nas dela edinstvene. Kar nas dela Slovenke in Slovence. Upor je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo. Ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji. Ko naši ljudje niso mogli posegati po vodilnih položajih v družbi. In ko so na žuljih njihovega dela lagodno živeli tuji oblastniki. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v svoji pesmi Kralj Matjaž zapisal: »Bradati kralj Matjaž le spi, spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešnika je izbral. /…/ Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi in ste vi vsi, kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaž je zagorski rudar, Matjaž je dolenjski drvar in ljubljanski cestar, iz Krope žebljar je Matjaž. Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo troti, vsak tak je Matjaž. /…/ In Kajuh je na koncu dodal: »Naš kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal!« Kako prav je imel Kajuh. Naši predniki so bili zravnani. Dokazov za to je veliko. Zravnani so bili v kmečkih puntih in v gibanjih za pravice  delavstva. In takrat, ko je šlo za slovenstvo in za ohranitev domovine.

General Maister je s svojimi borci po koncu prve svetovne vojne pogumno obranil našo severno mejo. Ko je čez dvajset let svet pretresala nova vojna grozovitih razsežnosti, so se domoljubni Slovenci vseh stanov s pomočjo Osvobodilne fronte organizirali v oborožen boj proti okupatorju. Zmaga nad njim, skupaj z zavezniki, je leta 1945 prinesla težko pričakovano svobodo in boljše življenje, utemeljeno na večji socialni pravičnosti. Ta zmaga je tudi tlakovala pot do samostojne in suverene države, kar smo uresničili leta 1991. V osamosvojitvenem obdobju je slovenski narod izkazal veliko enotnost. V vojni za samostojno Slovenijo pa so se na bojnem polju izkazali naši borci iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske policije. Skupaj! Danes, 75 let po ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte in ko že skoraj 25 let živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji, je trenutek, ko se moramo s ponosom zazreti na našo pot. Je pa tudi čas, ko moramo razmisliti, kje je naša zravnanost. Smo danes tudi mi tisti, ki kljubujemo vsemu, kar nas ogroža? Smo tisti, ki se upremo vsemu, kar ni prav in načenja našo družbo? Ali smo dovolj ponosni nase? Ali nismo preveč skromni ob zavedanju lastnih uspehov? Naši športniki se dvigajo na najvišje svetovne zmagovalne odre, tudi naši znanstveniki dosegajo uspehe, po katerih se zgleduje ves svet. Si zaupamo dovolj, da znamo svoje ljudi postaviti na vodilna mesta v gospodarstvu? Ali znamo tuje nasvete sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno ter ravnati tako, kot je v našem interesu? Ali zgolj čakamo, da nas bo rešil nekdo drug – da nas bo rešil kralj Matjaž?

Zato je edino prav, da smo tudi, kar zadeva izzive, ki so še pred nami, pogumni in samozavestni. V prepričanosti v lastne sposobnosti nas morata krepiti spomin in ponos na vsa junaška dejanja v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Pogumna težnja po osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma in slovenski partizanski narodnooosvobodilni boj sta gotovo prelomni dejanji, ki nas tudi danes opogumljata v prizadevanju za dobrobit naše države. Države, v kateri bo vsem lepo živeti. In ki bo še bolj uspešna v mednarodnem merilu. Tudi pri nas, v Šaleški dolini smo upravičeno ponosni na uporništvo in domoljubje naših ljudi. Ponosni na trd in neizprosen boj, v katerega so šli naši narodnoosvobodilni borci. Ponosni na Šaleško partizansko skupino, ki je z oboroženim bojem proti okupatorju začela že poleti 1941. Ponosni na vse, ki so se hrabro uprli ponemčevanju. Naši kraji so kraji legendarnega pohoda na Štajersko slavne 14. divizije in njenih težkih bojev. To so kraji bitk, trpljenja in tudi upanja – kajti blizu nas, v Topolšici, se je zgodilo tudi eno najpomembnejših sklepnih dejanj v drugi svetovni vojni. 9. maja 1945 je namreč nemški generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. To je pomenilo konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi.

Maja 1945 je torej prišla težko pričakovana svoboda. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh tega dne žal ni dočakal. Čeprav je po njem hrepenel in o njem v pesmi Na oknu zapisal: »Ni več daleč tisti dan, ko okupator bo pregnan, takrat se bo vrnil še tvoj partizan, junak bo, nič več tlačan.«

Spoštovani,

danes je popolnoma jasno, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki je ta boj utemeljil, je zato dogodek v slovenski zgodovini, vreden vsega spoštovanja. Kmalu bomo praznovali 25. obletnico, od kar živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji. Ponosni smo nanjo in na našo osamosvojitev leta 1991, kar je bila velika zmaga. Pot do nje je pomembno tlakovala skupna zmaga z zavezniki leta 1945. Kajti jasno je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. Dan upora proti okupatorju pa nam tudi v današnjem času prinaša pomembno sporočilo. In sicer, da se je treba upreti vsemu tistemu, kar ogroža naš narod in našo družbo na nadaljnji poti! Verjamem, da bomo zmogli!

Lep praznik želim vsem skupaj! Srečno!”

Velenjski župan Kontič prejel priznanje za najlepše urejeno večje mesto, žalski župan Kos pa v kategoriji manjših mest

V torek, 13. oktobra 2015, je v Novi Gorici potekala zaključna prireditev tekmovanja “Moja dežela – lepa in gostoljubna”. Mesto Velenje je prejelo laskavi naziv najlepše urejen kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta. Priznanje je na 5. dnevih slovenskega turizma prejel tudi predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel, in sicer za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije.

“Mesto socialističnega čudeža, kot so konec petdesetih nagovarjali obiskovalci svetovne voditelje, ki so Velenje hodili občudovat na račun urbanizma. Pozdravljamo festivalsko dogajanje, obnovljeno čolnarno in mestno kopališče ob Velenjskem jezeru. Navijamo pa tudi za projekt Doživetje socializma v Velenju, s katerim se skozi učno uro in inovativno vodenje obuja kolektivni duh. Velenje iskrene čestitke!” S temi besedami so ob razglasitvi na oder povabili župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča.

Priznanje Velenju

Tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja “Moja dežela – lepa in gostoljubna” organizira Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – Direktoratom za turizem in internacionalizacijo. Velenje je tekmovalo v kategoriji večja mesta (nad 20 tisoč prebivalcev) in je premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper in Novo mesto.

Promenada v Velenju

Kot je ob prejemu nagrade spomnil velenjski župan iz vrst SD Bojan Kontič, je tudi sicer mesto Velenje na tekmovanju “Moja dežela – lepa in gostoljubna” vsako leto prejelo najvišja priznanja v kategoriji večjih mest. “Že leta 2009, od kar traja projekt, smo osvojili prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, lansko leto pa prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju,” je poudaril Kontič in se ob tem še zahvalil vsem, ki prispevajo k urejenosti mesta Velenje. Župan mesta ob Paki Bojan Kontič je ob tej priložnosti povabil tudi k ogledu promocijskega filma o lepotah mesta Velenje, ki je nastal ob lanski 55-letnici mesta, režiral pa ga je Velenjčan Matej Vranič.

Na slavnostni prireditvi v Novi Gorici je župan Občine Žalec Janko Kos, ki prav tako prihaja iz vrst SD, prejel priznanje priznanje Žalcu za najlepše urejeno mesto v Sloveniji v kategoriji manjših mest v okviru izbora Turistične zveze Slovenije.

Mesto Žalec

Priznanje Žalcu

Župan Kontič podelil prve ključe stanovalcem novega objekta Gorica v Velenju

Po vrsti zapletov so v Velenju zaključili z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, ki so ga slovesno odprli, v torek, 29. septembra. Celotna naložba je vredna okoli 24 milijonov evrov in prinaša skupno 147 stanovanj, od tega 132 neprofitnih, trgovskega in poslovne prostore ter veliko parkirnih mest. Prvi stanovalci so ključe že dobili. Pet let po podpisu soinvestitorske pogodbe ter leto in pol kasneje, kot so sprva predvideli, so v Velenju zaključili z gradnjo objekta Gorica, katerega soinvestitorja sta Mestna občina Velenje in podjetje Igem.

Najpomembneje je, da je objekt končan, je na novinarski konferenci v Velenju pred podelitvijo ključev za okoli sto neprofitnih najemnih stanovanj poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Projekt je bil namreč v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, je opozoril Kontič, saj je soinvestitor, podjetje Igem, kljub dogovorom imelo težave s kupci tržnega dela projekta, hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale tudi banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja.

Velenjska občina je z naložbo, ki se je naposled vendarle zaključila, pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega je 65 skladovih, in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest. Za zdaj so oziroma bodo razdelili ključe za blizu sto stanovanj, za katera so stanovalce izbrali v okviru zadnjega razpisa, ki ga s tem zaključujejo. Nov razpis za najem neprofitnih stanovanj občina načrtuje konec oktobra, tako da bi lahko še preostala neprofitna stanovanja v objektu Gorica razdelili spomladi prihodnje leto.

Glede na povpraševanje na občini v okviru novega razpisa pričakujejo okoli 300 prijav, skupno pa je občina letos do konca septembra skupaj s stanovanji na Gorici rešila 150 stanovanjskih primerov, je še povedal Kontič. Vrednost deleža občine pri projektu Gorica znaša dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada RS pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini dobrih 5,4 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov.

To je zadnji projekt iz serije sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj iz let 2008 oz. 2009, pa je povedal direktor republiškega stanovanjskega sklada. Skupno je bilo po njegovih besedah v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v tem projektu zgrajenih 544 neprofitnih stanovanj, od tega jih je v lasti sklada 190. V objektu Gorica je, kot omenjeno, skladovih 65 stanovanj, objekt pa je tudi energetsko učinkovit.

Podjetje Igem je v poslovno-stanovanjskem objektu Gorica financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest, s katerimi bodo lahko v Velenju reševali težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica. Ta krajevna skupnost, ki je največja v velenjski občni, bo tudi sicer dobila prostore v novem objektu Gorica, s katerim po Kontičevih besedah krajevna skupnost dobiva tudi svoj center.

Župan Kontič pisal premierju Cerarju: Velenje pripravljeno pomagati beguncem

V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.

Pismo župana Kontiča premierju Cerarju

Ministrica Katič na Graški gori izrekla priznanje slovenskemu narodno-osvobodilnemu partizanskemu boju

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta, na Graški gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posvečeno 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v Topolšici ter 140. obletnici premogovništva v Velenju. V svojem govoru dejala, da so se na območju Graške Gore in v okolici v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja odvijali pomembni dogodki. Tako je spomnila na legendarni pohod 14. divizije na Štajersko, na podpis kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolšici, ter na rojaka, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha.

Poudarila je, da je letos, ko praznujemo 70 let  zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine, še posebna priložnost, da izrečemo iskreno in veliko priznanje vsem borkam in borcem slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. »V ključni točki slovenske zgodovine ste se pod okriljem Osvobodilne fronte postavili v boj proti okupatorju. Postavili ste se na edino pravo stran. Na stran, ki je zavarovala obstoj našega naroda. Za ta boj ste tvegali največ, kar je mogoče – svoje življenje. Mnogi med vami so ga žrtvovali. In dosegli ste zmago. V skupnem boju z zavezniki je bil okupator premagan,« je še dejala ministrica. Dodala je še, da je bil z osvoboditvijo storjen tudi odločilni korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo v polnosti uresničili v osamosvojitveni vojni.

Govor ministrice Katič na Graški gori

Nato se je ministrica v govoru posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne. Takrat je po njenih besedah naš narod dokazal, da smo narod, ki živi solidarnost, enotnost in tovarištvo. »Takratne generacije so z udarniškim delom obnovile domovino, ponovno zagnale gospodarstvo in ustvarile številna delovna mesta. Tudi v Šaleški dolini, ki je dala velik prispevek partizanstvu, sta se začela obnova in napredek. Velenje je postalo peto največje slovensko mesto. Mesto, zgrajeno na tradiciji premogovništva, mesto sodelovanja in sobivanja različnih narodnost ter mesto, v katerem je prijetno živeti. Vrednote, ki so nekoč gradile slovenska mesta, vasi, podjetja – zaupanje v svoje znanje, delavnost in sodelovanje, sposobnost preseganja medsebojnih razlik, spoštovanje tradicije, solidarnost in socialna pravičnost – to so vrednote, na katerih moramo graditi tudi našo prihodnost,« je ob tem poudarila ministrica.

Katič in Kontič na Graški gori

“Danes živimo v samostojni in suvereni Republiki Sloveniji, članici Evropske unije in zveze Nato, in postavljeni smo pred nove izzive,” je nato dejala ministrica. “Izzive, v katerih bomo morali znova dokazati, da smo zmoremo in smo dobri gospodarji ter da znamo najti dobre menedžerje v podjetjih, ki dajejo kruh našim ljudem. Več pozornosti moramo nameniti tudi ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Na nas je, da skrbimo za ohranitev zdrave pitne vode in da cenimo domačo, lokalno pridelano hrano. Treba se je zanesti na lastno pamet in verjeti vase, tuje nasvete pa sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno,” je poudarila ter dodala, da je potrebno vzpostaviti ravnovesje in zagotoviti enakovredno vlogo finančnega in človeškega kapitala ter oblikovati nov družbeni dogovor.

Kontič in Katič zasadila drevo na Graški gori

Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prireditev so organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko društvo Velenje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območna zveza slovenskih častnikov Velenje, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje, odbor Velenje, Društvo brigadirjev Velenje in Muzej Velenje. Pred spominskim srečanjem na Graški Gori se je ministrica za obrambo Andreja Katič udeležila odprtja novega spominskega parka, posvečenega XIV. diviziji. Na  območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjencev sta ga uredila Muzej Velenje in Mestna občina Velenje. Zbrane sta na odprtju parka nagovorila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.

Kontič: Predstavniki občin in vlade nismo zbližali stališč glede višine povprečnine

Sestanek predstavnikov Ministrstva za finance, ministrstva za javno upravo in Združenj občin Slovenije je bil posvečen predvsem pregledu ocen finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki naj bi učinkovali na stroške občin že v letošnjem letu. Pri posameznih ukrepih je bila pojasnjena metodologija, po kateri so bili finančni učinki posameznega ukrepa ocenjeni. O višini povprečnine za drugo polovico letošnjega leta po njihovih navedbah stališča niso bila zbližana. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič, se v bistvu niti niso dotaknili povprečnine.

Glede omenjene metodologije ukrepov je Kontič dejal, da so v občinah veliko večino teh izračunov zavrnili. “Vztrajamo, da v tem času niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dali rezultate v drugem polletju in da je potrebno povprečnino ohraniti na 525 evrih,” je poudaril velenjski župan. Občine so namreč v januarskem dogovoru pristale na znižanje povprečnine, ki od 1. julija znaša okoli 500 evrov. A pogoj za to je bil, da vlada v prvem polletju pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov. Toda pripravljeni ukrepi po ocenah vlade prinašajo nekaj več kot devet milijonov evrov prihrankov, čemur po vladnem predlogu ustreza tudi korigirana višina povprečnine, ki naj bi za drugo polletje znašala 514,22 milijona evrov.

Predlog v skladu s tem spremenjenega zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 bo DZ obravnaval na julijski seji, ki se začne v četrtek, še pred tem, in sicer v četrtek zjutraj, naj bi se na to temo sestal tudi matični parlamentarni odbor. Do takrat se bo, kot je dejal Kontič, vlada odločila glede višine povprečnine. “V tem trenutku ne vemo, kaj bo vlada predlagala. Osebno pričakujem, da bodo še nekoliko dvignili svoj prvotni predlog, vendar to ni in ne bo v soglasju z interesnimi združenji lokalnih skupnosti v Sloveniji,” je dejal Kontič.

Po njegovih pojasnilih so na srečanju ocenili, da pred sprejemom tega zakona v DZ “niti nima več smisla, da se sestajamo”. “Mi prihranke zavračamo, ocenjujemo, da niso pravi, še vedno predlagamo, da ohranimo povprečnino na 525 evrih, nato pa konec leta analiziramo prihranke in se potem dogovorimo za poračun. Verjetno to za vlado v tem trenutku še ni sprejemljivo, morda se bodo premislili do obravnave zakona v državnem zboru,” je pojasnil Kontič. Če vlada ne bo spremenila stališča, bodo po njegovih napovedih svoj interes poskušali uveljaviti preko poslancev, ki bi k zakonskem predlogu vložili dopolnilo in povprečnino ohranili na 525 evrih.

Velenjski župan Kontič: “V Šaleški dolini bomo pili boljšo vodo.”

V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so junija zaključili projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. V sklopu projekta so tako zgradili tri čistilne naprave, prek 43 kilometrov magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in uredili daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. S tem so zagotovili čisto in ustrezno pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline ter za 1730 prebivalcev povečali število priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju.

Po oceni župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča gre za zelo zahteven, obsežen in največji projekt na področju vlaganj v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Šaleški dolini. S stališča širšega pomena pa bo projekt po Kontičevih besedah prinesel dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z vodo. Projekt je bil sicer prvotno ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov, a jim ga je uspelo dokončati s precej manj sredstvi. Tako je bila vrednost projekta sedaj slabih 36 milijonov evrov. Od tega so šaleške občine zagotovile dobrih 18 odstotkov, preostanek pa so bila evropska sredstva.