Prispevki

Poslanka SD Bojana Muršič

Muršič: “Postopek dostopa do javnih informacij mora biti pomoč, ne ovira za delo novinarjev.”

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskima skupinama SMC in DeSUS, na pobudo Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov, Sindikata novinarjev Slovenije ter Transparency International (TI) Slovenia, vložili predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero bi bila iz postopkov pred Informacijskim pooblaščencem v primerih, ko je predmet odločanja dostop do podatkov, ki so po zakonu javni, izključena stranska udeležba. Slednja je namreč podaljševala postopke in stroške prosilcev.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je poudarila, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja namenjen uresničevanju temeljnih pravic, zapisanih v ustavi, zato morajo biti tovrstni postopki kratki in pregledni, za prosilce pa ne smejo predstavljati večjih stroškov. “V dozdajšnji praksi se je izkazalo, da lahko stroški prav zaradi stranske udeležbe velikokrat presegajo zmožnosti prosilcev,” je opozorila poslanka Muršič.

Ob tem je izpostavila pomen sodelovanja politike ter tistih, katere zakonodaja zadeva v praksi, ko prav slednja – praksa – pokaže, kje so slabosti in kaj je treba spremeniti, popraviti. Vsi trije govorniki na novinarski konferenci so pozvali k čimprejšnjemu sprejemu predlaganih sprememb, da bo zakon zaživel že v prvih mesecih prihodnjega leta.

Muršič o zakonu o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Bojana Muršič: Socialni demokrati pozdravljamo predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na skupni novinarski konferenci podpisnikov predloga Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami predstavila razloge za podporo SD predlogu zakona. Skupno stališče podpisnikov zakona je, da je zakon potreben, saj značilnosti dosedanje ureditve obravnave teh otrok – neusmerjenost na družino kot celoto, izključenost družine pri odločanju o pomočeh, nesistemska urejenost in nepovezanost pomoči ter njihova neenakomerna dostopnost – terjajo sprejem celostne rešitve.

Tako je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami po predlogu nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja do obveznega vstopa otroka v šolo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj; okrepi zmogljivost same družine, spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je ob tem poudarila, da je celostna obravnava ključna tako z vidika otroka kot tudi njihovih staršev, ki morajo po njenem ostati straši, ne pa terapevti, kar se je ob dosedanjem, neurejenem in nepreglednem stanju pogostokrat dogajalo. Ob tem je poslanka izpostavila pomen sodelovanja vseh pristojnih ministrstev (za zdravje, izobraževanje ter družino) ter tudi civilnih organizacij. “Predlog zakona je pot naprej za starše in otroke v težki situaciji, v kateri se znajdejo,” je povedala  poslanka Muršič. Ustrezen razvojni načrt, pospremljen s koordinirano in celostno obravnavo, pa je po njenem prepričanju temelj, na katerem se lahko gradi najoptimalnejši razvoj otroka, tudi s primerno vključenostjo in obravnavo celotne družine.

Pomanjkljivosti dosedanjih zgodnjih pomoči družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, namreč kažejo, da so te pomoči zagotovljene z različnimi zakoni ali pa sploh niso zakonsko zagotovljene, ob tem pa umanjka pregledno usklajevanje potrebnih pomoči. Novi zakon je tako usmerjen k temu, da se ekipa strokovnjakov v razvojih ambulantah razširi, da se zagotovi večja povezanost pristojnih služb ter hkrati okrepi psihosocialna pomoč družini, ki se soočajo s stiskami, vprašanji ter strahovi.

Tako so poglavitni razlogi, zapisani v predlogu zakona za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami; pospešitev razvoja otroka s posebnimi potrebami in zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb tako, da izkoristimo najoptimalnejše obdobje otrokovega razvoja do vstopa v šolo, zmanjšanje stroškov izobraževanja, kar zmanjšuje potrebe po posebnem izobraževanju in z njim povezanimi storitvami v šolskem obdobju; zmanjšanje verjetnosti institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami po dopolnjenem 18. oziroma 26. letu; utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove bolj aktivne starševske vloge pri skrbi za drugačnost otroka, vzgoji in varstvu, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri zadovoljevanju posebnih potreb njihovih otrok.

Poslanka SD Bojana Muršič

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Bojana Muršič v DZ

Poslanka SD Bojana Muršič odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice SD v Občini Ruše

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je zaradi spornega nakupa flis jopic z denarjem Občine Ruše danes odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice Občine Ruše. “Obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev svetniške skupine SD Ruše zavajala javnost, medije in stranko SD, za kar se vsem iskreno opravičujem,” je v odprtem pismu javnosti zapisala Bojana Muršič. Občina Ruše je z naročilnico svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 642 evrov kupila termoflis jopice v vrednosti 341 evrov, za preostali znesek pa je bil kupljen pisarniški material.

“Ker sem dobavljeni material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost,” je navedla Bojana Muršič. Celoten znesek v vrednosti 642 evrov, ki ga je svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, je že v nedeljo nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa je 1000 evrov nakazala Rdečemu križu za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam, je še zapisala poslanka SD. 

Poslanka SD Bojana Muršič, ki je zaradi zavajanja o porabi občinskih sredstev odstopila kot svetnica in podpredsednica DZ, pa po dogovoru z vodstvom stranke ostaja članica SD in poslanka. “Njeno javno priznanje, opravičilo in odstopa sta po oceni vodstva SD dovolj,” je v izjavi za medije povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Priznava pa, da je to etiketa za Muršičevo in stranko. “Potrebnega bo veliko časa, da si bo Muršičeva ugled povrnila, če si ga sploh bo lahko,” je v današnji izjavi novinarjem ocenil Han. A je ob tem izpostavil dejstvo, da je poslanka javno priznala, da je storila napako in zavajala, kar je treba po njegovem mnenju na nek način odpustiti.

“Vsi smo krvavi pod kožo, čas pa bo pokazal, ali je poslanka storila dovolj,” je dodal Han in se ob tem vprašal, kateri poslanec v zgodovini je še podobno ravnal, a se tudi strinjal, da se vsaka taka zadeva pozna na ugledu stranke in poslanske skupine. Na vprašanje, ali so poslanko pozvali k odstopu s poslanske funkcije, je Han odgovoril, da so se z njo pogovarjali o več možnostih, a je bila skupna odločitev, da je njen odstop z dveh funkcij relativno dovolj velik ukrep. “Mandata poslanke, ki so ji ga dali volivci, ji namreč nihče ne more odvzeti,” je spomnil Han in dodal, da bodo prav volivci na koncu presodili.

Je pa vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han priznal, da so prav zato, ker je poslanka zavajala, razočarani. Zaplet bi namreč, kot pravi, lahko rešili bistveno prej in z manj pompoznosti. V stranki SD po njegovih besedah iskreno obžalujemo zaplet, a je poslanka jasno povedala, da je storila napako, ki jo tudi sama iskreno obžaluje ter za to prevzela odgovornost. Ne glede na to, da gre po Hanovih besedah za sorazmerno malo denarja in v državi še za večje in pomembnejše zadeve ljudje ne odstopajo s funkcij, to ne zmanjšuje poslankine odgovornosti. “Sicer pa moramo tudi v poslanski skupini prevzeti del odgovornosti,” je ocenil vodja poslancev SD.

Javno pismo poslanke SD mag. Bojane Muršič v zvezi s porabo sredstev za delo Svetniške skupine Socialnih demokratov Ruše in njenim odstopom s funkcij v DZ in Občini Ruše:

Spoštovani,

obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev Svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) Ruše zavajala javnost, medije in stranko Socialnih demokratov, za kar se vsem iskreno opravičujem.

Občina Ruše je z naročilnico Svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 641,88 evrov nabavila tudi termoflis jopice v vrednosti 341,13 evrov, za preostali znesek je bil nabavljen pisarniški material. Ker sem dobavljen material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost.

Celoten znesek v vrednosti 641,88 evrov, ki ga je Svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, sem včeraj, 8. maja 2016, nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa sem 1000 evrov nakazala Krajevni organizaciji Rdečega križa Ruše za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam.

Kot svetnica Svetniške skupine SD Ruše in tudi predsedstvo SD Ruše smo del sredstev, namenjenih za delo svetniške skupine, namenili v korist ljudi. Tistih, ki so mi pomagali in nam svetnikom Svetniške skupine SD še dandanes pomagajo pri našem delu in so pogostokrat pomoči tudi sami potrebni. Nikoli niti evra denarja nisem in ne bom porabila v svojo korist. Priznam pa, da je bila moja presoja o nakupu termoflis jopic, ki smo jih svetniki Svetniške skupine SD Ruše razdelili ljudem, po Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, napačna.

Namen pri nakupu termoflis jopic ne opravičuje dejanja, da sem kršila Pravilnik. Prav tako ne opravičuje mojega zavajanja v izjavah. Še posebej bi se na tem mestu želela opravičiti medijem in novinarjem, na vprašanja katerih sem glede porabe sredstev za delo Svetniške skupine SD Ruše trdila, da je šlo zgolj za nakup pisarniškega materiala.

Svoja dejanja iskreno obžalujem in zanje prevzemam odgovornost. Nepreklicno odstopam z mesta občinske svetnice Občine Ruše ter z mesta podpredsednice Državnega zbora Republike Slovenije.

Po pogovoru z vodstvom stranke Socialnih demokratov in zaradi zaupanja ljudi, ki so mi ga izrekli v izvolitvi na poslansko mesto, pa želim svoj poslanski mandat končati. V trdem delu, v prid ljudem. Slednji so tisti, ki bodo ocenili, ali je moje delo, kljub moji napaki in napačni reakciji nanjo, vredno njihovega nadaljnjega zaupanja.

Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Bojana Muršič v DZ

Podpredsednica DZ Bojana Muršič nagovorila Državni zbor na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostni govor podpredsednice Državnega zbora mag. Bojane Muršič na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala v sredo, 23. decembra 2015.

“Spoštovani predsednik republike, spoštovani ostali visoki gostje!

Cenjeni državljanke in državljani Republike Slovenije!

Na ta dan pred 25 leti smo se na plebiscitu skorajda soglasno, s kar 95-odstotno podporo tistih, ki so se udeležili plebiscita, odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan.”

To hrepenenje je postalo realnost. Zasijalo je z najžlahtnejšimi barvami državnosti.

Z zaupanjem; brez garancije.

S ponosom; brez navdušenega občinstva.

Z zanosom dolgoletnih želja.

Dozorelo narodovo identiteto smo 23. decembra 1990 okronali z odločitvijo, da želimo živeti v lastni državi. Državnost smo si upali zaživeti. Prepreke so bile tisti čas zgolj izziv. Na dileme pa smo po tej plebiscitarni odločitvi kljub mladosti naše države odreagirali z zrelostjo in odločnostjo! Naša državnost je tisti čas gorela z vso močjo. Bila je navdihujoča. Državo smo želeli in zmogli postavili sami. Z voljo in odločnostjo. Negotovosti smo se uprli skupaj. V povezanosti. Brez te danes ne bi mogli govoriti o samostojnosti. Dihali smo za iste cilje; za skupno dobro. V enotnosti. Takrat smo presegli delitve na naše in vaše. Bili smo skupna sila.

Tako ne dovolimo, da 25. obletnica plebiscita ostane le slavnostno obeležje. Naj bo razgledna ploščad, s katere moramo brez predsodkov v bojazni za lastno vrednost pogledati naokoli in resnično uvideti, koliko dobrega smo postorili. Predvsem pa si iskreno priznati, kje smo zašli s skupne poti. Kje so manki, ki jih moramo odpraviti.

Danes ni na mestu vprašanje, v kakšni državi želimo živeti. Odgovor smo na plebiscitarni dan zapisali z zlatimi črkami – v samostojni in neodvisni državi. Naučiti pa bi se morali, da do razhajanj, delitev in vsega destruktivnega pride takrat, ko samostojnost in neodvisnost postaneta plen ozkih interesov, kalkulacij vseh vrst, tako političnih kot kapitalskih. Ponotranjiti moramo spoznanje, da se država in državnost ne merita v zapisih demokratičnih postulatov, temveč v njihovih polnih uresničevanjih. Prav tako moramo spoznati, da različnost ne ogroža enotnosti, temveč jo bogati. Da samostojnost ni mlinski kamen uresničevanja države navzven, temveč njen največji atribut. Ta spoznanja smo prevečkrat zanikali in jih ujeli v past družbenih, političnih, ekonomskih ter socialnih vprašanj; kljub dokazom, da zmoremo izzive reševali le takrat, ko gremo onkraj tega škodljivega ravnanja.

Spomnimo se, kako ambiciozno smo se znali enakovredno postaviti ob bok večjim. Kako smo dokazovali, da je mednarodna skupnost prostor, kjer bomo vrednote sožitja, spoštovanja in vzajemnosti ne le živeli, temveč jih nadgradili. Ta naša prizadevanja, to ambicijo so v nas prepoznali. V možnostih ekonomskega razvoja, povezanosti ter varnosti smo postali polnopravna članica mednarodnih organizacij. Dandanes, ob novih globalnih dilemah pa se zdi, da smo ta hotenja v preveliki meri usmerjali v državnost navzven; znotraj naših meja pa jih preveč ogradili za zidovi politike. Le-ta je v nenehnih trenjih prevečkrat izgubljala stik s temeljnimi vrednotami lastne države.

Težka finančna in gospodarska kriza je globoko zarezala v življenja naših državljank in državljanov. Hkrati pa je načela zaupanje, kar se kaže v vse večjih ekonomskih, socialnih in moralnih razjedah. Teh razjed pa ne bomo ozdravili, če se ne bomo sposobni spopasti z vprašanji elitizmov. Tistih, ki so se namesto soočenja s problemi z njimi okoriščali. Elitizmov, zraslih iz korupcije in klientelizma. Ali pa tistih, ki se skrivajo pod krinko funkcij, brez osebne odgovornosti do družbe in njenih posameznikov; ki v imenu kratkoročnih rešitev vedno iščejo bližnjice za krpanje pravne, ekonomske in politične praznine. Ki se nimajo poguma spoprijeti s pravo naravo problemov, temveč jih le prelagajo in s tem poglabljajo.

Prihodnost smo pred 25 leti videli kot razsvetljeno cesto. Cesto, na katero so svetile luči optimizma. Čeprav je bila polna preprek, pa nismo zgubili prepričanja, da jih ne bi zmogli premagovati; prav zaradi skupnih vrednot. Če imamo danes krizo vrednot, prav tistih, ki so nas združevale, je čas, da jih ponovno zaživimo. Veliko dela je pred nami. V ugodni gospodarski klimi je treba nadaljevati z ukrepi zmanjševanja brezposelnosti; težiti k revitalizaciji bančnega sektorja tako, da bo ta služil ljudem in gospodarstvu; spodbujati ustvarjalno okolje, kjer bo inovativnost vzklila v nova delovna mesta; povečati tok investicij tam, kjer bodo te učinke multiplicirale v prid gospodarskemu in družbenemu okolju.

Krepiti moramo pravno državo. Ta naj ne bo labirint, iz katerega izhod lahko najdejo le privilegirani; temveč naš varuh, pod streho katerega smo vsi enaki pred zakonom. Narediti moramo vse, da bodo človekove pravice sveti gral naše družbe, v katerega ni nikomur dovoljeno zlivati svojih strahov in bojazni, ga skrivati ali zanikati v imenu tradicije in procesov.

Negovati moramo socialno državo. Ta ne sme postati država v državi, v lasti pogajanj in kompromisov. Je ustavno določilo, kateremu moramo z vso ponižnostjo in odgovornostjo priznati status veziva uspešne družbe. S tem pa jo dokončno izpuliti iz rok tistih, ki mislijo, da je socialna država breme. Največje breme družbe se skriva ravno v ignoranci do socialne države, do ranljivih skupin, brezposelnih ali tistih, ki od svojega dela ne morejo preživeti, do mnogih upokojencev, vseh, ki ravno zaradi zanikanja socialne države plačujejo najvišjo ceno.

Priznati si moramo, da je zdrava država lahko samo tista, ki skrbi za zdravje svojih ljudi. Da je delo vrednota in ne miloščina, ki v imenu kapitalskega pohlepa pošilja ljudi pred vrata humanitarnih organizacij. Da se od tistih, ki upravljajo z našim, državnim premoženjem, terja največja mera odgovornosti v duhu dobrega in transparentnega gospodarjenja. Da je skrb za kakovostno in dostopno izobraževanje naložba v razvoj naše družbe in edini garant za njen dolgoročni obstanek. To so napori, ki jih moramo dandanes, še v večji meri kot do sedaj, od besed usmeriti k dejanjem. K temu nas je zavezal plebiscit pred 25 leti.

Posledice finančne in gospodarske krize bomo odpravljali še dolgo. Za reševanje nastale begunske problematike bodo potrebni večji napori celotne mednarodne skupnosti. Ti pretresi so našo državo – če si želimo priznati ali ne – postavili pred velike dileme; tudi v iskanju kratkoročnih rešitev za nastale razmere in v nujnosti dolgoročnega vpogleda v mednarodne procese ter naše vloge v njih. Z izzivi se lahko uspešno spopadamo le, če delujemo povezovalno in enotno. Na nas je, da zopet najdemo to samozavest – plebiscitarno samozavest. Takšno, ki krepi zavedanje, da pod okriljem skupnih evropskih vrednot ni treba samo sprejemati danih okoliščin, temveč se moramo nanje proaktivno odzivati.

Spoštovani,

naš narod nikoli ni ubiral lahke poti, a ob ključnih trenutkih je vedno znal ubrati pravo. Iz zorenja 25-ih let je moč uvideti, da smo naprej stopali takrat, ko smo se rešili spon navideznega ugodja. Ko smo skromnost zamenjali s samozavestjo. Prepoznali, da moramo biti sebi največji zaveznik. Vse tisto, kar smo živeli ob postavljanju naše države. Čas je, da to moč ponovno prepoznamo!

Spoštovane in spoštovani,

ob državnem prazniku Vam iskreno čestitam, ob tem pa Vam želim mirne praznike ter vse dobro v prihajajočem letu!”

Bojana Muršič poslanka SD in podpredsednica DZ

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!

Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.

Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.

Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi  naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati  v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.

Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.

Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.

Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.

Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.

S spoštovanjem,

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije

Bojana Muršič poslanka SD

Poslanka SD mag. Bojana Muršič izvoljena za novo podpredsednico Državnega zbora

Poslanska skupina SD je s podporo koalicijskih poslancev v začetku tedna za novo podpredsednico DZ predlagala poslanko mag. Bojano Muršič, saj je to funkcijo zapustila Andreja Katič, ki jo je DZ pred dnevi imenoval za ministrico za obrambo. Poslanke in poslanci so Muršičevo na petkovi izredni seji na tajnem glasovanju izvolili za novo podpredsednico DZ s 50 glasovi za in enim proti. Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han je ob vložitvi kandidature v DZ pojasnil, da je bila odločitev za kandidaturo Bojane Muršič v Poslanski skupini SD soglasna.

K odločitvi je PS SD vodilo več razlogov. Kot je izpostavil Han, je Muršičeva v zadnjem času zelo dobro vodila parlamentarni odbor za pravosodje, SD pa je imel ob izboru kandidatke pred očmi tudi žensko kvoto. “To bo dobro nadaljevanje podpredsedniškega dela Andreje Katič,” je pojasnil vodja poslanske skupine Han. Kljub relativno kratkemu poslanskemu stažu je Muršičeva dokazala, da ima izkušnje in osebnostne lastnosti za opravljanje te funkcije. Med njenimi lastnostmi je izpostavil strpnost, korektnost in delavnost, zaradi česar bo dobro sodelovala pri vodenju DZ.

V kratki poslanski razpravi pred glasovanjem je bilo o Muršičevi slišati veliko pohvalnih besed, predvsem iz vrst koalicijskih poslancev, poslanci pa so zadovoljni tudi zato, ker bo podpredsedniško funkcijo opravljala ženska. Bojana Muršič, rojena leta 1971, je leta 2004 diplomirala na ljubljanski fakulteti za upravo, leta 2013 pa magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije. Lani je bila na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v Rušah, pred tem pa je opravljala delo direktorice občinske uprave občine Ruše, med letoma 2007 in 2010 pa je bila direktorica občinske uprave v občini Oplotnica. V DZ je bila predsednica odbora za pravosodje.