Prispevki

Minister Prešiček ob dnevu reformacije pozval k branju knjig in postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru

Na Ravnah na Koroškem je bila osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbel za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležila tudi poslanca SD dr. Milan Brglez in Jani Prednik.

“Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta,” je poudaril minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

“Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,” je poudaril minister iz vrst SD.

Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

“Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,” je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.

Minister za kulturo Dejan Prešiček v zaščito umetniške zbirke v banki NLB

Minister za kulturo Dejan Prešiček se je odločil zaščititi umetniško zbirko v lasti Nove ljubljanske banke (NLB) in jo uvrstiti v nacionalno bogastvo. Po njegovih besedah zbirka ostane v lasti NLB, poleg tega mora ostati kot celota in ne sme zapustiti države brez dovoljenja ministrstva.

Kot je na novinarski konferenci povedal minister, je takoj po nastopu mandata začel dialog z odgovornimi v NLB, da bi našli rešitev za zbirko. NLB je označil kot zelo skrbnega lastnika, “ki si je že od leta 2016 prizadeval za ureditev zbirke, a na žalost ni našel pravega sogovornika v državi”.

“Smo v zelo občutljivem obdobju, NLB se prodaja, in ministrstvu ni bil interes, da bi škodilo, zaviralo ali zakompliciralo prodajo,” je povedal Prešiček in dodal, da je bil namen sodelovanja predvsem zaščita zbirke.

Zato se je odločil, da na formalno pobudo NLB zbirko uvrsti v nacionalno bogastvo. Zbirka prav tako ne sme biti “odtujena iz države s prodajo ali tudi kot eksponat za razstavo” brez dovoljenja ministra za kulturo, je povedal.

Po napovedih ministra Dejana Prešička NLB načrtuje muzej slovenskega bančništva v prostorih Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Tam bi bila na ogled zbirka, ki se zdaj nahaja v poslovnih prostorih NLB in pisarnah.

Zbirka, ki obsega 2294 likovnih del in 315 bančnih predmetov, ima po ministrovem prepričanju kot simbolno moč, saj kaže, kako je nek gospodarski subjekt skozi leta vlagal v kulturo ter pripomogel k razvoju kulture. Hkrati je banka s tem pokazala, da ji je umetnost pomembna. Tovrstnih zbirk na Slovenskem sicer ni veliko. Vsa dela v zbirki po ministrovih besedah niso enako pomembna, vendar zbirke niso hoteli ločiti “na pomembna dela, malo manj pomembna dela ali celo ne preveč pomembna dela”. Cilj je bil zbirko ohraniti kot celoto.

 

Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD

Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.

Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.

Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.

Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.

Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.

Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.

Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.

“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.

Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Kandidat za kulturnega ministra Dejan Prešiček s podporo na odboru DZ

Odbor Državnega zbora za kulturo je predstavitev kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in 1 proti. Prešiček je kot prioriteto izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.

Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi predlaga SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje v svobodnem poklicu.

Prešičkova predstavitev je bila po kratkem uvodu zaznamovana z vprašanji članov odbora, v odgovorih pa je kandidat za ministra podal svojo vizijo vodenja resorja. Zdi se mu nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili vsaj 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, “z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo”. Dodal je, da je treba tudi določiti, kateri so prednostni ukrepi v kulturi.

Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.

S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.

Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Poudaril je, da je pri samozaposlenih kreativni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški stalež.

Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti. Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. “Samo s tem lahko kot družba rastemo,” je menil, hkrati pa dodal, da “v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati”.

Med prioritetami je sicer navedel tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.

Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.

V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.

Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da “bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture”. Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.