Prispevki

Potrjena lista Socialnih demokratov za predčasne volitve v Državni zbor

Volilna konvencija SD je danes v Ljubljani potrdila listo kandidatk in kandidatov za predčasne volitve v Državni zbor. Kandidatke in kandidatke po volilnih enotah:

 

 

 

Dejan Židan: Samozavestna Slovenija za preboj med najboljše

Boj proti neenakosti je pomembna usmeritev Socialnih demokratov.

Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami.

Zdaj je čas za razvojni preboj. Slovenijo želimo po ključnih kazalcih razvitosti, ki merijo kakovost življenja, enake možnosti, inovativnost in poslovno odličnost, skrb za okolje in drug drugega, umestiti med 10 najboljših držav na svetu. Takšna ambicija zahteva nov družbeni dogovor. Socialni demokrati smo začeli s poglobljeno razpravo z gospodarstvom in sindikati, da okrepimo medsebojno zaupanje in ustvarimo možnosti za uravnotežen razvoj za vse. Vem, da smo skupaj tega sposobni.

V Sloveniji prepoznavamo samozavest, ki ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi, da si drznemo zastavljati visoke cilje. Zgled najdemo med našimi športniki, ki zmorejo iz majhnega naroda narediti svetovnega velikana. Zgled najdemo med uspešnimi gospodarstveniki, ki vedo, da morajo za dosego cilja dati od sebe najboljše. Zgled najdemo med vrhunskimi znanstveniki, ki dosegajo rezultate z veliko požrtvovalnega dela, vztrajnostjo in prodornostjo. In zgled najdemo med tisočerimi posamezniki, ki z vestnostjo, skrbnostjo in ambicioznostjo uspevajo v domovini in po svetu.

Neenakost je ključna ovira

Ključna ovira za pospešen razvoj Slovenije med najrazvitejše je naraščajoča neenakost. Mislim na neenakost po dohodkih in premoženju, po možnostih, v regionalnih razlikah, pa tudi korupcijo in klientelizem. Med nami živi 280.000 ljudi v revščini. Četudi smo med državami OECD država z najnižjo stopnjo neenakosti, ta narašča. Razkorak med bogatimi in revnimi je vse večji. V svetu in pri nas.

Boj proti neenakosti je pomemben pri našem delovanju. Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami. Zato zastavljamo takšen nabor ukrepov, da na eni strani izboljšamo javne storitve kot jamstvo enakih možnosti, pomagamo tistim skupinam ljudi, ki jim je najtežje, hkrati pa lajšamo obremenitve srednjega razreda in s tem pospešujemo razvojni zagon.

Dobiček za vse, ki ga ustvarjajo

V času izjemne gospodarske rasti rastejo dobički slovenskih podjetij. V letu 2016 so ta ustvarila za 3,2 milijarde evrov dobička, kar 70 % več kot leto prej. To spoštujemo in se zavedamo, da je dobiček podjetij osnova za več vlaganj v nove tehnologije, trge in inovativne produkte. Ni pa prisotno dovolj zavedanja, da so ta dobiček s svojim delom, znanjem, idejami in trudom soustvarjali tudi zaposleni, zato je v sistem udeležbe delavcev pri dobičku vključeno bistveno premalo podjetij. To moramo spremeniti. Tukaj je ključ do boljše produktivnosti in višje dodane vrednosti. Po obeh merilih močno zaostajamo za najrazvitejšimi. Da ta razkorak zmanjšamo, s tem pa ustvarimo več prostora za boljše plače in višje pokojnine, potrebujemo boljšo organizacijo na vseh ravneh, odprtost za nove poslovne modele in najboljše organizacijske pristope. Predvsem pa moramo v vse procese (od vodenja do izvedbe) bolje vključevati zaposlene.

Tudi z delitvijo dobička, z zadružništvom in delavskim lastništvom, z več ekonomske demokracije. Prav to so najboljši pristopi za povečevanje vključenosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenih k podjetju, s tem pa k rasti njihove produktivnosti, kakovosti in uspešnosti. Povsem jasno je: če pričakujemo več od ljudi, moramo v ljudi več vlagati. V njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost, motivacijo.

Vlaganje v ljudi za vključujočo rast

Na drugi strani potrebujemo za večjo dodano vrednost boljše produkte, prepoznavnejše blagovne znamke, več znanja, zapakiranega v slovenski proizvod in storitve. Zato moramo več vlagati tudi v znanost, v raziskave in razvoj. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj (države in gospodarstva) smo z 2 % BDP najboljši med novimi članicami EU. A to ni dovolj. Pogajanja o nemški vladni koaliciji napovedujejo, da bo Nemčija do leta 2025 v raziskave in razvoj vložila letno 3,5 % BDP. Tudi mi moramo vložiti več in bolje.

Socialni demokrati bomo vlagali in krepili tisto, kar lahko najučinkoviteje in najbolj trajnostno prispeva k rasti družbene blaginje in h krepitvi naših konkurenčnih sposobnosti ter trdoživosti slovenskega naroda. Znanost, šolstvo, zdravje, kultura, infrastruktura in energetika za 21. stoletje in strateške gospodarske panoge od turizma do zelenih tehnologij, pridelave hrane in logistike.

Pri tem se zavedamo, da bo za boljše javne storitve potrebno močno izboljšati tudi upravljanje državnih institucij. Za naš denar moramo dobiti več, zato bodo nujni posegi tudi v zdravstvu in ostalih javnih podsistemih, da se izkorenini neučinkovitost in korupcijo ter na prvo mesto zopet postavi bolnika, dijaka, gledalca… Torej tiste, ki so jim javne storitve namenjene. Ko smo recimo zdravstveno ministrstvo pred leti vodili Socialni demokrati, smo učinkovito zmanjševali čakalne vrste in pričeli krepiti javno zdravstvo.

Želimo odpraviti nepotrebne birokratske ovire, ki po nepotrebnem jemljejo čas ljudem in podjetjem. Zato potrebujemo boljše upravljanje na vseh nivojih države. Od vlade do upravnih enot.

Preboj med najboljše države na svetu ni cilj sam po sebi. S tem hočemo biti razvojno prodorna država, ki z znanjem in inovativnostjo poganja gospodarsko rast, ta pa se enakomerno preliva v večjo blaginjo vseh ljudi, vseh družbenih skupin, vseh slojev in vseh generacij. Biti med tistimi državami, ki znajo zmanjševati družbene razlike, da družba ostaja kompaktna in povezana in da v njej prevladuje zadovoljstvo vseh, z možnostmi za socialno napredovanje. Da niso možnosti rezervirane samo za takšne ali drugačne elite, ampak da imamo v družbi vsi enake možnosti rasti. Biti med najboljšimi zame pomeni razvijati ravnotežje med posameznikom in družbo, med podjetnostjo in človečnostjo, med človekom in naravo. Je kazalnik za to, da kot država vodimo v naprednih naporih človeštva, da za seboj puščamo svet z manj razvojnimi, okoljskimi, socialnimi in varnostnimi problemi.

Nov družbeni dogovor

To je naša vizija in naš predlog za nov družbeni dogovor. Novi cilji za prihodnost, ki nas lahko povežejo močneje, kot nas ločujejo razlike med nami.

Socialni demokrati vidimo možnost, da nam ta podvig uspe, če bomo znali delati z roko v roki. Gospodarstvo in sindikati, vlada in (civilna) družba, koalicija in opozicija, celotna skupnost. Skupaj.

Naša prednost

Socialni demokrati smo v preteklosti znali v težkih letih prevzeti odgovornost, ko je bilo potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost in za okrevanje. Imamo rezultate. Kar smo obljubili in zapisali v koalicijsko pogodbo, smo uresničili. To je dokaz, da smo verodostojni.

Smo tisti, ki smo vedno tukaj. Tudi takrat, ko je treba prevzeti odgovornost. Zato se lahko na nas zanesete. Nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge. Z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme, kako dosegati male in velike premike, kako spreminjati stvari na bolje. Ker vemo, da je mogoče resnične premike v družbi delati le z vztrajnostjo, s trdim delom in povezovanjem. Prenavljamo in krepimo se z novo energijo, ki jo v našo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje. Povezuje nas res dobra energija. Zdi se mi, da v stranki in okoli nas vre od ustvarjalnosti, novih idej in tovariškega zagona, pridružujejo se nam novi člani.

Novim idejam in ljudem, ki so pripravljeni delati za skupno dobro, so naša vrata vedno odprta. Stranke ne gradimo okoli enega imena, kot to počnejo drugi, ampak ljudi združujemo in povezujemo okrog skupne ideje. Ker lahko samo skupaj dosežemo več. Več za vse ljudi, ne zgolj srečne posameznike oziroma izbrane skupine.

Tudi ko hodim po Sloveniji in se srečujem z gospodarstveniki, delavci, znanstveniki, uradniki, učitelji in kmeti, čutim to energijo. Zanos ustvarjanja. Vidim prizadevanje, da v tem, kar vsak zase in skupaj počnemo, postanemo odlični. To daje Sloveniji moč, da napreduje. Ta moč je v ljudeh.

S skupnimi močmi za dobro vseh,

mag. Dejan Židan,
predsednik SD

unnamed

Celoten časnik socialne demokracije lahko preberete tudi v elektronski verziji.

Socialni demokrati na volitve s programom Samozavestna Slovenija, ki predvideva 500 ukrepov za razvoj države

Članice in člani Konference SD so v Ljubljani potrjevali program stranke za državnozborske volitve z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026, ki ga je pripravila programska skupina pod vodstvom dr. Patricka Vlačiča. Socialni demokrati z volilnim programom, ki vsebuje več kot 100 poglavij s 500 ukrepi, zasledujemo tri osnovne cilje, med katerimi je boj proti družbeni neenakosti na področjih zdravstva, trga dela in pravosodja.

Prihod Židana in gostov na programsko konferenco SD

Program SD predvideva celotno uresničitev ukrepov v osmih letih. Po mnenju predsednika stranke mag. Dejana Židana bomo že po štirih letih lahko pokazali dobre rezultate, nekatere zadeve pa želimo rešiti v prvem letu vladanja, če nam bodo volivke in volivci s svojim zaupanjem na volitvah to omogočili.

Gostje na programski konferenci SD

V prvo skupino ukrepov sodijo ukrepi za učinkovit boj proti družbeni neenakosti, v drugo ukrepi na področju gospodarstva. Pri slednjih Židan za prvo leto nove vlade napoveduje davčno prestrukturiranje za razbremenitev srednjega razreda. Socialni demokrati izpostavljamo še področje varnosti, ki jo razumemo širše od le obrambne, predvsem kot enake možnosti na področju trga dela, izobraževanja in zdravstva.

Židan med predstavitvijo volilnega programa

Kot je dejal Židan, si želimo veliko argumentiranih razprav z drugimi strankami, kar bo že pred volitvami lahko pokazalo na možne povolilne vladne koalicije. Po Židanovih navedbah je sicer stranka šla ne le v programsko, ampak tudi v kadrovsko prenovo. Kandidatno listo za državnozborske volitve bomo potrdili na volilni konvenciji 24. aprila.

“V ospredju našega volilnega programa s katerim bo SD nastopila na državnozborskih volitvah, je krepitev srednjega razreda, odprava neenakosti, ustvarjanje odpornega gospodarstva in varnosti v državi. V štirih letih smo sposobni izvršiti pomemben del programa, v osmih letih pa v celoti,” je napovedal predsednik SD Dejan Židan.

Židan predstavil program SD za volitve

Židan je v nagovoru dejal tudi, da program temelji na desetih strateških ciljih, 110 področnih ciljih in več kot 500 ukrepih. S tem programom želimo in nudimo pot Sloveniji za preboj med 10 najboljših držav v Evropi, ob bok Švedske, Finske in Danske, itd. V programu smo odgovorili na vsa vprašanja v družbi in širše, je dodal predsednik SD.

Med prioritetnim nalogami je sanacija zdravstvenega sistema. Po mnenju predsednika Židana je treba sicer spremeniti delovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo imeli večja pooblastila in odgovornost. “A tudi to ne bo omogočilo boljše oskrbe ljudi, če bo Slovenija za zdravstvo namenila le 8,6 odstotka BDP,” je poudaril Židan. V SD ne sprejemamo tako dolgih čakalnih dob, zlasti ne v obdobju največje konjunkture. Kot je opozoril Židan, smo Socialni demokrati v preteklosti, v času vlade Boruta Pahorja, že dokazali, da znamo skrajševati čakalne dobe.

Predsednik SD na programski konferenci SD

Predsednik SD se je v nadaljevanju predstavitve programa dotaknil tudi slovenskega sodstva, ki je po njegovih besedah iz leta v leto bolj učinkovito, a neučinkovito, ko gre za najhujše zlorabe. Menil je, da je treba spremeniti kazensko-procesno pravo in kazenski zakonik. Opozoril je, da so podprli predlagan kazenski zakonik, ki ga je pripravil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, a z zakonom na koncu niso uspeli, ker ga ni podprla niti Klemenčičeva lastna stranka SMC.

Židan je nadalje pohvalil ukrepe ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, zlasti na aktivni politiki zaposlovanja. “Tudi zaradi Anje Kopač Mrak in njenega dobrega dela so številke v državi danes tako dobre,” je dejal Židan.

Socialni demokrati smo za davčno prestrukturiranje, saj je po mnenju predsednika stranke nesprejemljivo, da so z obdavčitvami najbolj obremenjeni ljudje. “Ko govorimo o davčnem prestrukturiranju, govorimo o novi izgradnji srednjega razreda, ki ga je potrebno okrepiti” je poudaril Židan in hkrati dodal, da je obdavčitev dobičkov podjetij v Sloveniji pod povprečjem EU in včasih spominja skoraj na davčne oaze.

Dejan Židan na programski konferenci SD

Na področju zunanje politike je Židan izpostavil, da v SD trdno verjamemo v EU, saj kar 70 odstotkov BDP ustvarimo z izvozom. Izpostavil je tudi delovanje naše evropske poslanke Tanje Fajon, “saj da je edina evropska poslanka iz Slovenije, ki je v okviru močne evropske družine v evropskem parlamentu tudi upoštevana in resnično deluje v korist Slovenije”.

Na področju kulture je Židan obljubil ne le okrepitev njenega financiranja, ampak tudi njeno večjo finančno samostojnost. “Po osmih letih uresničevanja tega programa bo Slovenija samozavestna, še vedno bo najlepša država, država srčnih in čudovitih ljudi, ampak tudi bolj srečnih, inovativnih, samozavestnih ljudi,” je zbranim na konferenci dejal predsednik SD Dejan Židan. “Čez osem let, ko in če nam bo dano voditi državo, bo Slovenija bistveno bolj cenjena v mednarodni skupnosti,” je poudaril predsednik stranke.

Predsednik Socialnih demokratov in minister v aktualni vladi je dejal, da v SD priznamo, če naredimo napako, in od tega ne bežimo. “Če naredimo napako, se opravičimo in ne iščemo krivcev od Karantanije naprej. Napako popravimo in ne zvalimo krivdo na koalicijske partnerje ali družbene skupine,” je dodal Židan.

Patrick Vlačič na programski konferenci SD

Volilni program Samozavestna Slovenija za obdobje 2018-2026 je skupaj s programsko ekipo snoval Patrick Vlačič. Kot je dejal, je imel najlepšo nalogo v politiki, to je priprava volilnega programa, medtem ko ne bo kandidat za poslanca ali ministra v novem mandatu. “Tako smo v pripravo programa skušali vključiti čim več ljudi, v programu niso le široki cilji in usmeritve, pač pa tudi zelo konkretni, kot denimo, da tovornjaki ne bodo več prehitevali na avtocestah in da ne bodo več pokanja petard pred novim letom,” je povedal Vlačič.

Vodja poslanske skupine Matjaž Han je dejal, da je zaradi tako dobro pripravljenega programa domišljav. “Narejen je na dobri diagnozi, na izkušnji, in na tem, da vemo, da imamo za vsako stvar, ki jo hočemo izpeljati, tudi prave ljudi,” je dejal Han. Obregnil se je tudi ob vedno nove obraze v politiki. Kot je dejal, se očita etabliranim strankam, kot smo Socialni demokrati, da imajo stare obraze, a “imamo v naši stranki več novih obrazov na letošnjih volitvah, kot imajo članstva v nekaterih novih strankah”.

Sergei Stanishev na programski konferenci SD

Programske konference so se udeležili nekateri domači in tuji gostje, med njimi tudi predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice, Kluba slovenskih podjetnikov in sindikatov. Med tujimi gosti so se nam v Klubu CD pridružili nekdanji avstrijski predsednik vlade in vodja avstrijskih Socialdemokratov (SPÖ) Christian Kern, predsednik Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) Sergei Stanishev in predsednik hrvaške SDP Davor Bernardić.

Davor Bernardić na programski konferenci SD

Predsednik PES Sergei Stanishev je v svojem nagovoru poudaril, da je SD edina stranka, ki ima zelo jasno vizijo o prihodnosti Slovenije. “S tem programom in ljudmi, ki ga bodo izvajali, verjamemo v vaš uspeh, to o bo tudi naš evropski uspeh,” je dejal predsednik stranke evropskih socialdemokratov.

Vodja SPÖ Christian Kern je dodal, da je v Evropi vzpon desnega populizma in konservatizma. “A ti konstantno premikajo meje, kaj je moralno. Napadajo brezposelne kot goljufe, napadajo svobodo tiska. Vsem obljubljajo brezplačno pivo, a ko pa pridejo na oblast, ga le oni pijejo,” je povedal Kern.

Christian Kern na programski konferenci SD

Tudi predsednik hrvaških socialdemokratov Davor Bernardić je menil, da je socialna demokracija bolj kot kadarkoli potrebna za Evropo in svet. “Danes imamo samo privid svobode, a so vse večje neenakosti v družbi. Imamo privid pravičnosti v družbi, a solidarnost, ki smo ji danes priča, je deklerativna, potrebujemo pa resnično solidarnost za dobro ljudi,” je povedal Bernardič.

Glasovanje o volilnem programu na programski konferenci SD

Članice in člani Konference SD so po opravljeni razpravi soglasno potrdili volilni program Samozavestna Slovenija, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

Program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026 by SocialniDemokrati on Scribd

Volilni program Socialnih demokratov za shranjevanje v PDF obliki:

Volilni program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026

Židan v Murski Soboti: “Socialni demokrati bomo, v primeru vodenja vlade, demografski rezervni sklad ustanovili v prvem letu.”

Na omizju z naslovom “Samozavestna Slovenija” so se predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec ter župan Mestne občine Murska Sobota in predsednik Območne organizacije SD Prekmurje dr. Aleksander Jevšek v dvorani hotela Zvezda z ljudmi pogovarjali predvsem o volilnem programu SD in konkretnih težav, ki se dotikajo državljank in državljanov. V razpravi, kjer so aktivno sodelovali tudi udeleženci okrogle mize, so gostje razmišljali predvsem o točkah programa SD, ki je po mnenju predsednika Židana drugačen kot prejšnja leta, saj je pisan za obdobje osmih let in so zastavljene ter izvedljive nujne spremembe v prvih štirih letih.

Socialni demokrati smo po Židanovem mnenju pripravili predlog davčnega prestrukturiranja, kjer bi bistveno znižali obremenitve plač z znižanjem dohodnine, denar pa bi nadomestili z višjo obdavčitvijo dobička podjetij, ki je trenutno eden najnižjih v Evropi. Pri razpravi o plačah je Židan povedal, da minimalna plača ni vprašanje gospodarstva. “Danes ima delavec v primerjavi z letom 2008 možnost izbire in pridobiva na veljavi, brez njega ne gre,” je poudaril predsednik SD.

Židan na omizju v Murski Soboti

Iz občinstva je bilo slišati številne pohvale predlogu volilnega programa, predvsem na področju gospodarstva, kjer so sogovorniki izpostavili uspešnega podjetnika Dušana Olaja iz podjetja DUOL, ki je tudi potencialni kandidat za ministra za gospodarstvo v prihodnji vladi. Predsednik Židan je pri tem povedal, da bomo v primeru vodenja vlade bistveno zmanjšali obremenitev dela in tako omogočili višje plače za vse zaposlene. Ob tem pa bomo Socialni demokrati z zvišanjem obdavčitve dobička podjetij, ki je eden najnižjih v Evropi, nadomestili izpad prihodkov v državno blagajno, da s tem ne ogrozimo šolsko, socialno, zdravstveno in kulturno blagajno.

Židan se je v pogovoru dotaknil tudi upokojencev in generacij, ki bodo čez 15 ali 20 let prešli v pokojninski sistem. “Na demografsko luknjo, ki bo prišla čez 15 let se je potrebno pripravi zdaj. Socialni demokrati bomo demografski rezervni sklad v primeru vodenja vlade ustanovili v prvem letu,” je napovedal Židan in ob tem izpostavil tudi problem dolgotrajne oskrbe. “Ljudem je potrebno pomagati z vzpostavitvijo dobrega sistema, kjer bodo imeli možnost izbire živeti tako doma, v skupnostnih nastanitvah, na kmetijah in domovih za ostarele,” je poudaril Židan.

Omizje SD v hotelu Zvezda

Poslanec SD Matjaž Nemec je v razpravi izpostavil, da se Socialni demokrati v volilno tekmo podajamo z zelo dobrim gospodarskim programom. Pri tem je povedal,  da se je zelo pomembno usmeriti na trge izven EU in tako zmanjšati veliko odvisnost slovenskega gospodarstva od držav znotraj EU. “Potrebno je okrepiti tudi potrošnjo in tuje investicije, ki morajo prinesti kakovostna delovna mestna z visoko dodano vrednostjo,” je še povedal podpredsednik SD Matjaž Nemec.

Na 3. posvetu Samozavestna Slovenija o svobodi ustvarjanja, razvojnih priložnostih in rešitvah v kulturi

Socialni demokrati smo tretji javni posvet z naslovom “Samozavestna Slovenija – nov zagon kulturi” v ponedeljek, 26. marca, pripravili v Narodnem domu Maribor. Posvet je bil namenjen razpravi o prihodnosti Slovenije na področju kulture. “Ta je tudi ena izmed prioritet strankinega predvolilnega programa,” je zagotovil predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je s sogovorniki razpravljal o svobodi ustvarjanja, razvojnih priložnostih in rešitvah.

“Skozi kulturo Slovenci ohranjamo svojo identiteto,” je uvodoma poudaril predsednik SD Židan in pojasnil, “da razprava o prihodnosti Slovenije na področju kulture poteka v času, ko Socialni demokrati končujemo svoj predvolilni program, ki ga bomo sprejemali 7. aprila na programski Konferenci v Ljubljani”. V programu po njegovih besedah naslavljamo najpomembnejša vprašanja, tudi kulturna. Prihodnji minister ali ministrica za kulturo bi tudi zato lahko prihajal/a iz vrst SD.

Posvet SD - Dejan Židan

“Kultura je v Sloveniji področje, ki resnično potrebuje nov zagon,” je poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. “Kultura je naš spomin, odgovor na vprašanje, kdo smo, kot posamezniki in kot skupnost. Le tisti, ki ve, kdo je, je lahko tudi samozavesten,” je dodala. Kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo je opomnila, da mora DZ mora sprejeti nov glavni strateški državni dokument za kulturo.

V kulturi sicer prepoznava veliko gospodarsko priložnost, med velikimi izzivi pa sta po njenem vlaganje v kulturno infrastrukturo in zagotavljanje vsebinske avtonomije umetniškemu ustvarjanju. To lahko nastaja le v prostoru svobode: “Dostojevski romana Zločin in kazen ne bi ga uspel napisati, če bi mu nekdo dihal za ovratnik in mu kar naprej dopovedoval, da ni spodobno in politično korektno, da Raskolnikov umori skopuško starko,” je ponazorila Cetinski.

Posvet SD - Uršula Cetinski

Scenarist in režiser ter profesor filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miran Zupanič je prepričan, da slovenska kultura, ki je tudi branik humanistične civilizacije, v veliki meri deluje v improviziranih pogojih. “Politika v več kot 25 letih ni uspela vzpostaviti kulturno-političnega modela, ki bi ustrezal demokratični, pluralni in razvojno naravnani družbi,” je opozoril. Ko se rešuje težave, denar ni nujno najbolj pomemben, je le obliž na rano, stvar drznosti in modrosti je vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal stabilnost, varnost in razvoj, je poudaril.

Po nekaterih kazalcih slovenska kultura ne dobiva tako malo javnega denarja, bistveno vprašanje je, kako je ta denar porabljen, je izpostavil glavni urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander. “Smo v neki togi situaciji, ko imamo vse več produkcije, ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo, institucij, društev, zavodov … Hkrati pa so ta sredstva vse bolj razpršena in imamo občutek, da ni kakovosti, da zaostajamo. Ni prave pretočnosti,” je dodal. Pomemben je uravnotežen razvoj kulture.

Posvet SD - Mitja Čander

Zdi se, tako ugotavlja Židan, da kulturne institucije s sedežem v Ljubljani, lažje delujejo. “Zakaj se svet v Mariboru tako počasi vrti?”, je vprašal nekdanjo poslanko SD mag. Majdo Potrata. Pri tem je imel v mislih reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice, ki se neuspešno vleče že več let. Predsednica sveta tega zavoda je nad stanjem zaskrbljena, sicer pa je pozvala k skrbi za slovenščino v času svetovnega kolonializma angleščine ter dejala, da jo v naši družbi najbolj skrbi silna nestrpnost do družboslovja in humanistike.

Posvet SD - Dejan Židan o kulturi

Predsednik Sveta SD za kulturo Samo Bevk pa je med drugim spregovoril o t. i. zakonu o kulturnem evru, ki je v petek naletel na široko podporo poslancev. Spomnil je, da teče že peto leto, ko tega zakona ni več. Tretji zakon o kulturnem evru je prenehal veljati leta 2013, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.

Posvet SD - publika

Židan na Javorovici: Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v soboto, 17. marca, udeležil spominske slovesnosti ob 74. obletnici bitke četrtega bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici nad Šentjernejem, kjer sta bila skupaj s preživelo partizansko borko napada na Javorovico Malči Jakša – Mišo tudi slavnostna govornika. Na komemoraciji pri spominskem hramu na Javorovici je Židan v spremstvu šentjernejskega župana in predsednika ZZB za vrednote NOB položil tudi venec in se poklonil v spomin padlim žrtvam.

V svojem nagovoru je predsednik SD in podpredsednik vlade Židan poudaril, da imamo v primerjavi z našimi predniki, danes velik privilegij, da živimo v miru. “Zato je naša dolžnost, da iz spomina na te dogodke izpostavimo tisto, kar je danes pomembno za našo domovino. Za slovenstvo. Za socialno pravično družbo. Kajti  truditi se moramo za to, da smo in bomo dostojanstveni nasledniki vseh, ki so dali življenje za našo domovino,” je povedal Židan.

“Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej. Ta pa ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi. Ker je prava moč prav v naših ljudeh,” je nadaljeval predsednik SD.

“Letos mineva 100 let od smrti Ivana Cankarja, velikega slovenskega književnika, po katerem si je nadela ime tudi Cankarjeva brigada, ki je izgubila svoje borce tu na Javorovici. Dejstvo, da so v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju poimenovali brigade tudi po pesnikih in pisateljih, priča o tem, kako velik pomen ste naši borke in borci dajali tudi kulturi,” je še povedal Židan v govoru zbranim na Javorovici.

Celoten slavnostni nagovor predsednika SD Dejana Židana na Javorovici si lahko preberete v nadaljevanju:

Govor na Javorovici

Spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, borke in borci brigade Ivana Cankarja in Gorjanskega bataljona in Gorjanske čete,

spoštovani župan Občine Šentjernej,

spoštovana predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto in Krajevne organizacije Šentjernej,

posebno spoštovanje in pozdrav pa gre edini še živeči preživeli borki napada na Javorovico, tovarišici Malči Jakša – Miši!

Drage tovarišice in tovariši!

Počaščen sem, da ste me povabili sem na Javorovico – na ta kraj, ki je bil prizorišče enega najokrutnejših dogodkov med drugo svetovno vojno na naših tleh.

Počaščen sem, da lahko skupaj z vami na tej slovesnosti tudi sam izkažem spoštovanje vsem padlim partizanskim borkam in borcem ter njihovim svojcem in tako pomagam ohranjati spomin na tragične dogodke, ki so pretresli te prelepe kraje. Na dogodke, ki bodo za vse večne čase ostali dokaz za eno izmed krvavih oblik žrtvovanja slovenskega naroda za svobodo.

16. marec 1944 je bil tragičen dan za četrti bataljon Cankarjeve brigade. Dan, ko je pod streli pripadnikov dveh čet slovenskega domobranstva in voda SS policijskega polka padlo 113 partizank in partizanov. O tem, kaj se je zgodilo, je ohranjenih veliko virov in pričevanj. Ta pričevanja so pretresljiva in nas tudi po 74 letih močno nagovarjajo z vso svojo neizprosnostjo.

Prepričan sem, da je prav, da se v to dogajanje poglobimo tudi ob današnji priložnosti. Ob tem se zavedam, da mnogi med vami to strahovito dogajanje poznate veliko bolje od mene. Zato bi rad ob tem izrekel vse svoje spoštovanje tovarišici Malči, ki je te tragične dogodke preživela in je danes z nami. Tudi sam sem v nestrpnem pričakovanju vaše pripovedi tistega dne, ko ste odšli v Ržišče v sovražnikovo zasedo in bili priča tej tragediji.

Februarja 1944 – torej pred 74 leti – je do poveljstva za protipartizansko borbo v Ljubljani prišla novica, da se je tu v Javorovici pod Gorjanci nastanil četrti bataljon Cankarjeve brigade. Iz bataljona sta dezertirala dva partizana, se prijavila domobrancem v Kostanjevici in jim dala vse potrebne podatke. Nemški okupator se je skupaj s svojimi slovenskimi sodelavci odločil za napad. Njihov namen je sovpadal z novim načinom napadov na partizane po vsej Jugoslaviji. Ta je bil, da so partizane skušali zajeti v njihovem taboru in jih uničiti. Ponoči so se jim na skrivaj približali in jih nato napadli v zgodnjih jutranjih urah.

Žal se je ta zloben načrt udejanjil tudi tu v Javorovici.

Na povelje generala Rösenerja so tako v Novem mestu sestavili bojno ekipo iz 14 SS-ovcev policijskega polka ter 31. in 32. čete slovenskega domobranstva. Ta izredno dobro oborožena skupina je svoj bojni pohod proti Javorovici začela ponoči 16. marca 1944. Napad je bil neusmiljen. Borci, vajeni težkih preizkušenj, so se znašli v nerešljivi situaciji. V enem od najbolj tragičnih trenutkov spopada je na mah padlo 50 partizank in partizanov.

Še bolj pretresljivo pa je, da so bili poleg pripadnikov nemških enot glavni nasprotniki in vodje načrtovanega napada in obkolitve domobranci – torej Slovenci, pripadniki našega naroda! 

Ko je bilo boja konec, je sledilo najnizkotnejše dejanje – oskrunitev mrtvih. To je bil zločin, ob katerem lahko samo obnemimo. Padlim partizankam in partizanom njihovi krvniki tudi po smrti niso dovolili spokoja. Zgodila se je kršitev vseh človeških – vseh etičnih načel. Zgodilo se je eno najbolj umazanih dejanj belogardizma med vojno. To je resnična zgodovina našega naroda.

Po koncu spopadov so poročevalci Cankarjeve brigade, ki so skupaj z borci prišli po trupla, opisali dogodke. Del zapisa enega izmed partizanskih poročevalcev je v lanskem nagovoru tu na Javorovici že obudil zgodovinar dr. Premk. Poročevalec je zapisal grozo borcev, ko so našli mrtve in iznakažene brate in sestre. Takole je zapisal: »Bližamo se vasi in vsi postajamo molčeči. Z grozo pričakujemo prvih pogledov na žrtve. Temne slutnje nas preganjajo in korak nam zastaja … Naleteli smo na prve žrtve. Ob pogledu nam je zastal dih. Ozrl sem se v nebo in najraje bi zakričal. Želja po maščevanju, ki se me je lotila, je bila nepopisna. Dobro, padli so tovariši v borbi s sovražnikom. Toda, da mrtvega človeka ne puste pri miru in da v takem primeru ne prenehajo sovražnosti, tega srčen borec ne razume…Vse naokrog krvava slika.«

Tudi borka, tovarišica Mimi, ki je preživela ta pomor je takole zapisala: »Tu je bilo strašno. Z razbito glavo in izrezanimi prsti je v kapelici ležala moja prijateljica Suzi … Še mrtve so domobranci tolkli s puškinimi kopiti, razrezali z bodali in slekli.«

Žal, to je resnična zgodovina našega naroda. Sodelovanje s sovražnikom, z okupatorjem, ki je imel načrt, da brezkompromisno uniči naš narod je dejanje vredno vsega obsojanja.

Danes je mnogim še vedno težko doumeti, da so se Slovenci borili proti svojim rojakom, proti svojemu narodu. A vendar so se. To ni bilo hlapčevstvo, to je bilo nizkotno izdajstvo. Vsi, ki so nam pripadnost in zvestoba domovini in narodu nekaj svetega in dragocenega, bomo to vedno znali in morali obsoditi, saj je to edina resnična zgodovina našega naroda.

Grozljivo velika je bila žrtev partizanskih bork in borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Življenje je največ in hkrati vse, kar je dano človeku. In to je največja mogoča cena, ki jo je moč darovati za domovino. Naši borke in borci so plačali to ceno. Za vse nas.

V primerjavi z našimi predniki imamo danes velik privilegij, da živimo v miru. Zato je naša dolžnost, da iz spomina na te dogodke izpostavimo tisto, kar je danes pomembno za našo domovino. Za slovenstvo. Za socialno pravično družbo. Kajti  truditi se moramo za to, da smo in bomo dostojanstveni nasledniki vseh, ki so dali življenje za našo domovino.

Slovenija je nastala na temeljih partizanskega boja. Kljub temu, da je bila Javorovica ena največjih žrtev Cankarjeve brigade v času njenega obstoja, ni omajala moralne trdnosti in borbenih vrednot borcev. Zato nas dogodki na Javorovici danes nagovarjajo z več vidikov.

Gotovo je to sporočilo, da Slovenci smo vojaški narod in da se znamo bojevati. Da kljub izgubljenim bitkam znamo stremeti h končni zmagi. In jo tudi dosežemo. Tako smo jo skupaj z zavezniki dosegli v drugi svetovni vojni. Zato je treba danes ceniti našo, Slovensko vojsko.

Vedno pa se bom osebno zavzemal – in prepričan sem, da to zavezo delim z vsemi vami, tukaj zbranimi – za to, da se v javnosti ne bo zmanjševal in oskrunjal pomen vašega boja. Kajti popolnoma jasno je, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. 

Drugo sporočilo, povezano s prvim, je, da se niti kot posameznik niti kot skupina niti kot narod ne smemo počutiti žrtve neljubih dogodkov, trpke usode; temveč moramo biti junaki svojega življenja, svojih usod. Da smo samozavestni in da si prizadevamo za samozavestno Slovenijo. Da jo aktivno gradimo.

Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej. Ta pa ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi. Ker je prava moč prav v naših ljudeh.

Letos mineva 100 let od smrti Ivana Cankarja, velikega slovenskega književnika, po katerem si je nadela ime tudi Cankarjeva brigada, ki je izgubila svoje borce tu na Javorovici. Dejstvo, da so v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju poimenovali brigade tudi po pesnikih in pisateljih, priča o tem, kako velik pomen ste naši borke in borci dajali tudi kulturi.

Ivan Cankar je v črtici Lepa naša domovina leta 1909 preroško zapisal: »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom.«

Danes, skoraj 100 let po teh  Cankarjevih -mislih, so te besede še vedno nadvse aktualne. Govorijo nam o tem, kako zahtevna je bila pot do naše domovine. Ta pot se ni nikoli končala. Udejanjila se je z narodnoosvobodilnim bojem in osvoboditvijo domovine izpod fašizma in nacizma, s čimer je bil narejen tudi ključen korak do samostojne in suverene države, ki so jo obranili naši borci iz vrst slovenske Teritorialne obrambe in slovenske Policije v osamosvojitveni vojni.

In ta pot še zdaleč ni končana. Še naprej se je treba boriti za dobrobit naše države Slovenije ter naših državljank in državljanov. Kajti to je naša pravica in naša dolžnost.

Židan: “Socialni demokrati menimo, da naj bodo volitve čim prej, saj Slovenija potrebuje stabilnost in vlado s polnimi pooblastili.”

Socialni demokrati se po odstopu predsednika vlade zavzemamo za čimprejšnje volitve, saj je v korist države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili. Predsednik stranke mag. Dejan Židan je podprl predlog o predčasnih volitvah v drugi polovici maja. V času do volitev pa je po besedah vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana potrebna preudarnost.

Kot je v izjavi za medije, na kateri so ga spremljali tudi vidni predstavniki SD, pojasnil Židan, bodo sedanjima koalicijskima partnericama predlagali tri stvari. “Predlagali bomo, da se do prihoda nove vlade vzdržijo kadrovskih potez in to odgovornost prepustijo naslednji vladi in da se učinkovito pogajajo o evropskem proračunu, pri čemer pogajalska izhodišča zaradi večje legitimnosti usklajujejo z vsemi parlamentarnimi strankami,” je napovedal Židan.

Kot tretjo stvar pa je Židan navedel, da bodo aktualni vladi predlagali, da poskrbi “za trenutno največjo družbeno neenakost, torej da učinkovito ukrepa proti dolgim čakalnim vrstam v zdravstvu”. Ob tem je spomnil, da so v času, ko je vlado vodil Borut Pahor in v državi ni bilo denarja, našli 50 milijonov evrov, da so “učinkovito posegli v problematiko 160.000 ljudi v čakalnih vrstah”. Po njegovih besedah bi se podoben program dalo izpeljati tudi do naslednjih volitev oziroma oblikovanja naslednje vlade.

Kot je pojasnil Židan, je vodstvo stranke analiziralo situacijo po odstopu predsednika vlade, razpravljalo pa je tudi o našem cilju. “Naš cilj je, da je tudi naslednja vlada leva ali levosredinska, saj mislimo, da desne vlade dokazljivo delajo državljankam in državljanom v Sloveniji škodo,” je dejal Židan.

Na premierjeve očitke do obeh koalicijskih partneric je Židan odgovoril, da v SD o svojih partnericah ne želimo govoriti s težkimi besedami, saj vemo, da je “koalicijski dialog treba znati voditi in spoštovati”. “Tudi v sedanjih koalicijskih partnericah vidimo morebitne bodoče partnerje za novo koalicijo,” je pojasnil. Prav tako po njegovih besedah ne Socialni demokrati ne bomo tisti, ki bomo “s težkimi besedami odganjali volivke in volivce na drugo stran političnega polja ali jih prepričevali, da se volitev ne udeležijo”.

Han je v izjavi novinarjem ponovil, da kot koalicijski partnerji čutijo soodgovornost za razmere. A je po njegovih besedah prav, da se jih omenja tudi v primerih, ko se vlado hvali, denimo pri zniževanju brezposelnosti in gospodarski rasti. “Vsak je za nekaj kriv in vsak je za nekaj zaslužen,” je poudaril Han.

“Kazanje s prstom na koalicijske partnerje razumem kot predvolilno gesto. A v tem času je čustva treba dati na stran,” je Han odgovoril na Cerarjeve očitke koalicijskim partnerjem. Po njegovih besedah se je sicer premier verjetno odločil za odstop tudi zato, ker je bil razočaran nad nekaterimi, verjetno tudi svojimi, odločitvami v vladi. Spomnil je, da dva velika projekta nista uresničena, to sta zdravstvena reforma in drugi tir.

Po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru in je bila to kaplja čez rob, ki je botrovala Cerarjevemu odstopu, je Han ponovil stališče, da ta vlada tega projekta ne bo izpeljala. Zato ga je treba prepustiti novi vladi, ki bo imela glede tega svojo idejo. “V tem primeru obstoječi zakon o drugem tiru ni več potreben,” je ocenil vodja poslancev SD.

Židan pa je na vprašanje, ali lahko situacijo z drugim tirom v Sloveniji izkoristi Hrvaška, tako da preusmeri promet na pristanišče v Reki, odgovoril, da Luka Koper dobro deluje in se hitro razvija. Zapleti okoli izgradnje drugega tira po njegovih besedah ne pomenijo, da ga ne bo, ampak da je treba razmisliti, ali bi bila financiranje in način izgradnje nekoliko drugačna.

Glede projektov, ki državo čakajo do novih volitev, je Han izpostavil, da je potrebna preudarnost, predvsem pa da morajo stranke gledati na ljudi in iti na volitve z realnimi obljubami.

Spomnil je na arbitražo, pri čemer se je s Hrvati in Evropsko komisijo treba pogovarjati, ter na problem okoli NLB. “Vse ostalo lahko mesec ali mesec in pol počaka,” je prepričan Han.

Težavam v javnem sektorju pa se po Hanovih navedbah ne bodo mogli izogniti. “A sedanja vlada ne more skleniti dogovora s sindikati, pač pa je treba to preložiti na prihodnjo vlado,” je še dodal.

Židan: “Socialni demokrati želimo, da po odstopu predsednika vlade, Slovenija čim prej dobi novo vlado s polnimi pooblastili.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je v odzval na odstop predsednika vlade in zavrnil očitke Mira Cerarja na račun koalicijskih partneric, ki jih je ta izrekel v izjavi ob odstopu s položaja. Ocenil je tudi, da vlado, ki bo opravljala tekoče posle, čaka veliko dela. Židan je poudaril, da Socialni demokrati v postopkih, ki bi umetno podaljševali stanje, ki je nastalo z odstopom premierja Cerarja, ne bomo sodelovali. “Ob dogovoru političnih akterjev bi lahko do nove vlade prišli nekaj tednov prej, kot bi ob rednih volitvah,” je povedal Židan v izjavi za medije.

“Ta teden je bil težak za vlado. Videli ste povsem nepotrebno stavko v javnem sektorju, vendar ne zaradi koalicijskih partnerjev. Videli ste tudi afero zaradi makete drugega tira, do katere prav tako ni prišlo zaradi koalicijskih partnerjev. Tudi odločitev vrhovnega sodišča danes ni bila takšna zaradi koalicijskih partnerjev,” se je odzival predsednik Židan na nekatere očitke koalicijskim partnericam SD in DeSUS, ki jih je izrekel predsednik vlade v odstopu. Zatrdil je tudi, da ne ministri ne koalicija niso bili obveščeni o premierjevi odločitvi, tako da ga je ta presenetila.

Je pa ob tem pripomnil, da to v resnici na politiko ne bo bistveno vplivalo, saj so tako ali tako pred vrati državnozborske volitve. “V vsakem primeru pa bo vlada, še posebej ker bo to vlada z nekaj manjšimi pooblastili, morala zelo veliko delati,” je povedal Židan in dodal, “da bo treba vse težave, ki so nastale v zadnjih nekaj tednih, ves čas sproti reševati”.

Glede dogodkov v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da razveljavi rezultate referenduma o drugem tiru, je Židan dejal, da je “problem naše vlade, kako zgraditi drugi tir na transparenten način in čim ceneje”. Alternative so po njegovih besedah različne, pri čemer je potreben trud, da se ga zgradi kljub mogoče nekoliko večji udeležbi državnega proračuna, saj drugi tir tako Obala kot celotna Slovenija potrebujeta.

Židan na programski konvenciji partnerske SDP Hrvatske: »Evropa potrebuje močno socialno demokracijo«

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan se je na povabilo predsednika hrvaške partnerske stranke SDP Davorja Bernardića udeležil programske konvencije SDP Hrvatske v Zagrebu. Kot je v nagovoru zbranim povedal predsednik Židan, si tudi slovenski Socialni demokrati želimo, da danes na konvenciji SDP skupaj pripravite dober, konkreten program, ki bo ljudem jasno pokazal, kakšne so vaše ambicije, kakšen razvoj želite.

Židan in Bernardić

“Tudi mi, slovenski Socialni demokrati se pripravljamo na letošnje parlamentarne volitve, z dobrim in jasnim programom, ki ga želimo uresničiti, v dobro vseh ljudi in vseh generacij, v dobro gospodarskemu razvoju, v dobro države in nenazadnje, v smeri krepitve Evropske unije,” je bil jasen Židan.

“Verjemite mi, Evropa potrebuje močno socialno demokracijo v vseh državah, potrebuje ljudi z vizijami in ambicijami, da stvari premikamo na bolje, za ljudi, za skupnost, za močnejšo Evropo, ki mora biti gospodarsko uspešna, socialno povezana in solidarna z vsemi,” je odločno povedal predsednik SD.

Židan na konvenciji SDP Hrvatske 2

“Ko vidim, kako se razvijajo Švedska, Portugalska in druge države, kjer ima Socialna demokracija močno podporo, ko vidimo, da so tudi njihovi ljudje bolj zadovoljni in jim gre na bolje, potem je jasno, da ima prava pot Evrope jasno smer – močne in povezane socialdemokracije,” je svoj nagovor zaključil Dejan Židan.

Na 2. posvetu Samozavestna Slovenija opozorili na neenakosti v zdravstvu, pravosodju in na trgu dela ter predstavili nekatere rešitve

Socialni demokrati smo se na drugem javnem posvetu Samozavestna Slovenija v Ljubljani skupaj z gosti dotaknili vprašanj, kako zmanjšati družbeno neenakost – predvsem na področju zdravstva, pravosodja in dela. Sogovorniki so opozorili na trend naraščajoče prekarnosti na trga dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države.

Kot je uvodoma predstavil predsednik SD mag. Dejan Židan, se družbena neenakost povečuje. Ob začetku gospodarske krize leta 2008 je imel en odstotek najbogatejših ljudi v lasti 42,5 odstotka globalnega premoženja, leta 2017 pa se je ta delež povečal na 50,1 odstotka, je navedel. Po njegovih besedah je tudi po ocenah ekonomistov največja grožnja ekonomskemu razvoju povečana socialna nestabilnost.

Omizje na posvetu

Med predstavitvijo razmer v Sloveniji je Židan med drugim omenil daljšanje čakalnih dob. Kot je dejal, nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 60.000 ljudi, Slovenija pa za zdravstvo nameni manjši delež sredstev, kot je povprečje v EU. Tudi vse več zadev na sodiščih traja predolgo, kljub zmanjšanju števila brezposelnih pa ima v Sloveniji več ljudi kot v drugih nam primerljivih državah začasno obliko zaposlitve, je še opozoril.

Predsednica Sveta SD za pravosodje in strokovnjakinja mednarodnega javnega prava dr. Dominika Švarc Pipan je opozorila, da slovenska pravna država ne deluje niti optimalno niti zadovoljivo, kar je posledica zakonodajnega okvira, ki bi moral biti stabilen, a obstaja očitna prenormiranost. Brez kakovostnega zakonodajnega okvira pa po njenem mnenju tudi ne moremo pričakovati uspešnosti pri pravičnem delovanju državnih in pravosodnih organov. Na tem področju je Dominika Švarc Pipan, ki bo kandidirala na listi SD za volitve v DZ, kot eno najočitnejših težav izpostavila občutek, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi, ena za elite, druga za manj privilegirane.

Po mnenju ustavnika dr, Andraža Terška sistem kazenskega prava ne more delovati v državi, ki uspešnost sodnih postopkov razume izključno kot preštevanje obsodilnih sodb. Poudaril je tudi, da politika ne more sodstvu vsiliti občutka za etiko, za pravičnost in za moč argumenta, pač pa lahko uvede spremembe le tako, da poseže po edinem orodju, ki ga ima. To je zakon, “a potem pride do očitkov o prenormiranosti in pregrobem posegu v sodstvo”.

Posvet SD

Med težavami na področju zdravstva je predsednica Sveta SD za zdravje in direktorica novomeške bolnišnice dr. Milena Kramar Zupan izpostavila dostopnost in veliko število ljudi, ki na storitve čakajo predolgo, ter premalo izgrajen sistem kakovosti. Poudarila je še, da je treba za zdravstvo nameniti več javnih sredstev. Nujno je po njenem mnenju določiti košarico pravic, realno ovrednotiti zdravstvene storitve in prenoviti upravljanje javnih zavodov.

Generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike dr. Bojan Zalar je med drugim poudaril, da denar ni edini pomemben element v zdravstvu, pač pa je pomembna tudi organizacija. Po njegovem mnenju je treba zadeve racionalizirati. Zalar je izpostavil še pomanjkanje sprejemanja odgovornosti ob težavah in ocenil, da je treba tudi pri tem ponovno vzpostaviti hierarhijo.

O stanju na trgu dela je spregovorila tudi aktualna ministrica za to področje dr. Anja Kopač Mrak, ki je prekarnost označila kot verjetno enega najbolj strukturnih in globalnih problemov. To, da nekatere manj izobražene ljudi puščamo, da prehajajo v prekarne oblike dela, je po njenem prepričanju dolgoročni problem z vidika socialne varnosti. Izpostavila je potrebo po regulaciji področja trga dela, ki pa mora biti širše družbeno sprejeta v dialogu s socialnimi partnerji.

Židan med uvodnim nagovorom

Profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede ugotavlja, da je neenakost v Sloveniji večja, kot si mislimo. Ob tem je opozorila zlasti na prekarnost na trgu dela, ki je po njenem mnenju zlo. Trendi na tem področju se poslabšujejo, najbolj ranljivi pa so zlasti mladi, je opozorila in kot zaskrbljujoče izpostavila, da imamo na področju dela zakonodajo, ki se ne izvaja.

Socialni demokrati bomo s posveti Samozavestna Slovenija nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih do državnozborskih volitev, na njih pa bomo skupaj z gosti odpirali vprašanja še na drugih področjih, kjer menimo, da lahko Slovenija napreduje, ob tem pa predstavljali tudi nekatere naše rešitve.