Prispevki

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.

Prirejeno po STA.

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Na Mednarodnem obrtnem sejmu o sinergijah gospodarstva, izobraževanja in znanosti

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v družbi podpredsednika dr. Jerneja Pikala ter poslancev stranke danes ogledal Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. Sejem, ki že pregovorno velja za “sejem vseh sejmov”, po Židanovih besedah predstavlja praznik slovenske obrti in podjetništva, ko si je mogoče vsako leto v Celju ogledali rezultate slovenske obrtniške delavnosti, zagnanosti, trdoživosti in inovativnosti. “S temi lastnostmi obrtniki in podjetniki kljubujete gospodarskim krizam, političnim spremembam, pa tudi nezadostni angažiranosti in posluhu politike za sprejem potrebnih ukrepov, ki bi pomagali k razcvetu možnosti in priložnosti obrti in podjetništva,” je poudaril predsednik SD.

Mednarodni obrtni sejem po njegovem prepričanju politiki ponuja veliko več kot le ogled, “saj ta predstavlja enkratno priložnost za izmenjavo mnenj med različnimi deležniki, da bo stopnja pripravljenosti politike za soočenje z izzivi slovenskega obrtništva in podjetništva mera za naše naložbe v prihodnji razvoj in inovativnosti slovenskega gospodarstva.”

V delovnem posvetu sta vodstvi SD in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglašali, da je v obdobju “zrele” gospodarske rasti, ki se po vseh napovedih počasi ohlaja, skrajni čas, da se s strukturnimi ukrepi pripravimo na morebitno recesijo. “Zato moramo preseči prepad med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. To Socialni demokrati vidimo kot enkraten izziv,” je poudaril dr. Jernej Pikalo, ki kot minister za izobraževanje, znanost in šport že ustvarja možnosti za to. To je vidno tudi v Celju, saj je znanost z inovacijami na sejmu vedno bolj prisotna.  Tudi zato je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru sejma pripravilo Stičišče znanosti, s katero spodbuja boljše povezovanje slovenskega znanja, kreativnosti in idej z gospodarstvom.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je ob tem poudaril, da je preživeto razmišljati, da je politična delitev na levo in desno tudi merilo za (ne)naklonjenost gospodarstvo. »Slovensko obrtništvo in podjetništvo sta eden izmed temeljev slovenskega razvoja, kar pa se žal mnogokrat ne odraža v odnosu države, ki je v preteklih letih do niju ravnala precej mačehovsko”, je izpostavil Han. Kot pravi, so bili obrtništvo in stanovske organizacije, pod okriljem katerih na pristojne opozarja s ključnimi izzivi, nemalokrat med dvema ognjema tako imenovane leve ali desne ekonomske politike, “po vseh grenkih izkušnjah pa upam, da se danes zavedamo, da slovenski podjetništvo ni ne levo, ne desno, ampak naše, zato mu moramo prisluhniti in v aktivnih zbornicah najti ne samo sogovornike z realnimi izkušnjami in realnimi rešitvami, ampak prepoznati tudi niz inovativnih idej, ki bi lahko v prihodnje v Sloveniji zbudile še speči podjetniški potencial”, pravi Han.

Sejemsko razstavišče kaže, da podjetniki in obrtniki sledijo trendom in jih z inovativnostjo tudi ustvarjajo. Inovativne in okolju prijazne rešitve so na letošnjem sejmu zelo prepoznavne, saj predstavljajo pomemben del programa razstavljavcev, ki v okoljskih izzivih očitno prepoznavajo tudi svoje podjetniške priložnosti.

“Mednarodni obrtni sejem v Celju s svojim delom, prepoznavnostjo in nenehnim napredkom ne sledi trendom in smernicam, temveč jih postavlja”, je ob robu obiska sejma povedal  predsednik SD mag. Dejan Židan. “Ta dogodek si je v slovenskem ter tudi v mednarodnem merilu izboril tolikšno težo, da je že zdavnaj presegel status razstavišča, temveč predstavlja talilnico idej in inovativnosti,” je izpostavil.

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

Židan: Spomin in opomin Srebrenice ohranjajmo še naprej

Predsednik SD in Državnega zbora Dejan Židan je danes, ob 24. obletnici genocida v Srebrenici, med sejo DZ poudaril, da je naša naloga, da spomin in opomin na ta grozovit zločin ohranjamo še naprej. Ob tem je opozoril, da obljuba “nikoli več” prelahko spolzi z jezika in je tudi prevečkrat prelomljena. V DZ so se z minuto molka poklonili spominu 8372 žrtev pokola v Srebrenici.

Židan je v govoru ob obletnici pokola, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995 ubile 8372 Bošnjakov, izpostavil, da se mednarodna skupnost na današnji dan z grozo spominja prelomljene obljube, dane ob koncu druge svetovne vojne. Spominja se tudi na eno najhujših lastnih napak v naši zgodovini, ki kot črni madež ostaja na duši celotne sodobne zahodne civilizacije.

Genocid v Srebrenici, v osrčju Evrope, je po besedah Židana z ohromelim molkom celotne mednarodne skupnosti in človeštva, zarezal v naš vsakdan. “Kakšen odnos do teh dejanj imamo in kako se do njih opredelimo, kaže stanje duha današnjega časa. Ta dan mora biti namenjen tudi lastni refleksiji glede zmožnosti dobrega in zla in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna,” je poudaril predsednik DZ.

Obljuba “nikoli več” nam po njegovem mnenju namreč kar prelahko spolzi z jezika in je prevečkrat, tudi zavestno, prelomljena, je dodal Židan in pri tem poudaril, da jeza, začaran krog agresije in zaskrbljenost spreminjajočega se sveta danes ponovno ogrožajo svobodo.

“Krivične neenakosti ter pereči družbeni izzivi kradejo občutek pripadnosti vseh eni skupnosti in ponovno nevarno podpihujejo ljudi proti ljudem. Naša moralna in civilizacijska dolžnost je, da se temu zoperstavimo ter da se vsakič znova spomnimo, da leta miru in Evropa brez vojne ter nasilja ni nekaj očitnega. To terja našo čuječnost in zavestno prizadevanje,” je dodal.

Naša naloga je po besedah Židana tudi, da spomin in opomin Srebrenice ohranjamo še naprej. “Da vedno in povsod zavračamo vse poskuse izkrivljanja obsega tega zločina, zanikanja nespornega dejstva, da gre za genocid ali kakršnokoli racionalizacijo njegovih motivov. Da se iz njega učimo in prihodnjim generacijam dajemo dar razumevanja za boljšo prihodnost vseh,” je dodal Židan.

V govoru je povedal tudi, da je pred dnevi sam prisluhni življenjski zgodbi dveh preživelih genocida v Srebrenici, katerih besede so pred njegovimi očmi živo naslikale grozodejstva in morije, ki se jih je le s težavo zavedal.

Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.

Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”

Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.

Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.

Mag. Dejan Židan
Foto: AP

Židan med voditelji evropske socialne demokracije o novi Evropski komisiji

Predsednik SD mag. Dejan Židan se danes v Bruslju udeležuje srečanja voditeljev evropske socialne demokracije. Na srečanju PES Leaders Meeting je Židan sodeloval pri oblikovanju socialdemokratskega načrta za oblikovanje nove Evropske komisije, na ločenem sestanku pa se je srečal z vodilnim kandidatom Fransom Timmermansom in novoizvoljeno vodjo poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Iratxe Garcia. Delegacija SD je opravila tudi več bilateralnih razgovorov z voditelji socialdemokratskih sil Italije, Avstrije in Hrvaške.

Evropski socialni demokrati ob današnjem Evropskem svetu pričakujejo napredek pri oblikovanju nove Evropske komisije. Socialdemokratski voditelji so enotni pri vztrajanju na sistemu vodilnih (spitzen) kandidatov, saj je jasna izbira med kandidati za vodenje Evropske komisije odgovorna do državljanov. Mag. Dejan Židan je vztrajanje pri sistemu vodilnih kandidatov utemeljil s prepričanjem, da ta zmanjšuje demokratično deficit in odtujenost evropskih institucij od državljanov. Voditelji so pozitivno ocenili rezultate evropskih volitev, saj so socialisti uspeli ohraniti drugo najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu.

Predsednik SD je na srečanju pozdravil visoko enotnost socialdemokratske družine, saj je to ključno za uspeh načrtov, da se oblikuje drugačna evropska večina z močnim in naprednim socialdemokratskim karakterjem. “Tokratne evropske volitve smo vsi ocenjevali kot prelomne. Sam pa pravim, da mora biti ta mandat prelomen, saj Evropa potrebuje spremembe, da odgovori na pričakovanja in potrebe ljudi. Zato potrebujemo celovit odgovor na povezana socialna, okoljska, ekonomska, politična in varnostna tveganja. To mora biti naloga kompetentne, učinkovite in napredne Evropske komisije z vizijo, okoli katere se bomo poenotili vsi,” poudarja Židan.

Premierja Španije in Portugalske Pedro Sánchez in António Costa, ki sodelujeta v procesu šesterice predsednikov vlad, ki se pogaja o kandidatu Evropskega sveta, sta kolegice in kolege seznanila s potekom pogajanj za vodilna mesta institucij (t.i. EU top jobs). Predsednik Stranke evropskih socialistov (PES) Sergei Stanishev je ob tem izrazil prepričanje, da ima socialna demokracija s Timmermansom najboljšo ponudbo za potrebne spremembe v Evropi, kot so spreminjajoča se narava dela, podnebna kriza, enakost spolov in drugih: “Frans Timmermans je naravna izbira za čelo nove Evropske komisije.” Vrh voditeljev evropskih socialdemokratskih strank se je strinjal, da imajo v Fransu Timmermansu najboljšega kandidata za vodenje nove Evropske komisije, saj ima izkušnje, znanja in ideje, potrebna za pomladitev Evrope.

Prvič se je PES Leaders Meeting udeležil tudi Antti Rinne, ki je kot vodja zmagovite finske Socialdemokraterne prisegel kot novi finski predsednik vlade. V nekaj tednih bo PES v svojih vrstah pozdravil še eno socialdemokratsko premierko iz Danske, saj bo po kot osma skupini socialdemokratskih premierjev pridružila Mette Frederiksen. Srečanja voditeljev se je udeležila tudi Iratxe García Pérez, ki je bila minuli torek kot zavzeta aktivistka za socialno pravičnost, feministka in močna proevropska voditeljica izvoljena na čelo socialistične skupine v Evropskem parlamentu.

Več bilateralnih sestankov

Predsednik SD se je ločeno sestal še s Fransom Timmermansom, socialdemokratskim vodilnim kandidatom, s katerim sta govorila o nadaljnjih korakih za oblikovanje Evropske komisije. Timmermans, ki je Slovenijo obiskal pred začetkom volilne kampanje, je posebej čestital SD za odličen volilni rezultat, ki je skoraj potrojil delež glasov in v Evropski parlament s preferenčnimi glasovi pripeljal močna evroposlanca – Tanjo Fajon in dr. Milana Brgleza. Židan se je srečal tudi z novo vodjo S&D Iratxe García Pérez, s katero sta govorila o nadaljnji krepitvi sodelovanja stranke s poslansko skupino v Evropskem parlamentu.

Delegacija SD pod vodstvom predsednika mag. Dejana Židana je opravila tudi več bilateralnih sestankov, med drugim z novim voditeljem italijanske Partido Democratico (PD) Nicolo Zingarettijem, s katerim se bosta ponovno srečala v prihodnjih mesecih, da stranki na obeh straneh meje skupaj bolje odgovorita na rastoč nacionalizem in obujanje fašizma. Pamela Rendi-Wagner, predsednica avstrijske SPÖ, je Židana povabila na obisk na Dunaj še v času volilne kampanje pred avstrijskimi predčasnimi volitvami, na katerih hoče energična voditeljica ponovno okrepiti avstrijsko socialdemokracijo. Židan se je na kratko srečal še s predsedniki sestrskih strank Davorjem Bernardićem (SDP Hrvaške), Stefanom Löfvensom (švedski premier Socialdemokraterne) in Mette Frederiksen (danska Socialdemokratiet).

Festival Levstikova: Socialni demokrati o pravični Evropi

Socialni demokrati so na vrtu sedeža stranke v Ljubljani danes otvorili tradicionalni Festival Levstikova v okviru katerega so izvedli prvo tematsko omizje s kandidati za evropske poslanke in poslance. V pogovoru o Pravični Evropi so poleg kandidatke dr. Dominike Švarc Pipan in kandidata dr. Aleksandra Jevška sodelovala še nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič ter nekdanja predsednica Ženskega foruma SD in Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.

Kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. “Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti,” je poudarila Švarc Pipan, sicer strokovnjakinja mednarodnega prava.

Kandidat za evropskega poslanca in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. “Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo,” je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. “Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno,” je poudaril Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije.

Jevšek je med pogovorom na omizju poseben poudarek namenil koheziji. Po njegovem mnenju je ta – poleg političnih bonitet – ključna za Evropo. “Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije,” je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi. 

Dr. Patrick Vlačič pa je na omizju spomnil, da so vrednote socialdemokracije v sami naravi človeka. “Težko si je namreč predstavljati, da bi bil kdo za neenakost in nepravičnost,” je povedal Vlačič. Ob tem je Vlačič opozoril še na veliko nevarnost za prihodnost Evrope in sicer na vzpon fašizma ter nacionalizmov. “To se dogaja zato, ker imajo nekateri politiki s širjenjem strahu in iskanjem zunanjih sovražnikov enostavne odgovore na zapletena vprašanja, kot so na primer migracije,” je opozoril Vlačič. Zato je po njegovem mnenju izjemnega pomena izobraževanje ljudi ter ob tem nikoli pozabiti zgodovine. “Čeprav se nam mogoče zdi daleč, lahko vzpone fašizma spet vidimo v neposredni bližini,” je dodal Vlačič.

Sonja Lokar je o izzivi evropske Socialne demokracije v boju za pravično Evropo poudarila, da smo ponovno na preizkušnji, kako bomo zavarovali že pridobljene pravice, ob tem pa še naprej uveljavljali načelo enakopravnosti in jo povečali.  Na vprašanje, ali smo dosegli pravično Evropo, za katero so se borili naši borci in borke, je odgovorila, da še zdaleč ne. “Tudi danes se je potrebno fokusirati na razredno pravičnost,” je poudarila Sonja Lokar.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru na otvoritvi festivala poudaril, da vsakega od kandidatk in kandidatov SD lahko vidi v Evropskem parlamentu, saj gre za izjemno kompetentne ljudi. “Vsak od njih lahko zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu,” je poudaril Židan. Spomnil je, da je Evropska unija nastala tudi zato, da se fašizem in nacizem ter vojna na tleh Evrope nikoli ne ponovijo. Židan je izpostavil tudi pomen Evropske unije kot globalnega akterja. “Močna in povezana Evropa, skupaj s Slovenijo, bi morala bolj zmagovati na globalni ravni,” je poudaril Židan dobra dva tedna pred evropskimi volitvami.

Na Festivalu Levstikova bo prihodnji torek, 14. maja, ob 18. uri na vrtu sedeža stranke Socialnih demokratov v Ljubljani potekalo naslednje omizje na temo napredne Evrope, v katerem bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec dr. Milan Brglez, minister dr. Jernej Pikalo in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš

Židan: Upor je sposobnost preživetja, samozavest in odgovornost

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora Dejan Židan je v slavnostnem govoru na osrednji državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju poudaril, da moramo tudi v zdajšnjem času dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Pozval je, naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

“Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev,” je v govoru na proslavi v kranjski dvorani Zlato polje opozoril Židan. Pa vendar se po njegovih besedah zdi, “da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka”.

Izrazil je razočaranje, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev: “Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.”

Kot je poudaril, je bila osamosvojitve Slovenije pred 28 leti, “ki je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti”. Velika složnost ob osamosvojitvi pa je po njegovih besedah sčasoma zbledela.

“V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod,” je opozoril. Zastavil je vprašanje, zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami.

“Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost,” je dodal Židan.

Celotni govor predsednika z državne proslave si lahko preberete v nadaljevanju:

Spoštovani borke in borci narodnoosvobodilnega boja, aktivistke in aktivisti Osvobodilne fronte,
spoštovani predsednik Republike Slovenije,
visoki in cenjeni gostje,
gospe in gospodje, tovarišice in tovariši!

Nocoj se spominjamo tistega usodnega aprila pred 78-imi leti. Spominjamo se evropskega naroda, ki je razkosan med štiri okupacijske sile izgubljal svojo poslednjo zgodovinsko možnost. Nemške nacistične sile so prodirale s severa in zasedle Gorenjsko, Štajersko, severni del Dolenjske do reke Save. Italijanski fašisti so ob Primorski zasedli Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano. Madžarske okupacijske sile so zavzele Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa del ozemlja v okolici Brežic do Obrežja. 

Sile osi so razkosale slovensko ozemlje, slovenski narod pa zapisale uničenju. Če bi se uresničili načrti fašističnih in nacističnih oblasti, nas danes ne bi bilo tukaj. Še posebej ne v Kranju. Gorenjska je bila predvidena za etnično čiščenje s priseljevanjem Nemcev iz Tirolske in iz bolj oddaljenih evropskih pokrajin. Pod slovenskimi gorami ne bi bilo več Slovencev, razen tistih redkih izjem, ki bi prestali rasni test.

Takrat, ko so okupatorji izrekli sodbo za izbris slovenskega naroda, so se na današnji dan pred 78-imi leti, v vili Josipa Vidmarja, v ljubljanski Rožni dolini zbrali možje, ki te sodbe niso sprejeli. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz Sokolov, Tone Fajfar iz Krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki naprednih kulturnih delavcev.  

Ustanovili so skupno gibanje, da organizira odpor proti okupatorjem na celotnem ozemlju slovenskega naroda. Prvotno ime gibanja ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična fronta«. Kasneje junija, po napadu Hitlerjevih sil na Sovjetsko zvezo, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V vrste Osvobodilne fronte se je kmalu vključevalo čedalje več različnih organizacij, društev in posameznikov. Gibanje se je širilo iz Ljubljane v druga mesta in vasi, številni aktivisti so izvajali napisne akcije, trosili letake, zbirali orožje, se ilegalno organizirali in pripravljali oboroženo vstajo.

Že 29. aprila so aktivisti v diverzantski akciji požgali dva avtomobila gestapa v Volkmerjevem prehodu v Mariboru. Le dva tedna zatem, 13. maja, se je odvil prvi oborožen spopad na Mali gori pri Ribnici med člani TIGR-a in italijanskimi karabinjerji. Sledili so številne žrtve in talci, trpljenje zavednih prebivalcev, izgnanih iz domov v pregnanstvo in taborišča smrti. Vse to je le poganjalo odločenost, ki je iz prvih isker upora v okupirani Evropi skozi mesece in leta zgradila zmagovito in osvobodilno partizansko vojsko.

Partizanski bataljoni in brigade so si nadeli imena iz uporniške zgodovine Slovencev: kot brigada Ivana Gradnika, tolminskega puntarja, pa Gubčeva brigada, ali iz kulturne zgodovine (Gregorčičeva, Kosovelova, Cankarjeva, Prešernova, Levstikova brigada), ali iz sproti nastajajoče zgodovine padlih legendarnih borcev in voditeljev Osvobodilne fronte (npr. Tomšičeva, Vojkova, Bračičeva, Zidanškova in Šlandrova brigada). 

Zakaj vse to naštevanje? Ker so uporni borci črpali moč za svoje akcije iz uporniške puntarske zgodovine, iz svobodoljubnosti primorskih tovarišev v organizaciji TIGR (zato Bazoviška brigada) in da so bili tovarištvo, pogum, odločnost ter nesebičnost ideali, ki so gradili legendarne poveljnike, borke in borce. V tistih razmerah totalne vojne je ideja o pravični družbi in svobodni Sloveniji izgradila močno in uporniško partizansko vojsko, pa tudi partizanske bolnišnice in partizanske šole. Partizanska kultura in partizanske pesmi so širile moč volje, ki se je prebujala v tem narodu, odločenem, da se upre svoji usodi.

Tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, 

ob dnevu upora proti okupatorju se s hvaležnostjo spominjamo vseh naših prednikov, ki se niso vdali; vseh, ki se niso predali malodušju neizogibne narodove (in svoje) smrti; vseh, ki so se borili za preživetje naroda, sami pa padli v bojih ali strohneli v taboriščih; vseh tistih mislecev, ki so nas s partizanskim uporom postavili na zemljevid sodobne Evrope, med zmagovalce v antifašističnem in antinacističnem boju.

Zaradi njihove odločitve smo mi danes tukaj. Zato moramo tudi danes dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Za vse, kar je bilo zapisano v našo zgodovino. Odgovornost za smelost, pogum in svobodoljubje, pa tudi odgovornost za strah, malodušje, napačne presoje in kolaboracijo. Vojna ima veliko obrazov!

Frontno črto med okupacijskimi silami in partizanskimi odredi, med zavojevalci in uporniki, so brisala notranja nasprotja. Politične sile, ki so delile narod še v času Kraljevine Jugoslavije, so v partizanskih borcih videle hujšega nasprotnika od okupacijskih režimov. Sovraštvo do novih naprednih sil, ki so se rojevale iz gneva zatiranih, jih je prignalo tako daleč, da so aktivno, z oboroženimi formacijami stopili na stran okupatorja.

Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev. Pa vendar se zdi, da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka. Na frontni črti med naš in njihov smo skopali globoke jarke sovraštva, izključevanja in neodpuščanja. 

Vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev. Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.

Spoštovani gospe in gospodje,

osamosvojitev Slovenije pred 28-imi leti, dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, je zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti. Velika složnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci pokazali na plebiscitu in ob osamosvojitvi, je sčasoma zbledela. V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov.

Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod. Bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem. Potekajo z znanjem, gospodarskim razvojem, inovativnostjo in idejami. Čeprav so frontne črte zabrisane, izza nasprotij sedanjega časa prepoznavamo klice, ki šibijo trdnost skupne evropske prihodnosti, ustvarjene iz zmage nad nacizmom in fašizmom.

Mi, ki z vso svojo politično voljo zagovarjamo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ker vidimo v Evropski uniji jamstvo za mir in varnost, smo med najbolj razočaranimi, ko na drugem koncu Evrope iz povezave izstopajo tisti, s katerimi so naši predniki izbojevali zavezniško zmago nad fašizmom in nacizmom. To so naši zavezniki iz evropskega odporniškega gibanja! Tudi mi smo nasledniki te skupne evropske ideje miru in sodelovanja. Odgovorni smo, če dovolimo, da se te zrahljajo, zbledijo in izginejo. Odgovorni smo za ohranitev in poglobitev evropskih vezi.

Ko danes ocenjujemo ta čas, se vprašajmo tudi, kako bo naše generacije v prihodnosti sodila zgodovina. Zakaj v tem izjemnem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami. Bosi, lačni, prezebli in brez orožja so se slovenski partizani med prvimi v okupirani Evropi uprli najmogočnejši vojski tistega časa. Verjeli so, da lahko organizirani dosežejo spremembo. V današnjem času pa se zdi, da v spremembe ne verjamemo več. A ta svet ni nespremenljiv. Spreminjajo pa ga lahko le naše odločitve.

Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost.

Med nami in v svetu so neenakosti, priče smo podnebnim spremembam, vzponu že davno preživetih idej, sovraštvu, razpadanju multilateralne povojne ureditve sveta, novodobnemu izolacionizmu in vojaškim konfliktom, pregnanim, lakoti in strahu, migracijam ter velikanskim razlikam v premoženju, v moči in v možnostih. So to vse danosti? Je to usoda? Ali na prihodnost danes res ne moremo več gledati drugače kot s strahom? Odgovor je NE!

To mora biti danes naš upor! Naš pogum, naša vera v pravičnost in v svobodo. Naša (skupna) volja spremeniti svet! V najusodnejših časih za narod smo znali prepoznati tisto, kar je prav. Naši predniki so se borili za enakopravnost in svobodo narodov, za enake pravice žensk in moških, za pravico do dela in za demokracijo. To so bile nekoč revolucionarne ideje, ki jih je bilo treba izboriti, da so postale naša sedanjost. Ker so sledili svojemu srcu, so obrnili tok zgodovine! 

In prav to, spoštovani gospe in gospodje, moramo storiti ponovno! Za nas, za naše otroke in za naše vnuke! Za generacije za njimi in za tiste, ki smo jim to dolžni zato, ker so oni, sredi okupirane Evrope, sanjali svobodo, sanjali pravičnost, sanjali drugačen svet. In ga s svojo krvjo, s svojimi življenji tudi izborili! Naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda! Naj živi svobodna in samostojna Slovenija!

Židan po vrhu koalicije: V SD smo zadovoljni s predstavitvijo načrtovanih ukrepov, čakamo le še na ukrepe na področju zdravstva

Vrh koalicije se je na Brdu pri Kranju seznanil z zakonodajnimi predlogi s področja davkov, socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, infrastrukturnimi projekti in načinu uresničitve ustavne odločbe glede financiranja šolstva. Predsednik SD Dejan Židan je po koncu posveta koalicije izrazil zadovoljstvo s predstavljenim in dodal, “da čakamo še na ukrepe s področja zdravstva”. “Vsi skupaj čakamo na novega ministra za zdravje in pričakujemo, da bo čim prej zagrizel v delo in predstavil nujno potrebne ukrepe,” je dejal Židan na novinarski konferenci po končanem posvetu vladne ekipe in koalicijskih poslancev.

Predsednik stranke Židan je zadovoljen s srečanjem, ki ga “Socialni demokrati zapuščamo optimistično razpoloženi, saj ugotavljamo, da se zakoni, ki so navedeni v koalicijskem sporazumu, pripravljajo”. Vsi ministri, ki so na posvetu govorili, so po Židanovih ocenah kakovostno predstavili svoje delo in nekatere ukrepe.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je tako predstavil spremembe na davčnem področju – splošno mnenje v razpravi je bilo, da gredo ukrepi v pravo smer. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je  koaliciji predstavil predlog za financiranje osnovnega šolstva, s katerim se bo uresničila zaveza do ustavne odločbe.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer je predstavila predlog sprememb zakonov na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa večje infrastrukturne projekte, med drugim drugi tir železniške povezave Divača-Koper, izgradnjo druge cevi v predoru Karavanke in 3. razvojno os.

Predsednik SD Dejan Židan se je še pred začetkom vrha koalicije odzval tudi na izjave koordinatorja Levice Luke Mesca, da v Levici pričakujejo čim prejšnji podpis sporazuma o sodelovanju z vlado v takšni obliki, kakršni je.

“Partnerje spoštujemo. Sami so se pogajali skoraj dva meseca, brez SD in drugih političnih strank. Dali so nam v podpis nekaj, kar so sami uskladili,” je pojasnil Židan. Poudaril je, da starih zgodb v SD ne želimo pogrevati, pač pa se je treba iz napak nekaj naučiti, da bomo lahko v prihodnje bolje sodelovali. V SD pričakujemo, da smo koalicijske stranke in Levica enakopravne.

So pa po njegovih navedbah vsi partnerji jasno slišali, kaj pomeni parafa sporazuma. “Med drugim to, da lahko dokument obravnavajo organi stranke,” je pojasnil Židan in spomnil, da v SD o takšnih zadevah, kot je sporazum sodelovanja koalicije z Levico, odloča Konferenca stranke. “Partnerstvo je, da si prisoten, da se dogovarjaš in dogovoriš,” je poudaril predsednik SD in dodal, da postopki glede sporazuma v SD že aktivno potekajo. “V SD smo napovedali tudi nekaj naših predlogov za dopolnitev sporazuma, ki ga sicer načelno podpiramo, o sporazumu pa mora dokončno odločiti še Konferenca stranke,” je medijem še pojasnil Židan.