Prispevki

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Komentar Martine Vuk: Dvig denarne socialne pomoči kot eden od elementov večje socialne varnosti ljudi

V petek, 27. oktobra, se je začela javna razprava o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo dvig denarne socialne pomoči (DSP) iz zdajšnjih 297,53 evra na 331, 26 evra. Ta znesek velja za samsko odraslo osebo in ni nastal na pamet, temveč izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave o osnovni višini minimalnih življenjskih stroškov. Lahko razpravljamo o tem ali ta znesek zadošča za življenje, treba pa je vedeti, da je namen DSP zagotoviti tak denarni prihodek, ki kratkoročno omogoča najnujnejše za preživetje.

Poleg DSP je zagotovljena tudi subvencija najemnine (tako neprofitne kot profitne), pokrito je obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena je pomoč v hrani. Cilj vsake skupnosti pa morajo biti aktivni posamezniki in posameznice. Zato vpeljujemo socialno aktivacijo dolgotrajnih prejemnic in prejemnikov DSP in dolgotrajno brezposelnih. In zato se aktivnost tudi finančno spodbuja in prinaša dodatnih 86 oziroma 169 evrov. Na ta način se približamo minimalni plači. Ne sme pa denarna socialna pomoč presegati minimalne plače, ampak je treba vzpostaviti tako razmerje, ki ljudi spodbuja k iskanju službe in k zaposlovanju.

V današnjih razmerah težko govorimo o pomanjkanju prostih delovnih mest, zato se je vredno spomniti, da je delo vendarle temelj vseh naših socialnih zavarovanj od pokojninskega in invalidskega do zdravstvenega. Zato mora minimalna plača zagotavljati relativno dostojno življenje in zato je potrebno določiti tak način usklajevanja minimalne plače, ki bo poleg rasti življenjskih stroškov upošteval tudi druge kazalnike kot je na primer rast stopnje produktivnosti. Tako zasnovana formula usklajevanja prinese takojšen učinek dobrega ekonomskega stanja v državi in tudi delavke in delavci na minimalni plači imajo nekaj od tega.

A samo s korekcijo denarne pomoči in minimalne plače ne bomo prišli do večje kakovosti življenja ljudi. Zdaj je pravi čas za to, da delodajalci in sindikati odprejo panožne kolektivne pogodbe in se začnejo pogajati o vseh plačah. Dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Točneje, višina plače 63% vseh zaposlenih znaša med 613 in 1030 evri neto. Po priporočilih OECD in Evropske komisije je ustrezno razmerje med minimalno in povprečno plačo 1 : 2. In enako je tudi razmerje med denarno pomočjo in minimalno plačo.

Zakaj je to pomembno? Ker v nasprotnem izgubljamo srednji sloj. Srednji sloj pa je gradnik razvoja in garant blagostanja družbe. Večji kot je srednji sloj, višja je kakovost življenja in boljši so obeti za prihodnost. Da ne omenjam tega, da družba blaginje temelji na socialnih zavarovanjih v katere vplačujejo delovno aktivni. Da bi okrepili srednji sloj vračamo 7. in 8. razred otroškega dodatka in predlagamo da pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino postaneta univerzalni pravici. Seveda pa so ključne tudi davčne rešitve, ki spodbujajo izplačila 13. plače, božičnice, participacijo delavcev na dobičku in podobno.

Na koncu pa želim izpostaviti še (po mojem mnenju) bistven element preprečevanja revščine in socialne izključenosti – to so kakovostne in enako dostopne javne storitve. Tukaj mislim predvsem na zdravstvo in izobraževanje ter socialno varstvo, a ne gre pozabiti tudi na kulturo (sistem knjižnic je v Sloveniji izjemnega pomena), javne gospodarske službe (čista pitna voda), dostopnost do stanovanja ipd.

Socialna demokracija je, skozi zgodovino in vse do danes, glavna zagovornica enovitih, kakovostnih in vsem enako dostopnih javnih storitev. Socialni transferi so nujno potrebni, a ne odpravljajo začaranega kroga revščine. Če pa otroci z različnim socialnim položajem hodijo v iste šole, če imamo vsi enak dostop do zdravstvenih storitev pri istih izvajalcih, če je cena komunalnih storitev neprofitna in če obstaja dovolj velik fond (neprofitnih stanovanj), potem se revščina v družbi zmanjšuje in potem je stopnja socialne vključenosti izjemno visoka. In to mora biti naš cilj, cilj Socialnih demokratov.

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega Foruma SD

Katere so spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ter kateri pogoji ostajajo enaki?

S 1. februarjem 2017 so pričele veljati spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinašajo pozitivne učinke. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000 EUR so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi. Ostali pogoji za pridobitev pomoči pa ostajajo nespremenjeni. To so dolžnost preživljanja s strani otrok in upoštevanje premoženja ter dohodkov vlagatelja.

Opozarjamo, da je potrebno kljub nekaterim spremembam v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, še vedno upoštevati ostale pogoje, ki se ne spreminjajo, za pridobitev varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.
(za več informacij kliknite na spodnjo grafiko)

Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč - pojasnilo

Če ima oseba, ki zaprosi za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč (vlagatelj) otroke, mora tako še vedno skleniti Dogovor o preživljanju skupaj s svojimi otroci. Dogovor mora sestaviti notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Polnoletni otroci so namreč po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še vedno dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če bo Center za socialno delo, ko bo prejel vlogo za varstveni dodatek, ali denarno socialno pomoč, ugotovil, da ima vlagatelj otroke in da so ga ti dolžni preživljati, vlagatelja pozval k sklenitvi Sporazuma o preživljanju.

Sporazuma pa NI potrebno skleniti v primeru:

če so otroci vlagatelja mladoletni

če vlagatelj dokaže, da ga polnoletni otroci niso zmožni preživljati (npr. so sami prejemniki denarne socialne pomoči, imajo nizke dohodke, …)

če vlagatelj neopravičeno ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka

Vsebina tega dogovora ni zakonsko določena, zato pridejo v poštev vse oblike preživljanja (v dogovoru tako lahko otroci navedejo, da staršu nudijo preživljanje bodisi v denarni obliki, bodisi v nudenju obroka, nudenju stanovanja, …).

Če otroci vlagatelja ne bodo želeli skleniti dogovora o preživljanju, pa bi ga morali, bo Center za socialno delo pozval vlagatelja, da zoper njih vloži preživninsko tožbo na sodišče. Če vlagatelj ne bo želel predložiti dogovora o preživljanju, oz. ne bo želel vložiti preživninske tožbe na sodišče, pa bi to moral, potem bo njegova vloga za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč zavrnjena iz krivdnega razloga.

Pri ostalih pogojih je potrebno upoštevati tudi drugo premoženje in dohodke vlagatelja. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo prihodki in premoženje vlagatelja, kot so določeni v zakonu. Do varstvenega dodatka bo tako upravičena, npr. samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje; če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki družine do 3.500 evrov.

Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, se tako presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča pristojni Center za socialno delo (kjer ima vlagatelj stalno prebivališče). Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ponovno poudarjamo, da tako ukinitev zaznambe na nepremičninah kot tudi ukinitev vračanja pomoči za bodoče upravičence, velja le tiste upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim bo pomoč dodeljena ter ne bodo imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v katerem oziroma kateri bodo dejansko bivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost bo presegala 120.000 evrov.

Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka ostajajo nespremenjeni (npr. dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok, upoštevanje drugega premoženja, itd.) in so opisani na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/

Ministrica Kopač Mrak: Spremembe zakonodaje bodo v korist prejemnikom varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči

Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 24. novembra, določila predlog sprememb zakonodaje v zvezi s prejemanjem varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki jih je pripravila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je ob tem pojasnila ministrica Kopač Mrak, predlog zakona ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno. Vlada je sprejet predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku, da bi sprememba lahko stopila v veljavo s 1. januarjem 2017.

 Varstveni dodatek

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov.

Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Predlog novele zakona si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/Xqs1T

Ministrica Kopač Mrak: Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po novem predlogu zakona brez zaznamb in vračanja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na predlog ministrice iz vrst SD, dr. Anje Kopač Mrak, predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci na sedežu SD v Ljubljani spomnila ministrica Anja Kopač Mrak, je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10.000, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek.

Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. “Na drugačen način predlagamo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak. Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu “pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, je povedala ministrica iz vrst SD.

Kot je dodala, so o meji 120.000 evrov precej razpravljali, zaradi specifičnih situacij na terenu pa so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. “Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Predlog zakona bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav. Kot je poudarila, je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino, dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.

V DZ si ministrica Kopač Mrak želi obravnave novele zakona po rednem postopku, verjame pa, da bi spremembe lahko začele veljati z novim letom. Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje. “Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati,” je razlog za to navedla ministrica. Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo – tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. Kot je še navedla ministrica Kopač Mrak, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.

Z napovedanimi spremembami je zadovoljen tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. “Ta predlog je pomemben prispevek k stabiliziranju materialnih razmer in izboljšanja pogojev življenja v starosti,” je ocenil Hočevar in dodal, da “bo omogočil dobršnemu delu upravičencev, da aktivno razpolagajo s svojim premoženjem in urejajo svoje materialno stanje”. Hočevar je še spomnil, da se kakovost življenja starejših v Sloveniji ne izboljšuje; pokojnine se ne usklajujejo skladno z zakonom, v primerjavi s povprečno plačo že leta padajo. Starejši so po njegovih navedbah tudi glavne žrtve čakalnih vrst v zdravstvu.