Prispevki

Ministrica Kopač Mrak o novostih v letu 2018: “Nič več varčevanja pri otroškem dodatku, več plačanega očetovskega dopusta, več programov za aktivno politiko zaposlovanja, pokojnine pa se bodo uskladile dvakrat.”

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila ukrepe s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so začeli veljati z novim letom. Leto 2018 prinaša tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon (ZUJF) iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več. V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bo vlada že letos januarja pripravila za sprejetje v državnem zboru še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj.

Ministrstvo je v tem obdobju lani predstavilo in dalo v javno razpravo reorganizacijo Centrov za socialno delo. V letu 2017 smo dosegli soglasje tako stroke kot tudi politike in s sprejetjem Uredbe na vladi, zagotovili vse pravne podlage za začetek reorganizacije tudi v praksi. Spremembe Zakona o socialnem varstvu so uzakonile novo organizacijsko strukturo, drugi del reorganizacije – socialna aktivacija se v praksi že izvaja, z novelo ZUPJS, ki so jo 12. decembra 2017 soglasno podprli v Državnem zboru in predstavlja tretji steber projekta reorganizacije, pa smo uzakonili oziroma dali pravno podlago za informativni izračun.

Zaradi odprave varčevalnih ukrepov bodo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred (64 do 99 odstotkov neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Letos bodo tako otroški dodatek prejemale tudi družine, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1.020 evrov neto. Otroški dodatek bo tako s spremembo zakona po novem prejemalo približno 300.000 otrok.

Na MDDSZ pod vodstvom Anje Kopač Mrak so pripravili tudi spremembo zakona, ki ponovno uvaja pomoč ob rojstvu otroka kot univerzalno pravico, kar pomeni, da bodo do nje upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine, prejeli pa bodo 280 evrov. Predlog zakona je bil že sprejet na vladi in je bil poslan v obravnavo v državni zbor. V letu 2018 bo prav tako več plačanih dni očetovskega dopusta, očetje bodo imeli namreč na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

S 1. januarjem 2018 se pričnejo uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki urejajo postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze in ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Istega dne pa prične veljati tudi nov Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Bodočim zakoncem se z novimi določbami daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se, glede na želje bodočih zakoncev, tako lahko  po novem sklene samo pred matičarjem. Pri sklenitvi zakonske zveze sta lahko tako kot do sedaj prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita. Lahko pa se odločita za sklenitev zakonske zveze tudi brez prisotnosti prič.

V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo tudi v letu 2018 pomembna prioriteta mladi, starejši ter dolgotrajno brezposelni. V letu 2018 bo za programe aktivne politike zaposlovanja na voljo 81,8 milijonov evrov. Od tega iz proračuna Republike Slovenije 35,2 milijonov, iz Evropskega socialniega sklada (ESS) pa okvirno 46,6 milijonov evrov. Večina APZ programov iz leta 2017 se nadaljuje tudi v letu 2018, nekaj programov pa bo letos tudi novih. V okviru ukrepov na trgu dela sta predvidena dva nova Javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, in sicer Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leto 2018-2019 in Javni razpis za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.

Z 21. januarjem 2018 se bodo začele uporabljati določbe novele Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da je na trgu dela že pomanjkanje delovne sile uvajamo nekatere ukrepe za še hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila.

S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za pomemben zakon, ki prinaša spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. Z njim prenašamo v nacionalni pravni red evropske direktive s področja napotitve delavcev.  Z zakonom se tudi odzivamo na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, napotenih na delo s strani slovenskih delodajalcev, preprečujemo tudi napotovanja delavcev na delo s strani t. i. slamnatih podjetij ter podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.

Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov.

V letu 2018 je, poleg redne uskladitve pokojnin po ZPIZ-2, predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v mesecu aprilu za 1,1 odstotka. S prvim januarjem pričnejo veljati tudi določbe najnovejše novele ZPIZ-2, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa. Skladno z sprejetim zakonom se upokojitvena starost v letu 2018 nekoliko dviguje.

Več dodatnih informacij o novostih, ki začnejo veljati v letu 2018, si lahko preberete na spodnji povezavi:

Novosti MDDSZ od 01-01-2018

Anja Kopač Mrak: Čas je, da Evropa na prvo mesto postavi ljudi!

Evropska unija je letos marca praznovala 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnik v gospodarskem povezovanju Evrope in dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Pa vendar vsi Evropejci ne uživajo enakega napredka. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.

Voditelji držav članic EU so se zato skupaj s socialnimi partnerji, civilno družbo in strokovno javnostjo 17. novembra v Göteborgu na Švedskem srečali na Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Na Vrhu so tri institucije Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU razglasili evropski steber socialnih pravic, kar daje jasen signal, da je uresničevanje socialne Evrope skupna odgovornost EU kot celote.

Evropski steber socialnih pravic predstavlja 20 ključnih načel, ki so vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Postavlja kriterije na treh področjih – enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.

Steber bo služil kot merljivo vodilo za doseganje zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, na primer zdravstveno varstvo in socialna varnost, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, dostop do osnovnih storitev, minimalni dohodek, nadomestilo za brezposelnost, enakost spolov in enake možnosti, varne zaposlitve in dostojne plače. Za njegovo izvajanje bodo v prvi vrsti odgovarjale nacionalne vlade v sodelovanju s socialnimi partnerji na vseh ravneh skladno s svojimi pristojnostmi.

Ponovno se poudarjajo nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu EU, na primer, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; dodane pa so nove, s katerimi bomo odgovorili na izzive tehnoloških, družbenih in gospodarskih sprememb.

Dokument je v osnovi deklarativen, zato mora naša politika v praksi dokazovati, da smo zavezani tem načelom. Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve smo že sprejeli Revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zagotavlja poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo v drugo državo ter Uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da so naše socialne pravice zaščitene v vseh državah EU.

V obravnavi je tudi predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki želi doseči večjo udeležbo žensk pri zaposlovanju ter spodbujanje moških k izrabi starševskega dopusta.

Na EU ne smemo več gledati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. Za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti in nadaljnje evropsko povezovanje, mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo. Evropa potrebuje družbeni preobrat in socialni steber nakazuje pravo smer.

V analizi stanja in posvetovanjih s članicami in člani, ki so podlaga za osnutek programskih stališč Socialnih demokratov 2018-2026, je bilo jasno izpostavljeno, da je bil zadnji ključen uspeh naše države vključitev v Evropsko unijo ter da država nima dolgoročne in vključujoče vizije razvoja.  Dvig kakovosti življenja vseh, večja socialna kohezija, varnost in dostojno delo so bile obljube, ki jih je Slovenija takrat dala svojim državljankam in državljanom.

Potreben je nov zagon! Socialni demokrati smo gonilna sila vizije pravične evropske družbe, ki temelji na znanju, delu, inovativnosti in sposobnosti skupnosti kot celote in posameznika v njej. Gradimo temelje boljše Evrope, ki na prvo mesto postavlja ljudi!

dr. Anja Kopač Mrak

predsednica Sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica v Vladi RS

Minister Janko Veber in državna sekretarka Martina Vuk na otvoritvi novega oddelka DSO Kočevje

V Domu starejših občanov v Kočevju so 27. januarja 2015 odprli dolgo pričakovani oddelek za stanovalce z demenco. Zbrane zaposlene, stanovalce in njihove sorodnike so ob odprtju oddelka, ki bo pomembno vplival na kakovost bivanja in delo zaposlenih v domu, pozdravili  direktorica DSO Kočevje Lidija Vardijan Žagar, minister za obrambo in podpredsednik SD Janko Veber, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk ter župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki so izrazili zadovoljstvo nad uspešno zaključenim projektom. Minister za obrambo Janko Veber je v imenu Vlade RS v govoru še posebej izpostavil pomen skrbi za vse, ki jih je prizadela ta bolezen, saj se njihovo število v zadnjem času povečuje.

Kot je dejal minister, bo oddelek za stanovalce z demenco v kočevskem Domu starejših občanov, zgrajen in opremljen po najsodobnejših standardih, namenjen tako občanom Kočevja kot širšega ribniškega območja. Ker se število obolelih za demenco v zadnjih letih v Sloveniji povečuje, je pomembno, da kot odgovorna družba in socialna država za obolele odgovorno poskrbimo in jim omogočimo dostojno življenje. Dejal je, da se je s projektom oblikovanja posebnega oddelka srečal že med svojim županovanjem, da pa je končno uresničen, je zasluga tako vlade predsednika Pahorja kot zdajšnje, predvsem pa ekip na ministrstvih za delo ter za gospodarski razvoj in tehnologijo, še posebno ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak.

Minister Veber je poudaril, da mora država tudi med gospodarsko krizo poskrbeti, da so izpolnjeni najnujnejši pogoji za dostojno življenje državljank in državljanov Slovenije, ter izpostavil pomen odgovornosti politikov, da državo vodijo preudarno, v smeri gospodarskega okrevanja in rasti, k odpiranju novih delovnih mest in novih trgov. Kot kažejo napovedi gospodarske rasti, je Slovenija na dobri poti, da izide iz gospodarske krize. Veber je povedal, da je nov oddelek velika pridobitev tudi za zaposlene v Domu starejših občanov, saj je sodobno opremljen, s čimer dokazujemo, da so lahko projekti na področju socialnega in zdravstvenega varstva uspešni, če so dobro zastavljeni in vodeni.