Prispevki

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Komentar Martine Vuk: Dvig denarne socialne pomoči kot eden od elementov večje socialne varnosti ljudi

V petek, 27. oktobra, se je začela javna razprava o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo dvig denarne socialne pomoči (DSP) iz zdajšnjih 297,53 evra na 331, 26 evra. Ta znesek velja za samsko odraslo osebo in ni nastal na pamet, temveč izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave o osnovni višini minimalnih življenjskih stroškov. Lahko razpravljamo o tem ali ta znesek zadošča za življenje, treba pa je vedeti, da je namen DSP zagotoviti tak denarni prihodek, ki kratkoročno omogoča najnujnejše za preživetje.

Poleg DSP je zagotovljena tudi subvencija najemnine (tako neprofitne kot profitne), pokrito je obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena je pomoč v hrani. Cilj vsake skupnosti pa morajo biti aktivni posamezniki in posameznice. Zato vpeljujemo socialno aktivacijo dolgotrajnih prejemnic in prejemnikov DSP in dolgotrajno brezposelnih. In zato se aktivnost tudi finančno spodbuja in prinaša dodatnih 86 oziroma 169 evrov. Na ta način se približamo minimalni plači. Ne sme pa denarna socialna pomoč presegati minimalne plače, ampak je treba vzpostaviti tako razmerje, ki ljudi spodbuja k iskanju službe in k zaposlovanju.

V današnjih razmerah težko govorimo o pomanjkanju prostih delovnih mest, zato se je vredno spomniti, da je delo vendarle temelj vseh naših socialnih zavarovanj od pokojninskega in invalidskega do zdravstvenega. Zato mora minimalna plača zagotavljati relativno dostojno življenje in zato je potrebno določiti tak način usklajevanja minimalne plače, ki bo poleg rasti življenjskih stroškov upošteval tudi druge kazalnike kot je na primer rast stopnje produktivnosti. Tako zasnovana formula usklajevanja prinese takojšen učinek dobrega ekonomskega stanja v državi in tudi delavke in delavci na minimalni plači imajo nekaj od tega.

A samo s korekcijo denarne pomoči in minimalne plače ne bomo prišli do večje kakovosti življenja ljudi. Zdaj je pravi čas za to, da delodajalci in sindikati odprejo panožne kolektivne pogodbe in se začnejo pogajati o vseh plačah. Dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Točneje, višina plače 63% vseh zaposlenih znaša med 613 in 1030 evri neto. Po priporočilih OECD in Evropske komisije je ustrezno razmerje med minimalno in povprečno plačo 1 : 2. In enako je tudi razmerje med denarno pomočjo in minimalno plačo.

Zakaj je to pomembno? Ker v nasprotnem izgubljamo srednji sloj. Srednji sloj pa je gradnik razvoja in garant blagostanja družbe. Večji kot je srednji sloj, višja je kakovost življenja in boljši so obeti za prihodnost. Da ne omenjam tega, da družba blaginje temelji na socialnih zavarovanjih v katere vplačujejo delovno aktivni. Da bi okrepili srednji sloj vračamo 7. in 8. razred otroškega dodatka in predlagamo da pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino postaneta univerzalni pravici. Seveda pa so ključne tudi davčne rešitve, ki spodbujajo izplačila 13. plače, božičnice, participacijo delavcev na dobičku in podobno.

Na koncu pa želim izpostaviti še (po mojem mnenju) bistven element preprečevanja revščine in socialne izključenosti – to so kakovostne in enako dostopne javne storitve. Tukaj mislim predvsem na zdravstvo in izobraževanje ter socialno varstvo, a ne gre pozabiti tudi na kulturo (sistem knjižnic je v Sloveniji izjemnega pomena), javne gospodarske službe (čista pitna voda), dostopnost do stanovanja ipd.

Socialna demokracija je, skozi zgodovino in vse do danes, glavna zagovornica enovitih, kakovostnih in vsem enako dostopnih javnih storitev. Socialni transferi so nujno potrebni, a ne odpravljajo začaranega kroga revščine. Če pa otroci z različnim socialnim položajem hodijo v iste šole, če imamo vsi enak dostop do zdravstvenih storitev pri istih izvajalcih, če je cena komunalnih storitev neprofitna in če obstaja dovolj velik fond (neprofitnih stanovanj), potem se revščina v družbi zmanjšuje in potem je stopnja socialne vključenosti izjemno visoka. In to mora biti naš cilj, cilj Socialnih demokratov.

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega Foruma SD

Marija Bačič

Poslanka Bačič: “S pomočjo osebne asistence se bodo invalidi lahko enakovredno vključevali v skupnost, izobraževanje in zaposlovanje.”

Ob drugi obravnavi predloga zakona o osebni asistenci na seji Državnega zbora je poslanka SD Marija Bačič v razpravi o amandmajih izpostavila, da je zakon namenjen najbolj ranljivi populaciji, invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih opravil, ki jih zaradi oviranosti sami ne morejo opraviti.

“Ta zakon, je zelo pomemben zakon in upam, da ga bomo v Državnem zboru tudi soglasno podprli,” je poudarila poslanka. Zakon sledi konvenciji o pravici invalidov in zagotavlja pravice do dostojanstva, enake obravnave in samostojnega življenja, mora pa, po poslankinih besedah, slediti tudi načelu “nič o invalidih brez invalidov”. “Namreč ti edini vedo, kaj resnično potrebujejo, obiskalo nas je kar veliko invalidskih organizacij, ki so v imenu svojih članov povedale kaj pričakujejo od osebne asistence, mi smo jim prisluhnili in upam, da z njimi dosegli tudi dogovor o tem zakonu,” je dodala poslanka Bačič.

Ob tem je povedala, da se je tudi tekom dopolnjevanja zakona želelo priti nasproti tistim, ki so bili sprva nezadovoljni. “Slepim, gluhim, gluhoslepim in naglušnim s tem, ko se je z amandmajem  koalicije popravilo 9. člen zakona tako, da se število ur spremstva in komunikacije na teden spremeni v 30 ur na mesec,” je pojasnila poslanka SD. “Te ure bodo lahko koristili v strnjeni obliki, kar pomeni, da se bodo lahko vključevali v programe ohranjanja zdravja v zdraviliščih ali v športne, kulturne dejavnosti, lahko pa bodo v zameno za to dobili tudi denarno nadomestilo, koriščenje pa ne bo vezano na 65 let,” je izpostavila Marija Bačič ter ob koncu razprave izrazila zadovoljstvo, da bodo osebno asistenco dobile tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
 
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je ob razpravi o amandmajih k zakonu ocenila, da je bistvena razlika, ki se bo uveljavila s sprejemom tega zakona o načinu sprejemanja osebne asistence, ki ne bo več zgolj možnost, temveč pravica. “Ko se nekaj določi kot pravica, se vedno določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko za to pravico zaprosiš, jo zahtevaš, jo pridobiš, jo uresničuješ in pogoji so v zakonu določeni na način, ki je izhajal – tako jaz razumem predlagatelja, tako tudi mi razumemo na ministrstvu in tako smo tudi razumeli invalidske organizacije – iz nekih njihovih lastnih ocen, kako bi zadeva funkcionirala, čemu je osebna asistenca namenjena in v katerem obdobju je najbolj potrebno, da jo oseba ima,” je pojasnila državna sekretarka.  

Po besedah Martine Vuk je pomembno zavedanje, da je oviranost, pa naj bo to senzorna ali pa gibalna, samo ena od značilnosti, ki so skupne invalidkam in invalidom oziroma tem osebam, absolutno so si pa med seboj različni. Zato je po njenem vedno potrebna, ko se ocenjuje potreba, individualna ocena.  “Iz tega razloga bodo oblikovane posebne strokovne komisije pri centrih za socialno delo, ki bodo opravljale te individualne ocene, na podlagi katerih se bo določal obseg potreb. In po določenem obsegu potreb bo imela ta oseba možnost uveljavljati osebno asistenco,” je menila Martina Vuk.
 
Predvideva se, da bo zakon stopil v veljavo s 1. 1. 2019, kar je po mnenju državne sekretarke namenjeno vzpostavitvi komisije, da se postavi celoten sistem, v proračunih zagotovijo sredstva in v tem času sprejme tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.  Le na ta način, torej v povezanosti obeh zakonov, bo po besedah državne sekretarke tistim, ki pomoč potrebujejo moč zagotoviti čim daljše življenje v skupnosti, doma in čim večja podpora za to, da lahko nekdo, ki potrebuje pomoč, ali kljub temu, da potrebuje dodatno pomoč, živi samostojno.

bst

Mira Ključanin: V Forumu starejših SD osrednje Slovenije že 110 članic in članov

V torek, 31. januarja, je v Ljubljani potekal zbor članstva Foruma starejših Socialnih demokratov osrednje Slovenije. Predsednica lokalnega foruma Mira Ključanin je na zboru sporočila, da je v forum osrednje Slovenije včlanjenih že 110 članic in članov. Sprejeta so bila pravila delovanja foruma, navzoči so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prva bo okrogla miza o zdravstveni reformi, ki se jo načrtuje spomladi.

Zbrano članstvo je pozdravil predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar, ki je predstavil najpomembnejše točke programa – usklajevanje pokojnin, vzpostavitev demografskega rezervnega sklada, dolgotrajna oskrba, reforma zdravstvenega sistema in čakalne vrste v zdravstvu. Hočevar je povedal, da se nekateri predlogi foruma tudi že uresničujejo.

dav

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Martina Vuk je predstavila zakonske spremembe, ki se nanašajo na položaj starejših. Povedala je, da z letošnjim 1. februarjem začne veljati spremenjen zakon o socialno-varstvenih prejemkih, kjer je najpomembnejša sprememba ukinitev zaznamb na nepremičnine in vračilo pomoči. Vložen je tudi predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi bila pokojnina, ob vseh izpolnjenih pogojih, najmanj 500 evrov.

Vlada v Mariboru

Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju

Vlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.

Židan v oljarni GEA

V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.

Židan na kmetiji Hajšek

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.

Katičeva in Fištravec

Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.

Katičeva v ZPR MB

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.

Ministrica Katič z gasilci v MB

Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.

Katičeva in Žagar

V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.

Kopač Mrak v VDC Polž

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.

Ministrica Kopač Mrak v VDC Polž

Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.

Kopač Mrak v Kreativnici

Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.

Marinka Vovk in Martina Vuk v CPU Ljubljana

Martina Vuk: “Center ponovne uporabe kot prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu.”

Državna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani, ki je bil ustanovljen tudi s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskega socialnega sklada. Center ponove uporabe, ki deluje na več krajih v Sloveniji je namreč v oktobru pripravil posebne ugodnosti za dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin  jim ponujajo poseben popust za nakup knjig, oblačil, obutve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplačno strokovno pomoč pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in oblačil z namenom možnosti nadaljnje uporabe, je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedala direktorica podjetja dr. Marinka Vovk.

Državna sekretarka Martina Vuk je izrazila zadovoljstvo nad samim delovanjem centra oziroma projekta, ki ga je ministrstvo podprlo, predvsem pa jo veseli, da je podjetju tudi po preteku financiranja uspelo obstati na trgu in da uspešno deluje naprej. Ministrstvo za delo je namreč v okviru pretekle finančne perspektive na dveh razpisih podprlo 26 projektov socialnega podjetništva in zanje namenilo 6,5 milijona evrov (sredstva proračuna in ESS). Osnovni princip delovanja socialnih podjetij je družbena odgovornost, presežki se usmerjajo nazaj v dejavnost in razvoj predvsem pa v zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih. Gre za projekte, ki imajo veliko pozitivnih učinkov ne le za posameznika pač pa tudi za družbo kot celoto, je prepričana državna sekretarka iz vrst SD. Martina Vuk je tudi napovedala, da bo MDDSZ tudi v prihodnji finančni perspektivi s financiranjem učnih delavnic podpiralo razvoj socialnega podjetništva.

Martina Vuk na Svetu EPSCO

Martina Vuk na Svetu EPSCO: Slovenija pozdravlja pobude za več pozornosti najtežje zaposljivim

Državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Martina Vuk se je udeležila zasedanja Sveta EPSCO (zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), ki je potekalo v Luksemburgu. Osrednja točka tokratnega srečanja je bila razprava na temo socialnega upravljanja v vključujoči Evropi, kjer so ministrice in ministri na osnovi dokumenta luksemburškega predsedstva predstavili svoja stališča o možnih načinih krepitve socialnega elementa v okviru obstoječega postopka makroekonomskih ravnotežij ter kako na podlagi evropskega semestra spodbuditi zbliževanje socialnih politik in politik zaposlovanja v smeri socialne uspešnosti in uspešnosti na področju zaposlovanja v evrskem območju.

Državna sekretarka Martina Vuk je v razpravi poudarila pomen celovitega ekonomskega upravljanja, del katerega mora postati tudi učinkovita socialna politika in politika zaposlovanja. Cena fiskalne konsolidacije brez vključevanja socialne dimenzije se je namreč že izkazala za previsoko. Tako finančnim kot socialnim indikatorjem je potrebno dati enako težo, hkrati pa težiti tudi k oblikovanju skupnih minimalnih standardov v vseh državah članicah EU.

DS Vuk na Svetu EPSCO

V okviru točke o socialnem upravljanju je Svet potrdil še ključna sporočila, pripravljena na osnovi poročila odbora za socialno zaščito s pregledom izpeljanih reform na področju socialne zaščite kot prispevek k letnemu pregledu rasti za leto 2016. V luči razsežnosti begunske krize so ministrice in ministri na delovnem kosilu spregovorili o njenem vplivu na socialno politiko in trg dela ter možnih ukrepih DČ in EK v tem kontekstu. Državna sekretarka Vuk je poudarila pomen zavezanosti k reševanju problematike na evropski ravni.

Na zasedanju Sveta EPSCO je med drugim komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, veščine in mobilnost delavcev Marianne Thyssen v imenu Evropske komisije predstavila predlog priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela. Priporočilo se zgleduje po modelu jamstev za mlade, vsebuje pa smernice za države članice za pomoč dolgotrajno brezposelnim pri iskanju ponovne zaposlitve. Ministri so se v okviru te točke seznanili s stališči odbora za zaposlovanje, predstavili pa so tudi svoja stališča o predlogu.

Državna sekretarka Vuk je pozdravila pobudo Komisije, da se še več pozornosti nameni delu z osebami, ki so težko zaposljive. Slovenija bo tudi v prihodnje tej skupini namenjala posebno pozornost in si prizadevala doseči čim boljše rezultate tudi s spodbujanjem medinstitucionalnega sodelovanja in s čim manj administrativnega bremena. V nadaljevanju so sprejeli sklep Sveta o smernicah zaposlovanja ter sklepe Sveta o varnosti in zdravju pri delu ter o ustreznih pokojninah, o čemer je potrdil tudi ključna sporočila, pripravljena na podlagi poročila odbora za socialno zaščito.

Pred samim zasedanjem Sveta EPSCO so se ministrice in ministri za zaposlovanje in socialne zadeve na pobudo luksemburškega predsedstva sestali še v sestavi držav članic evroobmočja ter preučili morebitne možnosti za tesnejše sodelovanje na področju socialne politike in zaposlovanja v okviru evroobmočja. Večinoma so bili udeleženci naklonjeni pobudi o tovrstnih srečanjih, saj se države evroobmočja soočajo s podobnimi izzivi. “Močnejše ekonomsko upravljanje vpliva vse bolj tudi na področje trga dela in socialnih politik, zato je tudi vključenost Sveta EPSCO v razprave o dimenzijah evroobmočja ključnega pomena,” je izpostavila državna sekretarka iz Slovenije Martina Vuk.

Ylva Johansson in Martina Vuk

Državna sekretarka MDDSZ Martina Vuk se je ob robu zasedanja Sveta na dvostranskem srečanju sestala tudi s švedsko ministrico za zaposlovanje Ylvo Johansson. Spregovorili sta o napovedanem svežnju o mobilnosti in zagotavljanju poštenih delovnih pogojev.

Martina Vik na zasedanju MOD v Ženevi

Državna sekretarka Martina Vuk izrazila podporo Slovenije “Stoletni pobudi za prihodnost dela” na zasedanju MOD v Ženevi

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk se je udeležila 104. rednega zasedanja Mednarodne konference dela, ki je potekalo v Ženevi v okviru Mednarodne organizacije dela. Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (MOD) Guy Ryder je v svojem uvodnem nagovoru pozval h globalni razpravi o prihodnosti dela v tem stoletju. “Vprašanja zaposlitve, enakosti, vzdržnosti, varnosti, delovne mobilnosti in socialnega dialoga, ki morajo biti naslovljene v iniciativah s področja dela v prihodnosti, so skoraj po definiciji ključne politike našega časa,” je poudaril generalni direktor MOD. Razprava temelji na pobudah generalnega direktorja MOD, ki so predmet njegovega poročila “Stoletna pobuda za prihodnost dela”.
 


Državna sekretarka Martina Vuk je v razpravi poudarila nujnost iskanja rešitev za prihodnost dela s konstruktivnim tripartitnim socialnim dialogom na vseh ravneh upravljanja. Nove rešitve morajo slediti ciljem agende za dostojno delo. Vukova je izrazila podporo Slovenije “Stoletni pobudi za prihodnost dela”, ki jo je predstavil generalni direktor Ryder, in oblikovanju Komisije na visoki ravni za prihodnost dela, ki naj bi na podlagi razprav pripravila konkretne pobude za spreminjanje sodobnega sveta dela.

Državna sekretarka se je udeležila tudi dogodka ob robu zasedanja Mednarodne konference dela na temo “Pravična migracija naj bo Agenda MOD”, ki je bil deležen velikega zanimanja, saj zadeva aktualno problematiko migrantov, zlasti z vidika njihovegavključevanja na trg dela. Sogovorniki so razpravljali o aktivnostih, ki bi podpirale več in kvalitetnejša delovna mesta v državi izvora, o obstoječih mehanizmih, s katerimi bi se olajšala regionalna mobilnost delavcev z namenom optimiziranja koristi, ki jih prinaša migracija, ter o možnih sredstvih za odpiranje legalnih kanalov za pravično in varno migracijo.  
 
Mednarodna konferenca dela zaseda vsako leto v svojstveni tripartitni zasedbi – predstavniki vlad članic MOD ter delavski in delodajalski predstavniki iz posamezne države članice. Zasedanje je namenjeno sprejemanju instrumentov te organizacije ter oblikovanju njene politike. Tokratno zasedanje se je osredotočalo na sprejem priporočila, ki bo države usmerjal pri naslavljanju problematike neformalne ekonomije ter pri prehodu v formalno ekonomijo, med drugim s podajanjem dobrih praks, in ki bo podajal usmeritve za ustvarjanje delovnih mest v formalni ekonomiji.

Zasedanje nadalje naslavlja vprašanje, kako podpirati mala in sredne velika podjetja preko državnih politik ter kakšne aktivnosti v tej smeri se pričakujejo od MOD kot globalne organizacije, ob teh dveh temah pa se razprava osredotoča še na 4 osnovne dimenzije delovno pravnega varstva: plačne politike, organizacija delovnega časa, varnost in zdravje pri delu ter varstvo materinstva. Zaključki te razprave bodo prav tako v usmeritev MOD pri prihodnjih aktivnostih na izpostavljenih področjih. Zasedanja se je udeležilo približno 4000 predstavnikov vlad držav članic te organizacije, predstavnikov delodajalec in predstavnikov delavcev.