Prispevki

Andreja Črnak Meglič - komentar

Komentar dr. Andreje Črnak Meglič: UTD – reforma socialne države ali utopija?

Velike spremembe na trgu delovne sile v postmoderni družbi, s katerimi se vedno bolj srečujemo tudi v Slovenij, povečujejo neskladje med sposobnostjo socialne države, ki je uspešno obvladovala in upravljala stara družbena tveganja z njeno vse bolj očitno nezmožnostjo upravljanja z novimi tveganji. Kako reševati krizo v kateri se je znašla socialna država? Alternativne razprave o reformi socialne države se premikajo v smer odprave oziroma redefinicije dela kot temelja zagotavljanja socialne varnosti, k možni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).

UTD predvideva brezpogojno izplačevanje enako visokega zneska v rednih časovnih intervalih, ki bi pokrivali prejemnikove osnovne življenjske stroške. Z njegovo uvedbo bi država nadomestila vse ali vsaj večino socialnih transferjev, prav tako večino olajšav pri dohodnini.

Od obstoječih socialnih transferjev se UTD razlikuje v tem, da je usmerjen na posameznika in ne na družino, je neodvisen od drugih dohodkov in hkrati neodvisen od participacije posameznika na trgu delovne sile. Osnova zavarovalnih sistemov, kot jih poznamo danes, so namenska vplačila zaposlenih, delodajalcev in države, osnovni instrument pa denarna izplačila kot nadomestilo za izpad zaslužka.

S sistemi socialne države se bi socialna varnost zagotavljala tistim, ki imajo stalno zaposlitev in redno vplačujejo prispevke. In ti so bili v večini. Do nedavnega. Socialna država, ki je bila rojena konec 19. stoletja z vzpostavitvijo sistemov socialnih zavarovanj, je predstavljala odgovor na ekonomska tveganja, ki jih je prinesel razvoj kapitalizma.

Čeprav je bil prvotni obseg  prvih sistemov socialnega zavarovanja zelo majhen, je prinesel bistveno spremembo dotedanje miselnosti – priznanje, da v industrijski družbi obstajajo stanja (starost, bolezen in nezaposlenost), v katerih si posameznik, brez pomoči države, ne more zagotavljati sredstev za preživetje. Zato mora država za te primere organizirati kolektivno obliko zaščite.

Povečano vlogo države pri zagotavljanju družbeno dogovorjene ravni socialne varnosti je pospešilo obdobje po drugi svetovni vojni. V povojnem obdobju so bile uvedene številne oblike univerzalnih socialnih servisov, izobraževanja, dohodkovne varnosti, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike in osebnih servisov z namenom, da bi zagotavljale pokrivanja osnovnih potreb državljanov v kompleksni spreminjajoči se družbi.

Med delom in kapitalom je bil dosežen kompromis, povezava med polno zaposlenostjo in redistributivno vlogo države. Z nadaljnjim razvojem družbe je bil preko procesa post modernizacije vzpostavljen enoten svetovni kapitalistični sistem, kar se je odrazilo tudi v spremenjeni strukturi tveganj na trgu delovne sile, naraščanju števila brezposelnih, zmanjševanju deleža standardnih in povečevanju deleža nestandardnih, fleksibilnih oblik zaposlitve.

Vzporedno s temi procesi pa se je začela zmanjševati zmožnosti države blaginje, da bi v zadostni meri še naprej omogočala visok nivo socialne varnosti posameznikov, ki se znajdejo izven zaposlitve ali so zaposleni v bolj tveganih, prekarnih oblikah zaposlitve.

Značilnost prekarnih zaposlitev je opravljanje  zaposlitev ali del, ki so negotova, za določen čas, za manj kot polni delovni čas in so hkrati tudi slabo plačana. Delež ljudi, ki delajo v takšnih oblikah zaposlitve je vse večji, zlasti med mladimi in nakazuje se trend, da bi te oblike zaposlitve lahko postale prevladujoče.

Zato se uvedba UTD kaže kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti. Osnovni argument zagovornikov UTD izhaja iz predpostavke, da sodobni trgi delovne sile ne zagotavljajo dohodkovne varnosti vsem državljanom. Z uvedbo UTD naj bi se socialna država prilagodila delovanju širšega družbeno-ekonomskega sistema in negativnim posledicam, ki jih ima za življenje posameznikov. 

Zavedati pa se moramo, da z uvedbo UTD rušimo logiko obstoječega sistema socialne varnosti, ki temelji na povezanosti med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pokojnin, nadomestil za brezposelnost, boleznin. Kršenje principa recipročnosti, povezanost posameznikovih prispevkov s prejemki, je tista točka, ki združuje nasprotnike UTD in ti so danes še vedno v večini. 

Vendar pa v nekaterih razvitih in nerazvitih državah že potekajo eksperimentalni programi uvedbe UTD na omejenih območjih z namenom preveriti pozitivne in negativne učinke uveljavljanja UTD. Vsekakor pa je pogoj za uvedbo UTD množična podpora in širše družbeno spoznanje, da je UTD nujen za obvladovanje disfunkcij obstoječega sistema, a hkrati tudi nujen za njegov nadaljnji obstoj.

Dr. Andreja Črnak Meglič je državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade in strokovnjakinja na področju socialne politike ter delovanja nevladnih organizacij

Martina Vuk na avstrijskem Koroškem

Martina Vuk krepila sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med Slovenijo in avstrijsko Koroško

Državna sekretarka z ministrstva za delo Martina Vuk skupaj z namestnico deželnega glavarja Koroške dr. Beate Prettner v okviru Skupnega odbora Slovenija – Koroška predseduje omizju na temo Povezovanja ljudi. Na zasedanju, ki je v tem tednu potekalo v Celovcu sta se obe strani strinjali, da se skupni slovensko avstrijski projekt Delavnica Florjan v Globasnici nadaljuje. Pri tem je državna sekretarka Martina Vuk izpostavila željo po nadaljevanju sodelovanja na dveh nivojih, in sicer na nivoju dnevnih centrov in še posebej dnevnih centrov za starejše. Obe strani sta se tudi dogovorili o skupnem preživljanju počitnic otrok iz socialno ogroženih družin iz Slovenije in Koroške.

Prav tako se bo nadaljevalo sodelovanje pri projektu INCLUSIA 2015, ki ima za Slovenijo velik pomen predvsem v kontekstu doseganja boljše socialne vključenosti različnih ciljnih skupin. V tem kontekstu Slovenija vidi tudi možno nadgradnjo in razširitev sodelovanja z Italijo v okviru že zastavljenega sodelovanja s Furlanijo- Julijsko krajino.

Državna sekretarka Martina Vuk in namestnica deželnega glavarja Koroške dr. Beate Prettner sta se dogovorili tudi za bilateralno izmenjavo znanja in dobrih praks na področju socialnih zadev in dolgotrajne oskrbe, še posebej na področju uvajanje novih rešitev in pristopov, ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko komunikacijskih rešitev in inovativnih pristopov.

Skupni odbor Slovenija – Koroška sicer na plenarnem zasedanju zaseda enkrat letno, izmenoma v Sloveniji in na Koroškem. Plenarnemu zasedanju praviloma sopredsedujeta zunanji minister Republike Slovenije in glavar avstrijske zvezne dežele Koroške. Ob letnem zasedanju skupnega odbora se sestanejo tudi omizja. Omizje II – Povezovanje ljudi je namenjeno povezovanju na področju izobraževanja, znanosti, zdravja, socialne politike in zaposlovanja, kulture in javne uprave in ga na slovenski strani vodi državna sekretarka Martina Vuk.

Menza v javnem sektorju

Tanja Strniša na MKGP o razdeljevanju viškov hrane iz javnega sektorja humanitarnim nevladnim organizacijam

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) – inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, so se sestali predstavniki petih ministrstev in Državnega zbora, z namenom identificiranja možnih viškov hrane v institucijah javnega sektorja, ki bi jih le-ti potencialno lahko oddali humanitarnim nevladnim organizacijam. Vlada je namreč konec marca letos sprejela sklep, s katerim je zavezala MKGP, da pripravi poziv vsem institucijam javnega sektorja, naj njihove kuhinje svoje viške hrane ponudijo humanitarnim organizacijam.

Navzoče predstavnike javnega sektorja je pozdravila tudi državna sekretarka na mag. Tanja Strniša, ki je poudarila prizadevanja vlade in ministrstva za razdeljevanje viškov hrane v javnem sektorju. Na svetu je 800 milijonov lačnih ljudi, zato je nedopustno, da se tretjina hrana zavrže. V Sloveniji zavržemo 82 kg hrane na leto na prebivalca. Zato je tudi za ministrstvo zelo pomembna naloga zmanjšati zavržke hrane, z neuporabljeno hrano pa oskrbeti pomoči potrebne ljudi.

Gre za globalni vidik zagotavljanja dostopnosti (varne) hrane vsem ljudem, kar je lahko tudi svetovni problem glede na to, da bi se morala pridelava hrane do leta 2050 podvojiti glede na rast prebivalstva. Zavedati se je potrebno tudi, da so naravni viri omejeni in da je potrebno z njimi ravnati trajnostno in spoštljivo. Številke o zavržkih hrane na globalnem nivoju so zelo visoke, zato šteje vsak korak na poti preprečevanja nastajanja te vrste odpadka.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je že v preteklosti na pomembnih mednarodnih sejmih oz. dogodkih pridruževal razpravam o preprečevanju nastajanja zavržkov hrane. Včerajšnji sestanek je prvi korak na poti k dobremu sodelovanju na nacionalnem nivoju, naslednji korak pa je srečanje pristojnih javnih institucij s humanitarnimi nevladnimi organizacijami.

Zasedanje kmetijskih ministrov v Bratislavi

Strniša na zasedanju Višegrajske skupine + 3 podpisala deklaracijo o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je v Bratislavi na Slovaškem udeležila zasedanja kmetijskih ministrov Višegrajske skupine (Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska), kjer so sodelovale tudi Romunija, Bolgarija in Slovenija (V4+3). Teme zasedanja so bile nepoštene trgovinske prakse v verigi s prehrano, poenostavitev Skupne kmetijske politike ter proces Forest Europe. Strniša je na zasedanju predstavila dosežke pri ugotavljanju in odpravi nepoštenih poslovnih praks v agroživilski verigi, kajti Slovenija je začela z aktivnostmi za odpravo teh že v letu 2010 – avgusta 2011 je bil podpisan prostovoljni Kodeks dobrih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, ki so ga podpisale krovne organizacije vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano (KGZS, SKS, GZS, TZS, ZZS). Glavni dosežek Kodeksa je bil dogovor o neto-neto cenah. Spomladi 2014 smo s spremembo Zakona o kmetijstvu ustanovili Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je začel z delom marca 2015.

S spremembo Zakona o kmetijstvu so bila predeljena tudi nedovoljena ravnanja, kot tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, izkorišča drugo pogodbeno stranko. Nedovoljena ravnanja so zlasti vsiljevanje pogojev, dodatnih plačil ali popustov, promocij in drugih storitev, nespoštovanje dobavnih pogojev, proti-dobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga ter bremenitev drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka. Zakonska novela določa tudi plačilne roke, ki so za hitro pokvarljivo blago omejeni na največ 45 dni (v veljavo stopi 1 januarja 2016, po končanju prehodnega obdobja) ter 90 dni za ostale prehrambene proizvode.
 
Zasedanje v Bratislavi

Ne glede na to, da smo že sprejeli nekatere nacionalne predpise in ukrepe, pa Slovenija podpira pripravo skupnega zakonodajnega okvirja, ki bi veljal za vse države EU. Zavedamo se, da bo to zelo zahtevna naloga. Države članice imajo namreč različna izhodišča pri samih nepoštenih praksah, seveda zato tudi pri odpravljanju nepoštenih poslovnih praks in jih rešujejo na različne načine. Državna sekretarka Strniša je v imenu Republike Slovenije podpisala skupno deklaracijo V4+3 o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks, ki vsebuje tudi poziv podpisnic, namenjen Evropski komisiji, da do konca leta 2015 sprejme odločitev o pripravi skupnega zakonodajnega okvirja. Deklaracijo bo na junijskem zasedanju Sveta pod točko Razno predstavil slovaški minister za kmetijstvo in podeželje Lubomir Jahnatek.
 
Druga točka zasedanja je bila namenjena poenostavitvi Skupne kmetijske politike, kjer so vse udeleženke višegrajske skupine z Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo poudarile pomen poenostavitev ukrepov SKP, predvsem z vidika manjših bremen za kmete in upoštevanja dejstva, da je bilo zaradi zamud pri sprejemanju evropske zakonodaje malo časa za priprave na njeno uveljavitev. Državna sekretarka mag. Strniša je poudarila pomen skupnega nastopa V4+3 pri pripravi konkretnih predlogov za poenostavitve, predvsem pa je izpostavila potrebo po večji fleksibilnosti proizvodno vezanih plačil, možnost vlaganja večletnih vlog, pridružila se je pobudi drugih delegacij glede odprave dvojnega notificiranja ukrepov Programa razvoja podeželja, z vidika državnih pomoči pa podprla pobudo češkega ministra Jurečka za dvig praga »de minimis« za kmetijstvo na 30.000 EUR, kar bi pomenilo pomembno ugodnost za slovenske proizvajalce. V sklopu tretje točke je državna sekretarka Strniša podprla skupno deklaracijo v podporo zakonodajno zavezujočemu sporazumu za trajnostno upravljanje gozdov Evrope.

Forum IDAHO 2

Martina Vuk na forumu IDAHO: “Poleg nediskriminatornih zakonodajnih podlag je pomembno razbijanje stereotipov, izobraževanje in osveščanje.”

Državna sekretarka Martina Vuk se je v Črni gori udeležila 3. evropskega IDAHO foruma, ki je potekal med 10. in 12. majem, kjer je izpostavila aktivnosti Republike Slovenije na področju odprave diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Tema srečanja, ki vsako leto poteka ob mednarodnem dnevu proti homofobiji in transfobiji, je bilo ‘Nasilje in zločini iz sovraštva’. Državna sekretarka je izpostavila kako pomembno je, da je letošnji ministrski forum gostila Črna gora, ter da so se ga udeležili ministri in visoki predstavniki držav celotne regije in drugih držav EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta Evrope.

Forum IDAHO 1

Slovenija je po ILGA Europe (International Lesbia, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association) lestvici, ki meri zakonodajo in politike, ki imajo direkten vpliv na pravice LGBT skupnosti, trenutno na 25. mestu. S sprejetjem novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih letos marca se nam bo ta ocena močno povišala. V Sloveniji smo sicer dlje časa urejali pravice istospolnih oseb. Začeli smo leta 2004 s predlogom Zakona o istospolni partnerski zvezi, ki zaradi menjave Vlade ni bil sprejet, nato je bil leta 2005 sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Vlada pod vodstvom socialnih demokratov pa je leta 2009 lotila celotne ureditve položaja družine, otrok in tudi istospolnih partnerjev v Družinskem zakoniku, kateri pa je žal padel na referendumu.

Forum IDAHO 3

“Istospolni partnerji so na pomoč države pri zagotavljanju človekovih pravic čakali 11 let. Čas je bil, da jim pokažemo, da presegamo diskriminacijo in da smo napredna družba, ki je zmožna sprejemati vsakega posameznika”, je poudarila državna sekretarka Martina Vuk.