Prispevki

Peter Pogacar - komentar

Komentar Petra Pogačarja: Prihodnost dela

V začetku tedna sem sodeloval na odlično pripravljeni mednarodni konferenci v organizaciji Društva Progresiva in Evropske fundacije za progresivne študije (FEPS) z naslovom “Prihodnost dela, socialna in pravna varnost”, ki je potekala v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Odprli so pravo temo ob pravem času, ki ga aktivno živimo. Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Dejstvo je, da nove tehnologije v celoti spreminjajo načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo in dojemamo sebe in svet okoli nas.

V celoti ne moremo natančno predvideti, kako bo prihodnost dela izgledala, vendar se spremembe že dogajajo in zato zahtevajo politično pozornost in upravljanje. Na spremembe v delovnih okoljih danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe.

Po eni strani inovativne storitve in poslovni modeli, ki jih omogoča digitalizacija, omogočajo povečanje učinkovitosti na raven, ki si je prej ni bilo mogoče predstavljati, ter potrošnikom ponujajo večjo izbiro. Po drugi strani pa imajo znatne posledice za trg dela in organizacijo dela, kot so povečanje dohodkovnih neenakosti in zmanjšanje dostopa do sistemov socialne varnosti, kar bi se lahko za nekatere skupine delavcev izkazalo za negativno, če ne bo ustreznega ukrepanja.

Da bi preprečili povečanje dohodkovnih neenakosti, ki jih deloma povzroča digitalizacija, je potrebno podpirati kolektivna pogajanja na vseh ravneh, zlasti v panogah in podjetjih, ki jih je prizadela digitalizacija. S tem se zagotovi, da nove oblike digitalizirane organizacije dela izboljšujejo kakovost delovnega mesta, namesto da jo poslabšujejo. V dialogu s socialnimi partnerji je treba preučiti strategije za prilagoditev področja veljavnosti socialnih in delovnopravnih standardov, da bodo odražali pogoje novega delovnega okolja.

Logična posledica je tudi, da je treba ustrezno posodabljati učne načrte poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Uradni podatki Evropske komisije namreč kažejo, da je kar 47% delovne sile v EU brez zadostnih e-znanj.

Nadalje, mednarodne raziskave kažejo, da se na delovnih mestih vse bolj povečujejo tako časovni pritiski kot tudi obseg dela. Nove tehnologije vodijo v vse pogostejše zahteve po stalni dostopnosti. Prilagodljiva organizacija dela zaposlenim običajno omogoča visoko raven delovne samostojnosti in lahko izboljša kakovost delovnega mesta ter poveča in olajša usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Vendar take prilagodljive oblike dela ustvarjajo tudi tveganja, če se zaposleni čutijo obvezane, da so ves čas na voljo.

Medtem, ko so socialni sistemi v Evropi še pred nekaj leti vzdrževali zavidljivo raven socialne varnosti in blaginje, danes temu ni več tako. Močna rast nestandardnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih ne koristi, npr. zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bili sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, bolezni in invalidnosti večinoma vzpostavljeni konec 19. stoletja, ko je na trgu dela prevladovalo delo za nedoločen in polni delovni čas. Povedano drugače, socialna varnost se s takšnim sistemom lahko zagotavlja le za tiste, ki imajo stabilno zaposlitev in skozi življenje redno plačujejo prispevke.

Danes pa smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve, dela za polovični delovni čas in prekarnih oblik dela. Če želimo kot družba ohraniti najvišje možne standarde socialne države in države blaginje so spremembe sistemov in trga dela nujne.

V zanosu uvajanja novih tehnologij tako ne smemo ogroziti strukture evropskega socialnega modela, ki temelji na močni javni udeležbi pri financiranju in zagotavljanju storitev splošnega pomena ter učinkovitih sistemov socialne varnosti.

Glavni cilji reforme trga dela iz leta 2013 je bil zmanjšanje segmentacije na trgu dela med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas. Dobra tri leta kasneje ugotavljamo, da rezultati so in da se ta razkorak zmanjšuje. A hkrati so se na trgu dela pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela.

Trdno verjamemo, da ni pomembna zgolj stopnja delovno aktivnega prebivalstva, ampak tudi zagotovitev kakovostnih delovnih mest, ki posamezniku omogočajo ustrezno socialno, ekonomsko in pravno varnost. Zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dokument »Za dostojno delo«, ki predstavlja nabor ukrepov, ki lahko kot paket predstavljajo preboj za dostojno delo vseh državljank in državljanov.

S proaktivnim oblikovanjem politike na nacionalni in evropski ravni se mora zagotoviti, da se izkoristi priložnosti in sooči z negativnimi posledicami. Pri tem pa je ključno zagotavljati, da delo ostaja kot temeljna vrednota in človekova pravica, ki omogoča preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa daje dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh soustvarja skupnost.

Peter Pogačar je univ. dipl. pravnik in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Marjan Podgoršek SD

Podgoršek na srečanju z novinarji pred sobotno sejo Konference: “Socialni demokrati si prizadevamo za čimprejšnjo ustanovitev demografskega rezervnega sklada.”

Socialni demokrati opozarjamo na nujnost ustanovitve demografskega rezervnega sklada, saj bodo zaradi demografskih gibanj po letu 2030 za izplačevanje pokojnin potrebna dodatna sredstva. O ustanovitvi sklada, ki ga predvideva tudi pokojninska reforma, bomo na sobotni 5. seji Konference stranke v Ljubljani predstavili in sprejemali Deklaracijo za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije. “Demografski rezervni sklad, v katerega bi se po našem predlogu deklaracije SD preoblikovala Kapitalska družba, bi moral biti neodvisen in avtonomen, premoženje pa bi upravljal neposredno,” je zainteresiranim novinarjem na neformalnem srečanju razložil predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bo sklad neodvisen od morebitnih političnih vplivov in od Slovenskega državnega holdinga (SDH). “Sredstva sklada morajo biti namreč namenjena izključno za financiranje pokojninskega sistema in ne za druge namene,” je dejal Podgoršek ob neformalni predstavitvi predloga deklaracije o skladu. “Sredstva sklada bi se lahko ob prenosu celotne naložbe pokojninskega zavoda v Zavarovalnico Triglav, z dodatnimi sredstvi, ki jih že predvideva zakon o Slovenskem državnem holdingu, in z zagotovitvijo dodatnih virov v višini najmanj 300 milijonov evrov v letu 2017 z današnje milijarde evrov, kolikor obsegajo finančne naložbe Kapitalske družbe, do leta 2033 povečala na več kot tri milijarde evrov,” je dodal Podgoršek.

“Vloga sklada je ključna za medgeneracijsko zaupanje v dokladni pokojninski sistem,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Opozoril je, da bo demografski rezervni sklad le odgovoril na demografske izzive, ne bo pa rešil vseh težav na pokojninskem področju in na področju trga dela. Ustanovitev demografskega rezervnega sklada tako po njegovih besedah ne pomeni, da ne bo treba zvišati dejanske upokojitvene starosti in da ne bo treba sprejeti sprememb, ki bi starejšim omogočile daljše ostajanje v delovnem razmerju. “Slovenija je med državami z največjimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev,” je še povedal Peter Pogačar.

Po sobotnem sprejetju deklaracije na Konferenci SD bo po napovedi Podgorška stekla široka javna razprava, ki bo vključevala vse deležnike in predvsem vse generacije. Zakon o demografskem skladu bi moral biti glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet do konca leta 2014. Po koalicijskem sporazumu bi moral biti sprejet do 30. junija 2015. Zakon o Slovenskem državnem holdingu pa je določil, naj se Kapitalska družba preoblikuje v demografski sklad najkasneje do konca leta 2015. “Na sobotni Konferenci bomo Socialni demokrati izrazili pričakovanje, da bo vlada predlog zakona o skladu pripravila za obravnavo v DZ najpozneje do konca letošnjega leta, v nasprotnem primeru pa bomo Socialni demokrati sami pripravili zakonodajni predlog in ga vložili v zakonodajni postopek,” je poudaril Podgoršek.

Vlada na gradu Jablje

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

Vlada se je prvi dan obiska v Osrednjeslovenski regiji osredotočila na projekte, podjetja in ustanove v Mestni občini Ljubljana. Drugi dan obiska je ministrski zbor začel z delovnim posvetom na Gradu Jable, na katerem so spregovorili med drugim o ukrepih za povečanje konkurenčnosti Slovenije, ministrice in ministri pa so se nato razkropili po več občinah v tej najrazvitejši regiji v Sloveniji, kjer so obiskali več ustanov, podjetij in kmetij ter organizacij.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je tako v okviru obiska vlade v Osrednjeslovenski regiji prvi dan obiskala Svetovalnico Fužine, bolj poznano kot CONA Fužine, kakor se sicer imenuje le eden od podprogramov Skupnostnega programa za mlade. Gre za dopolnilni program socialnega varstva, ki poteka po okriljem Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje. Gre za zelo dober in uveljavljen socialno varstveni program namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Programa CONA Fužine in Cent’r Most se izvajata v obliki dnevnega centra za mlajše otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Program zajema tudi informiranje, svetovalno delo in psihosocialno obravnavo namenjeno otrokom in mladostnikom ter njihovim svojcem.

Starejšim mladostnikom s težavami v odraščanju, ki se znajdejo v psihosocialnih stiskah, največkrat povezanimi z izkušnjami eksperimentiranja s prepovedanimi drogami pa je namenjen dnevni center Korak. Osnovni cilji programa v katerega se vključujejo otroci in mladi od 6 do 30 let ter njihove družine, so učinkovito reševanje psihosocialnih stisk in težav uporabnikov, preventivno delo z uporabniki, pomoč in podpora pri vzpostavitvi novih socialnih mrež, izboljšanje učnih in delovnih navad, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč družinam, krepitev moči in izboljšanje življenjske situacije uporabnikov.
V letu 2015 je bilo v celoten program skupaj vključenih 658 uporabnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Skupnostni program za mlade v letu 2016 namenja sredstva v višini 135.300 EUR. Podobne programe ministrstvo sofinanciramo tudi po drugih krajih Slovenije, za vse tovrstne programe pa letno namenjamo okoli 890.000 evrov.

Anja Kopač Mrak med vladnim obiskom

Ministrica Anja Kopač Mrak si je nato ogledala tudi BTC CAMPUS. Gre za program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga zavod za zaposlovanje že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poteka 3 mesece in je sestavljeno iz 12 programskih modulov, v katerem iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot.

BTC Campus je edinstven program, saj mladim, ki so končali visokošolski študij, s krepitvijo podjetniških kompetenc pomaga v času, ko jim gospodarske razmere niso najbolj naklonjene. Izbor skupno 60 posameznikov v Ljubljani in Murski Soboti, starih do 30 let, sta pripravila Zavod RS za zaposlovanje v Ljubljani in Območna služba zavoda v Murski Soboti. BTC Campus je edinstvena izobraževalna platforma, ki z zapolnjevanjem vrzeli med študijem in zaposlitvijo krepi samozavest mladih. V prvih treh izvedbah v Ljubljani je program omogočil dodatno izobraževanje 90 mladim, od katerih se jih je v času trajanja ali po zaključku programa zaposlilo oziroma samozaposlilo 73 sodelujočih oziroma kar 81 odstotkov udeležencev.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je drugi dan obiska po vladnem posvetu o ukrepih za povečanje konkurenčnosti na Gradu Jablje nato v Domžalah srečala s predstavniki gospodarstva. Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Andreja Katič med vladnim obiskom

Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica je vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenila z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU. Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe, ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ministrstvo za obrambo bo za izvedbo prireditve, ki bo konec junija potekala v Ljubljani, prispevalo 50.000 evrov.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.

Tanja Strniša med vladnim obiskom

Državna sekretarka Strniša je obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje. Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi štiri trgovine, in sicer v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah.

Državni sekretar mag. Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti. Vladni posvet so ministri in državni sekretarji zaključili v Športni dvorani v Logatcu s srečanjem z gospodarstveniki in lokalno skupnostjo z regije.

Marjan Podgoršek med obiskom vlade