Prispevki

Jernej Štromajer - komentar

Komentar Jerneja Štromajerja: Taksi Uber ‘alles’

Državni zbor RS je v minulem tednu obravnaval zakonski predlog SDS, da bi legalizirali delovanje spletne platforme Uber in njenega ‘uber’ poslovnega modela v Sloveniji. Brez slabe vesti lahko trdimo, da gre pri tem predlogu za specialni zakon – lahko bi mu rekli tudi LexUber –, ki je pisan na kožo točno določene multinacionalke. Uber v bistvu ni samo ena izmed številnih multinacionalk, ki imajo takšne in drugačne interese: je predvsem simbol deregulacije in liberalizacije sektorja avtotaksi prevozov ter t. i. uberizacije trga dela; tj. ekstremno prekarnih delovnih pogojev delavk in delavcev.

Poleg sicer res dobro delujoče mobilne aplikacije Uberjev poslovni model temelji predvsem na prekarnih delovnih pogojih in na destrukciji trga avtotaksi prevozov; kjerkoli se pojavi, Uber pač ne igra po veljavnih pravilih igre. Zato za svoje delovanje v Slovenji potrebuje specialni zakon. No, velja še omeniti, da omenjena multinacionalka svojo globalno rast gradi na rizičnem kapitalu in (kot se za multinacionalko spodobi?) izogibanju plačevanja davščin v državi, kjer služi provizijo (med 10 in 20 odstotki celotne cene prevoza) za povezovanje svojih »partnerjev«, kot Uber pravi svojim prekarnim delavcem, in potnikov.

V Sloveniji bi po predlogu SDS lahko Uber voznik postal vsak, ki bi pridobil status samostojnega podjetnika – in to brez avtotaksi licence in dovoljenja občine, v kateri bi opravljal prevoze, kakor velja za avtotaksije. Seveda bi ob tem s strani prostotržne desnice hitro slišali, da so dovoljenja in licence samo moteč element na svobodnem trgu, vendar v resnici služijo tako zaščiti potrošnikov kakor tudi zagotavljanju kakovosti in ustrezne konkurenčnosti ponudnikov avtotaksi prevozov. Če kdo misli, da so Uberjevi prevozi po mestu karkoli drugega kot avtotaksi prevozi, se moti.

Celo predlog »legalizacije« Uberja s strani N.Si, ki je pred časom krožil v javnosti, je predvideval, da bi morali Uberjevi ponudniki prevozov pridobiti licenco za prevoz potnikov (ne pa tudi dovoljenja s strani občine). Oba predloga pa imata nekaj skupnega: Uber noče igrati po veljavnih pravilih igre. Uber si hoče zagotoviti poseben položaj na trgu in tako uničiti sedanje avtotaksi prevoznike. Stanje dvoživk, ko dva tipa ponudnikov nudita sicer enako storitev, vendar vsak deluje po drugačnih pravilih, pač nikoli ne prinesejo ničesar dobrega. (Tudi) zato upam, da zakon SDS ne bo stopil v veljavo; slabih praks iz tujine smo v Slovenijo uvozili že več kot preveč.

Da z Uberjevim poslovnim modelom ni vse, kot bi moralo biti, je po dolgem času ugotovil tudi minister Koprivnikar. Minister je v sporazumu z Uberjem nekaj časa celo videl možnost, da bi Slovenija postala »zelena referenčna točka v digitalni Evropi«, karkoli naj bi to pomenilo; dlje kot do pisma o nameri konec koncev nismo prišli. V vmesnem času postaja vedno bolj jasno, da Uberjev poslovni model ni ustrezen in da predstavlja nezakonito motnjo. Zato so ga ponekod že prepovedali, npr. na Danskem, v Italiji, nazadnje tudi v Londonu. Medtem ko nekateri ugotavljajo, da z Uberjem nekaj res ni v redu, pa bi drugi radi uberizacijo avtotaksi prevozov uvozili v Slovenijo.

Da ne bo pomote, na področju avtotaksi prevozov zadeve že sedaj niso urejene, kot bi morale biti ali vsaj kakor bi lahko bile. Že sedaj so taksisti prekarni delavci in kot samostojni podjetniki plačujejo svojemu dispečerju, da jih povezuje s strankami – le tako se lahko vključijo v mrežo ponudnikov avtotaksi prevozov. Edini pravi razliki med trenutnimi ponudniki in Uberjem sta torej, da dispečiranje prevozov poteka večinoma preko telefona ter da morajo imeti slovenski taksisti licenco in občinsko dovoljenje ter seveda taksimetre in davčne blagajne.

Poleg tega v nasprotju z Uberjem slovenski taksisti sprejemajo gotovino in plačujejo vse davke v Sloveniji. Tudi največje slovenske avtotaksi mreže so se že prilagodile trendom in tako lahko tudi v Sloveniji naročimo avtotaksi prevoz preko mobilne aplikacije. Pa vendar, mar ne obstaja nobena sodobna alternativa sedanjim slabim praksam na področju avtotaksi prevozov? Seveda obstaja – vendar ne v obliki multinacionalke.

V Austinu, glavnem mestu zvezne države Texas v ZDA, so mestne oblasti pred časom prepovedale Uber, ker ta ni želel izpolnjevati enakih pogojev kot druge avtotaksi službe. Potem ko se je Uber umaknil iz Austina, se je mesto v sodelovanju z zainteresirano javnostjo odločilo, da potrošnikom ponudi alternativno obliko avtotaksi prevozov. V skladu z odločitvijo mestnega sveta je mesto podprlo ustanovitev avtotaksi zadruge. Zadruga je združila posamezne voznike (podobno kot so vozniki preko dispečerskih servisov sedaj povezani v Sloveniji), njeni (so)lastniki pa so postali vozniki sami.

Tako so sami vzpostavili model dispečiranja, lastno blagovno znamko in poslovni model, ki jim znotraj zadruge kot demokratičnega podjetja v lasti članov, tj. avtotaksi prevoznikov, omogoča, da si urejajo pogoje dela in način zagotavljanja socialne varnosti. Na takšen način vozniki niso le neodvisni od oderuških pogojev korporacij ali posrednikov, ampak si sami zagotavljajo delujoč posel. Austin ni edino ameriško mesto, v katerem deluje avtotaksi zadruga. Te so prisotne tudi v Denverju in Philadelphii ter v Madisonu v Wisconsinu, ki je primerljive velikosti kot Ljubljana. Avtotaksi zadruga v tem mestu uspešno deluje že od leta 1979 in danes zaposluje več kot 250 delavcev, kar pomeni, da je ena največjih delavskih zadrug v ZDA.

Alternativa uklanjanju interesom multinacionalnih korporacij torej obstaja. In ironično, najdemo jo lahko tudi na drugi strani Atlantika, od koder bi nekateri radi uvozili rešitve, za katere številni v Evropi in tudi ZDA vedo, da niso najboljše. Naj ob tem le še omenim, da je Indonezija od Uberja zahtevala, da storitve svoje spletne platforme nudi preko lokalno ustanovljene avtotaksi zadruge. Odkar so v Londonu prepovedali Uber, pa tudi tam poteka proces ustanavljanja avtotaksi zadruge. Drugačen svet je mogoč.

Jernej Štromajer je strokovni sodelavec Poslanske skupine Socialnih demokratov

P.S. Predlog zakona so poslanke in poslanci DZ na glasovanju zavrnili.

Andreja Katič

Obrambna ministrica Katič s pojasnili glede obravnave predloga zakona o obrambi v DZ

Članice in člani Odbora za obrambo so ob drugi obravnavi predloga zakona o obrambi izglasovali sklep, da se pred nadaljnjo obravnavo pripravi javna predstavitev mnenj. Sklep lahko razumemo kot dodatno prizadevanje za izboljšanje predloga novega zakona o obrambi, ki so ga pripravili zelo različni strokovnjaki iz upravnega dela Ministrstva za obrambo in iz Slovenske vojske. Če je to iskren namen predlagateljice sklepa in tistih članov, ki so ga podprli, potem to tudi sama pozdravljam. Kljub temu se mi zdi, da nam zmanjkuje časa, ki je še na voljo za sprejem zakona, ki bi izboljšal delovanje obrambnega sistema ter položaj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.

Dejstvo je, da Republika Slovenija potrebuje nov, sodoben zakon o obrambi, ki odgovarja vsem varnostnim izzivom in novim dejstvom na tem področju, saj je bil prvi Zakon o obrambi napisan pred 23 leti. To so potrdile vse parlamentarne stranke, ko smo jih na začetku priprave zakona vprašali o podpori glede priprave novega zakona in jim predstavili glavna izhodišča. Po mojem prepričanju smo sodoben in strokovno podprt zakon na Ministrstvu za obrambo po zelo dolgem usklajevanju tudi pripravili. Predlog zakona, ki je v Državnem zboru RS v drugem branju, pomeni delo ne le sedanjega vodstva ministrstva, temveč tudi prejšnjih obrambnih ministrov, ki pa jim žal ni uspelo pripraviti besedila novega zakona, primernega za parlamentarno obravnavo.

Predlog zakona o obrambi smo pripravljali skladno s predvidenimi postopki priprave zakonodaje v Sloveniji. To pomeni, da smo strokovne rešitve medresorsko uskladili, pripravili pa smo tudi javno obravnavo zakona. Javna objava predloga zakona na podportalu E-demokracija, med katero je bilo mogoče sporočiti mnenja, predloge in pripombe, je potekala od 13. aprila do 13. maja 2016. V tem času je bil predlog objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za obrambo. Javna predstavitev predloga zakona je bila 22. aprila 2016 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.

Pripombe in predloge so posredovale štiri fizične osebe ter več organizacij:
– Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije (3. maja 2016),
– Zveza slovenskih častnikov (12. maja 2016),
– Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (16. maja 2016)
– Zveza veteranov vojne za Slovenijo (25. maja 2016),
– Zveza društev general Maister (6. junija 2016).

Osnutek zakona je bil 12. aprila 2016 predstavljen sindikatom na Ministrstvu za obrambo in jim je bil posredovan v mnenje na podlagi 100. b člena Zakona o obrambi 10. maja 2016. Dopolnjen osnutek zakona je bil sindikatom 2. februarja 2017 ponovno posredovan v mnenje. Na podlagi pripomb sindikatov je usklajevanje vsebine zakona potekalo 23., 28. in 30. marca ter 6. aprila 2017.

Kljub več pozivom tako strokovni javnosti kot drugim zainteresiranim javnostim na naš predlog ni bilo večjega odziva, razen zgoraj navedenih, zato moram iskreno povedati, da me je tak odnos drugih strokovnih javnosti v času priprave najboljših strokovnih rešitev presenetil, saj smo pripravljavci zakona pričakovali bistveno večjo vključitev strokovne javnosti. Zdi se mi, da tudi javna obravnava, ki bo po sprejetem sklepu na Odboru za obrambo v prihodnjih tednih, ne bo bistveno prispevala h kakovosti predlaganega zakonskega besedila in bo le skrajšala čas, ko je sploh še mogoče sprejeti ta bistveni obrambni zakon ter potem še zakon o službi v Slovenski vojski.

Ministrstvo za obrambno je podrobno pojasnilo ter odgovorilo tudi na dileme in pripombe, ki jih je v svojem mnenju k zakonu izpostavila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pri tem smo podrobno strokovno utemeljili, katere vsebine zakona predstavljajo vrsto, obseg in organizacijo obrambe, nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ter da zakon v celoti sledi okviru iz 124. člena Ustave Republike Slovenije, kar je kot dilemo z vidika usklajenosti zakona z Ustavo Republike Slovenije posebej izpostavila Zakonodajno-pravna služba. Menim, da nikakor ni mogoče sprejeti teze, da tega okvira ne upošteva že veljavni zakon, kar se posledično kaže tudi v predlogu novega zakona.

Iskreno upam, da vsa podpora, ki so jo poslanke in poslanci namenjali prizadevanjem za izboljšanje socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ni bila le na deklarativni ravni. Upam, da bodo rešitve, ki smo jih predlagali v dveh predlaganih zakonih, še pravočasno sprejete. Če se to ne bo zgodilo, je bilo javno zavzemanje za izboljšanje položaja pripadnikov Slovenske vojske vsaj nekaterih očitno neiskreno. Vojakinje in vojaki Slovenske vojske ne morejo ostati edina velika poklicna skupina z največjimi sindikalnimi omejitvami s svojim socialnim položajem na isti ravni, na kateri so danes. Ne predstavljam si, kako bo država v prihodnje še lahko po običajnih postopkih popolnjevala Slovensko vojsko ob plačah, ki jim jih namenja.

Zato pozivam politike, da se poenotimo glede prihodnosti obrambne sposobnosti Republike Slovenije, saj so trenutne in tudi prihodnje varnostne razmere v svetu kompleksne. Prav je, da našim državljankam in državljanom zagotovimo ustrezno varnost ter obrambo države.

Andreja Katič, ministrica za obrambo in predsednica Sveta SD za obrambo

OZADJA

Matjaž Han: “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava!” 

Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev izglasoval Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije glede financiranja javnega osnovnega šolstva. Socialni demokrati pozdravljamo odločitev poslank in poslancev za nadaljevanje postopka spremembe oziroma dopolnitve Ustave, da se kakovost in dostopnost javnega osnovnega šolstva uredi ter zaščiti z najvišjim pravnim aktom. Po našem prepričanju gre za potreben korak, da se javno osnovno šolstvo zaščiti pred siromašenjem javnega na račun zasebnega.

“Slovenska javna šola je dobra šola, četudi ne idealna,” je v uvodni predstavitvi predlagatelja dopolnitve 57. člena Ustave poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Spomnil je na kakovost slovenskega osnovnega šolstva, ki jo prepoznajo tudi številne mednarodne organizacije, kazalniki katerih slovenskega šolarja postavljajo nad povprečje.

Ob tem je Han poudaril, da je “poglavitni cilj predloga za dopolnitev 57. člena Ustave, da se vsakomur, ne glede na njegov izhodiščni položaj ali položaj družine, zagotovi dostop do kakovostnega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega osnovnošolskega izobraževanja”. Prav s tem se po njegovih besedah odpravlja tudi nejasnost, ki se je odrazila v različnosti mnenj Ustavnega sodišča glede vprašanja: ali in v kolikšnem obsegu naj se zasebno izobraževanje financira iz javnih sredstev.

“Socialni demokrati smo večkrat poudarili, da drugo, tokrat diametralno nasprotno stališče Ustavnega sodišča ni bilo vsebinsko v ničemer argumentirano, kar bi bilo ob tako radikalnem odmiku nujno. Ni nepomembno, da je Ustavno sodišče tudi tokrat prepustilo zakonodajalcu, da področje uredi sámo, četudi s spremembo Ustave. Poslanke in poslanci imamo torej ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ohranimo kvalitetno in zaščitimo javno šolstvo,” je bil jasen vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot prvopodpisani k predlogu zakona Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo ob krepitvi spoznanja o pomenu javnega šolstva, ki se kaže tudi s podporo k sklepu za začetek dopolnitve Ustave, ki bi primarno javnofinančno skrb države za javno šolo opredelila kot posebej pomembno normo, zapisano v najvišjem pravnem aktu. “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava,” je ob tem izpostavil Han. Na očitke o ideološkosti vprašanja pa je Han odgovoril, da je idejni motiv Socialnih demokratov ob tej pobudi socialna država, da se poskrbi za ljudi na najboljši možen način.

“Nas zanima socialna država, za katero je ključen obseg javnih storitev, ki jih nudi posamezniku, vse to z namenom, da zagotovi okolje, kjer lahko posameznik na najboljši način razvije svoje potenciale ter tako postane dragocen člen družin in tudi družbe nasploh,” je izpostavil Han. “Ne pozabimo na pomembno kompenzacijsko vlogo sistema vzgoje in izobraževanja, katere cilj je nadoknaditi zaostanke, ki so posledica različnih, večinoma socialnih izhodišč,” je še poudaril vodja Poslanske skupine SD.

Han odločitev za javno šolo vidi kot odločitev za prihodnost te države, ki jo mora Državni zbor sprejeti kot avtonomna institucija, imuna na različne partikularne interese predstavnikov družbeno vplivnejših skupin, saj smo Socialni demokrati prepričani, da mora biti dostop do kakovostne javne izobrazbe pravica vseh, ne glede na njihove socialne položaje.

“V zaključku ponavljam stališče, da moramo iskati poti, kako krepiti javno šolstvo, da bo lahko v sistemu, kjer žal vse bolj očitno prevladuje tudi trženjska logika, vsak otrok imel možnost, da pride do kakovostne izobrazbe in razvije vse svoje sposobnosti na način, kot najbolje zmore,” je stališče za dopolnitev Ustave povzel vodja poslancev SD Matjaž Han.

Jan Škoberne v DZ

Poslanska skupina SD z mnogimi opozorili glede zakona o drugem tiru

Ob obravnavi predloga Zakona o drugem tiru je namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne uvodoma poudaril, da smo Socialni demokrati zakon presojali skozi prizmo pogleda, da gre razvoj uspešnih, tudi najbogatejših držav v učinkovitosti in daljnosežnosti njihovih industrijskih politik, skupaj z razvojem ključne infrastrukture.

To po mnenju poslanca Škoberneta predstavlja okolje za rast gospodarstva, razvoj kvalitetnih delovnih mest in države blaginje ter da poskrbimo za ljudi, za zdravstvo, za izobraževanje, za visok življenjski standard. V luči tega je Škoberne drugi železniški tir med Koprom in Divačo opredelil kot projekt temeljnega pomena za ohranitev ter nadaljevanje rasti sektorja logistike v Sloveniji. “To je ena izmed panog, ki je v krizi največ izgubila, hkrati pa ima še od obdobja tranzicije največ rezerve za razvoj za ustvarjanje dodane vrednosti,” je povedal Škoberne.

Sta pa zakon ter model izgradnje po besedah Škoberneta precej daleč od tega kar Socialni demokrati želimo. “Boljšo rešitev smo v SD videli in jo še danes vidimo v partnerstvu države, Luke Koper in Slovenskih železnic,” je pojasnil Škoberne in hkrati poudaril, “da bi bilo tovrstno javno-zasebno partnerstvo časovno učinkovitejše, cenejše in predvsem bolj stabilno ter opozori na tveganja, ki so po njegovem ključna tako z vidika izvedbenih, javno finančnih kot tudi korupcijskih vprašanj”.

“Po našem mnenju zakon namreč pomeni, da bo treba v času izgradnje, še posebej v letih 2021 in 2022, bistveno povečati strukturni napor, kar pomeni, da bomo vsaj del investicij v druge sektorje, v druge dele države, lahko pa tudi del socialnih transferjev in orodij, s katerimi zagotavljamo državo blaginje, prisiljeni zmanjševati v kolikor gospodarska rast ne bo ustrezno visoka ob spremljanju te izgradnje,” je opozoril Škoberne.

Ob tem je poslanec SD izpostavil 250 milijonsko obremenitev državnega proračuna v dveh letih, ki ji bo sledila še dvakrat tolikšna v celotnem obdobju financiranja, brez jasnega načrta o povračilu investicije. Tako je po njegovih besedah na mestu vprašanje uspešne izvedbe projekta v primeru stečaja družbe 2TDK in s tem povezanimi obveznostmi države za poplačilo projekta do izteka amortizacijske dobe, vprašanje neomejenosti pripravljalnih del in nejasnosti glede vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju.

Zaradi vseh teh odprtih vprašanj je Škoberne v zaključku stališča Poslanske skupine SD poudaril, da bomo Socialni demokrati projekt podrobno spremljali. “Če želimo delati manjše in večje korake naprej, moramo tu in tam tudi verjeti, da so nekatere stvari mogoče in da jih ljudje delajo v dobri veri na način, kot najbolje znajo,” je dodal Škoberne.

Muršič o zakonu o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Bojana Muršič: Socialni demokrati pozdravljamo predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na skupni novinarski konferenci podpisnikov predloga Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami predstavila razloge za podporo SD predlogu zakona. Skupno stališče podpisnikov zakona je, da je zakon potreben, saj značilnosti dosedanje ureditve obravnave teh otrok – neusmerjenost na družino kot celoto, izključenost družine pri odločanju o pomočeh, nesistemska urejenost in nepovezanost pomoči ter njihova neenakomerna dostopnost – terjajo sprejem celostne rešitve.

Tako je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami po predlogu nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja do obveznega vstopa otroka v šolo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj; okrepi zmogljivost same družine, spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je ob tem poudarila, da je celostna obravnava ključna tako z vidika otroka kot tudi njihovih staršev, ki morajo po njenem ostati straši, ne pa terapevti, kar se je ob dosedanjem, neurejenem in nepreglednem stanju pogostokrat dogajalo. Ob tem je poslanka izpostavila pomen sodelovanja vseh pristojnih ministrstev (za zdravje, izobraževanje ter družino) ter tudi civilnih organizacij. “Predlog zakona je pot naprej za starše in otroke v težki situaciji, v kateri se znajdejo,” je povedala  poslanka Muršič. Ustrezen razvojni načrt, pospremljen s koordinirano in celostno obravnavo, pa je po njenem prepričanju temelj, na katerem se lahko gradi najoptimalnejši razvoj otroka, tudi s primerno vključenostjo in obravnavo celotne družine.

Pomanjkljivosti dosedanjih zgodnjih pomoči družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, namreč kažejo, da so te pomoči zagotovljene z različnimi zakoni ali pa sploh niso zakonsko zagotovljene, ob tem pa umanjka pregledno usklajevanje potrebnih pomoči. Novi zakon je tako usmerjen k temu, da se ekipa strokovnjakov v razvojih ambulantah razširi, da se zagotovi večja povezanost pristojnih služb ter hkrati okrepi psihosocialna pomoč družini, ki se soočajo s stiskami, vprašanji ter strahovi.

Tako so poglavitni razlogi, zapisani v predlogu zakona za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami; pospešitev razvoja otroka s posebnimi potrebami in zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb tako, da izkoristimo najoptimalnejše obdobje otrokovega razvoja do vstopa v šolo, zmanjšanje stroškov izobraževanja, kar zmanjšuje potrebe po posebnem izobraževanju in z njim povezanimi storitvami v šolskem obdobju; zmanjšanje verjetnosti institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami po dopolnjenem 18. oziroma 26. letu; utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove bolj aktivne starševske vloge pri skrbi za drugačnost otroka, vzgoji in varstvu, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri zadovoljevanju posebnih potreb njihovih otrok.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih

Ob obravnavi Družinskega zakonika na seji Državnega zbora je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak poudarila, da gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje, ko je prvi, pred petimi leti, propadel zaradi referenduma, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. “Obe, takrat sporni vsebini, sta danes že urejeni v drugih zakonih, na skoraj enak način, kot je bil predlog Družinskega zakonika pred petimi leti,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Tako po besedah ministrice predlog Družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom in po njenem je vsakršna razprava o tem vprašanju, razprava o nečem, česar v zakoniku ni. “Danes je tu v DZ razprava, ki je namenjena zgolj sama sebi in nabiranju političnih točk, tistih, ki jo sprožajo,” je dodala ministrica. Glede na to, da je na področju otrokovih pravic in koristi še vedno aktualna zakonodajna iz leta 1976, je ministrica izrazila pričakovanje, da se v tokratnem poizkusu sprejme sistemska prevetritev zaščite otrokovih koristi – Družinski zakonik.

Zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, sta po besedah ministrice osnovna cilja zakonika, kar je po njenem tudi razlog za prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. “Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak povzema, da predlog zakonika jasno določa koliko časa lahko ukrep traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa ter uvaja tudi t.i. načelo najmilejšega ukrepa, da se ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabi tisti, ki otroka še zaščiti in hkrati čim manj posegel v pravice staršev, odvzem otroka staršu pa je v Zakoniku predviden kot skrajni ukrep.

Glede definicije družine, o kateri je bilo veliko tudi spolitiziranih polemik, pa ministrica poudari, da je družina definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. “Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je povedala ministrica, med pomembnejšimi novostmi Zakonika pa izpostavila možnost mediacije v družinskih sporih, programe v podporo družine, ki so namenjeni zlasti spodbujanju pozitivnega starša in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanje odnosov v družini in aktivnemu preživljanju prostega časa, pripravlja pa se tudi podlaga za sprejetje resolucije v družinski politiki, ki bo temeljni strateški dokument na področju družin ter predlaga ustanovitev Sveta za otroke in družino.

“Gre za zakon, ki ga v Sloveniji potrebujemo, ki je prestal obsežno javno razpravo in je usklajen s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, “da zakonik podpirajo tako v Skupnosti centrov za socialno delo, Sodnem svetu, na Vrhovnem sodišču, Socialni zbornici, ter druge institucije”.

Poslanka Marija Bačič je v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov izpostavila, da so prav polemike glede pravic istospolnih, ki so se navsezadnje izrazile na dveh padlih referendumih, botrovale nameri, da se sprejme Zakonik, ki bo v prvi vrsti v korist otrok. Kljub temu, da »spornih« vsebin, ki so bile predmet referendumskih pobud predlog ne ureja, pa se žal tudi tokrat sliši nove napovedi o referendumu, kar je po mnenju poslanke zaskrbljujoče. Ob tem je povedala, da so bili na matičnem odboru upoštevani in navsezadnje sprejeti tudi amandmaji opozicije, “tako lahko v primeru nepodpore zakoniku trdimo, da gre bolj kot za vsebino za vnovično sprenevedanje in prodajo lastne politične propagande”.

Ob tem je poslanka SD spomnila na vsebine, ki so v razpravah o družinskem zakoniku pogostokrat zlorabljene in se z njimi še vedno manipulira, kot npr. pravica do splava, posvojitev otrok s strani istospolnih, oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za konec je Marija Bačič dodala, da gre podpora Socialnih demokratov Družinskemu zakoniku ravno v sled zaščite otrokove koristi, čemur predlog v največji meri tudi sledi. Poslanka Bačič je še izrazila pričakovanje, da je to – otrokova korist – tisto, kar bo prepričalo tudi ostale poslanke in poslance, “da nam je vsem mar tudi za vse tiste otroke, ki nimajo – iz kakršnegakoli razloga že – obeh staršev in da tudi tem otrokom priznavamo pravice”.

Jan Škoberne v DZ

Škoberne o predlogu zakona o vajeništvu: “Poleg znanja je potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco.”

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.

Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.

Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.

Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.  

Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.

Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima  sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.

“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.

“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.

V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.

PS SD

Poslanci SD soglasno glasovali proti noveli Zakona o tujcih

Socialni demokrati smo vseskozi obravnavo novele Zakona o tujcih vztrajali na stališču, da je pri tako kontroverznem zakonu, ko se pod vprašaj postavlja z Ustavo RS in z mednarodnimi konvencijami varovane človekove pravice ter varnost naše države in vseh njenih državljank in državljanov, treba pretehtati vse možnosti, da se najde ustrezno ravnovesje med tema dvema vrednotama.

Še posebej pa smo poudarjali, da morajo biti v zakon vključene ustrezne varovalke, ki bodo ščitile človekove pravice v zadostni in ustavno ter mednarodnopravni meri, tudi s tem, da se ukrepanje oziroma aktivacija zakona sproži le z dvotretinjsko, torej ustavno večino.

Le slednja lahko po mnenju Socialnih demokratov prepreči zlorabo tega občutljivega instrumenta, ki mora biti domišljen kot skrajni ukrep in ga je zato treba z največjo skrbnostjo zaščititi pred morebitnimi špekulativnimi nameni.

Ker je bila vsebina novele zakona o tujcih že tekom celotne obravnave – od Vlade do zakonodajnega postopka v Državnem zboru – obremenjena s čedalje več dilemami, ki jih je navsezadnje v svojem mnenju k zakonu razgalila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, smo Socialni demokrati ta varovala videli kot zadnji in skrajni limit, pod veljavo katerih bi lahko zakon imel še minimalno možnost naše pozitivne presoje.

Ker pa je se na zasedanju Državnega zbora, s sprejemom amandmaja NSi, zlomilo še to zadnje varovalo, smo na glasovanju v DZ vsi poslanci Socialnih demokratov noveli zakona o tujcih soglasno nasprotovali.

NK Židan o drugi interpelaciji zoper Kopač Mrak

Predsednik SD Židan: “Opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo zoper ministrico Kopač Mrak.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan​ je 14. decembra, še pred začetkom seje DZ o interpelaciji zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, na novinarski konferenci poudaril, da je opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo, kar je povsem nedopustno. “V primeru druge interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak gre za klasično obliko politične manipulacije in izkoriščanja družinske tragedije, in tragedije dveh nedolžnih otrok, za ozke politične cilje stranke SDS, ki si na vsak način želi pridobiti pozornost pri čemer ne izbira sredstev,” je bil jasen Židan.

“Takšna politična praksa nam je tuja in jo Socialni demokrati kategorično zavračamo,” je bil oster predsednik SD Dejan Židan​ in dodal, “da pričakujemo popolno podporo koalicije ministrici Anja Kopač Mrak​”. Židan je poudaril, da v SD delujemo korektno in transparentno ter varujemo vrednote. Ob tem je spomnil na rezultate v mandatu Kopač Mrakove, med drugim je izpostavil upad števila brezposelnih in naraščanje zaposlenih ter projekt reorganizacije centrov za socialno delo.

Interpelacija zoper ministrico Kopač Mrak po besedah Židana ni napad na ministrico, ampak napad na družinske vrednote. “Najbolj pomembno je, da zaščitimo otroke,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju mediji vedno pogosteje javno poročajo o otrocih, ki so lahko žrtve nasilja, in so zaradi težkih družinskih razmer obravnavani v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Židan meni, da je takšno ravnanje za otroke škodljivo, saj naj bi to povzročalo dodatne psihološke travme ter vplivalo tudi na otrokov duševni in socialni razvoj.

“Pri tem gre tudi za kršenje ustavne pravice do zasebnosti,” je opozoril predsednik SD. Po njegovem mnenju je nedopustno, da je poslanska skupina SDS pri vložitvi interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak družinsko tragedijo uporabila za obračune s koalicijo. “Obračuni ne bodo koristili ne otrokom in družini in ne državi,” je povedal Židan in dodal, da “so le simptom časa, v katerem živimo v Sloveniji in v katerem živimo tudi v Evropi”.

Anja Kopač Mrak v DZ ob drugi interpelaciji

“Interpelacija predstavlja poskus vpliva podpisnikov interpelacije na potek in vsebino konkretnega postopka, kar je z vidika delitve oblasti nedopustno,” pa je v DZ opozorila ministrica Anja Kopač Mrak. “Namen interpelacije je očitno rušenje zaupanja državljanov v socialne institucije in diskreditacija mene kot ministrice,” je dodala ministrica iz vrst SD in v odgovoru na interpelacijo v DZ zavrnila vse očitke. Opozorila je, da so podpisniki interpelacije pomešali naloge in pristojnosti posameznih organov ter jo po njenih besedah pozivajo k vmešavanju v postopke mimo pooblastil, kar bi lahko razumeli kot napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj. “Vsebina interpelacije temelji na konkretnem primeru dveh mladoletnih otrok, pri katerem upravni oziroma sodni postopki še niso zaključeni,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Hkrati je ministrica poudarila, da je treba pri obravnavi interpelacije v prvi vrsti imeti pred očmi pravico do zasebnosti, ki je v primeru otrok še bolj pomembna in jasno opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah. Opozorila je, da podpisniki interpelacije hočejo za vsako ceno razgrniti zgodbo družine in zlorabiti tragedijo v ozke politične namene. Otroci iz konkretnega primera pa so bili po besedah ministrice preveč izpostavljeni tako v medijih kot tudi v javnih razpravah. Ministrica Kopač Mrak sodbo Vrhovnega sodišča spoštuje. “Vendar sodišče jasno loči med koristmi otrok in babice, odločanje o pravicah otrok pa ni bilo predmet tega sodnega spora, pač pa je sodišče odločalo o pravicah babice,” je opozorila ministrica Kopač Mrak. “Sodišče je ugotovilo le, da je bila babici kršena ustavna pravica do družinskega življenja, ni pa ugotavljalo morebitne kršitve pravic otrok in tudi ne njihovih koristi,” je dodala ministrica.

“Pravnomočnost konkretne odločitve sodišča je ustavna vrednota, ki pa ne more biti absolutna, kadar je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic,” je opozorila Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da je njena vloga v takšnih primerih nadzorna in sistemska ter da kot ministrica ne more in ne sme dajati konkretnih navodil posameznim organom, kar bi bilo mimo njenih pristojnosti. Poudarila je, da kot ministrica nima nobenih pristojnosti glede odvzema otrok, da je pri tem center za socialno delo samostojen in da se minister s konkretnimi navodili ne sme vmešavati.

Da bi se odstranil vsak dvom o nepristranskosti pri odločanju je ministrica že spomladi vladi predlagala, da jo iz postopkov, povezanih s tem primerom, izloči. “To pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnosti in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Ministrica je ocenila, da tako prva kot tudi druga vložena interpelacija predstavljata zlorabo instituta interpelacije. Ponovno je poudarila, da podpisniki interpelacije iz vrst SDS kot podlago za interpelacijo uporabljajo vsebino, ki sploh ne bi smela biti predmet interpelacije, pač pa stvar ravnanja institucij socialne države in ustreznih upravnih oziroma sodnih postopkov.

Jan Škoberne s poslanskim vprašanjem

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”