Prispevki

»Nadsodišča, ki bi brez ustreznega nadzora in mimo nacionalne ter zakonodaje EU dajala prednost tujim podjetjem, ne morejo biti predmet nobenega investicijskega sporazuma v Evropski uniji«

Poslanska skupina Socialnih demokratov je ob razpravi glede ratifikacije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem opozorila, da Slovenija in Evropska unija ne smeta pristati na njegove določbe, ki predvidevajo ustanovitev t.i. nadsodišč, ki bi mimo rednega sodnega sistema odločala o sporih med vpletenimi v investicijske naložbe. Ob tem se pojavlja niz spornih postavk in neodgovorjenih vprašanj; določbe sporazuma o delu teh razsodišč pa pomenijo privilegiranje tujih investitorjev, ki bi nasproti domačih lahko obšli nacionalno zakonodajo, vprašljiva je neodvisnost razsodnikov ter pripadajoče pravice iz naslova razsodišč, ki v največji meri pripadajo tujim investitorjem.

Spomnimo, da se je Evropska unija s podobno razpravo glede tovrstnih nadnacionalnih mehanizmov že nedavno srečala; pri razpravi o sporazumu CETA, ko so določbe o uvedbi arbitražnega nadnacionalnega mehanizma pri določenih državah članicah Evropske unije – tudi Sloveniji – sprožile zadržke, kar je navsezadnje botrovalo temu, da je sporazum CETA danes le v začasni uporabi, njegovo skladnost z evropskim pravnim redom pa presoja Sodišče EU. Slovenije je vseskozi zastopala stališče, da naj se novih sporazumov s tako vsebino ne podpisuje, dokler se o njihovi skladnosti ne izreče Sodišče EU.

Poslanska skupina Socialnih demokratov je zaradi predloga spremembe slovenskega stališča v zvezi s tem sporazumom zahtevala koalicijsko usklajevanje. Predlog stališča RS namreč nakazuje, da naša država – kljub zadržkom do spornih določb glede naložbenih razsodišč – umakne pridržek na podpis sporazuma. Na današnjem Odboru za gospodarstvo je tako poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot jasno povedala, da Vlada RS nima mandata, da bi kakršnekoli spremembe stališč glede tako pomembnih zadev sprejemala brez soglasja parlamenta in da bi tovrstna praksa pomenila velik odmik od predhodnih stališč Slovenije. Prav tako je poudarila, da gre v primeru sporazumov s Singapurjem za dva ločena sporazuma: prvi govori o prosti trgovini, drugi pa o zaščiti naložb, in le o slednjem – naložbenem – je danes odločal odbor. Prav naložbeni sporazum pa je po mnenju poslanke tisti, ki terja največjo pozornost, saj njegove določbe tujim podjetnikom omogočajo tožiti države pred posebnimi tribunali, tako da se izogne nacionalni zakonodaji in sodiščem.

»Pri predlogu stališča Slovenije, ki sicer sledi politiki potrjeni v Državnem zboru, se morata v obzir vzeti dve ključni povedi tega sporazuma, ki po našem mnenju ne bi smeli biti vključeni v stališče naše države. Ne smemo si namreč dovoliti, da se zaradi nekaj samo navideznih sprememb spravimo v pozicijo, ko bodo drugi lahko odločali o investicijskih sporih, ki se dogajajo našim ljudem, na naših tleh, da bomo imeli razsodišča, ustanovljena brez osnovnih meril demokratičnosti in neodvisnosti sodstva v Evropski uniji«, je bila jasna poslanka.

Ob tem je izpostavila tudi smiselnost, če ne že nujnost, da tako Slovenija kot tudi Evropska unija v prid zaščite njunih interesov, s tem pa interesov vseh njunih ljudi – vztrajata da se o skladnosti tovrstnih razsodišč najprej izreče Evropsko sodišče. »Le tako bomo na jasnem, sedaj in navsezadnje tudi v primeru Ceta, ali so takšna sodišča sploh v skladu s pravom EU«, dodaja Hotova.

Socialni demokrati tako kljub drugačni, »popustljivejši« drži naše države vztrajamo pri jasnem zadržku pri sprejemanju tega, ali ostalih investicijskih sporazumih, ki bi lahko škodovali našim, pa tudi evropskim interesom.

Socialni demokrati želimo solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi!

V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.

“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.

“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.

“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.

Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.

“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Komentar dr. Milan Brglez: Arbitražna spoznanja

Ko je nemški tednik Der Spiegel objavil mnenje pravne službe Evropske komisije o arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, je še enkrat več postalo jasno, da je tudi v Evropski uniji (EU) politika postala pomembnejša od prava. To spoznanje ni seveda nič novega za vsakega, ki se vsaj malo spozna na mednarodno politiko in mednarodno pravo. Saj mednarodno pravo v bistvu nadomešča ali vsaj ureja uporabo prisile med državami na temelju njihovega soglasja.

A navajeni smo bili verjeti, da je EU v vseh svojih do danes razvitih pravnih oblikah postopoma vzpostavila avtonomno in nadnacionalno območje vladavine prava z vzajemnimi in vnaprej določenimi pravili. Omogočilo ga je prav soglasje držav članic, da bodo pri izvajanju suverenosti na svojem ozemlju mednarodno pravo spoštovale in da se ne bodo, za razliko od nekaterih evropskih nacionalnih držav v 18. stoletju, postavljale nad njega. Temu očitno ni več tako in nekaterim državam članicam se je pridružila tudi Evropska komisija.

Pravzaprav pričakovano. Tudi za relativno soglasje slovenske politike tako glede »reševanja« arbitražnega postopka kot glede implementacije končne arbitražne

Podpora predsednice nemških Socialdemokratov Andree Nahles

Pred volitvami nas je podprla tudi predsednica nemških Socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles, ki je na uradnem obisku v Sloveniji. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na novinarski konferenci poudaril dobro sodelovanje z nemško sestrsko stranko. V obeh strankah verjamemo v močno Evropo, vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, ki temelji na vladavini prava, ki razume, kaj je solidarnost, ki se kot ekonomsko in politično močna pojavi tudi v drugih delih sveta ter ki zna odgovoriti na varnostna vprašanja.

“Ta pohod nacionalizma, pohod skrajnih strank, ki v bistvu razbijajo Evropo kot enotni prostor, škoduje vsakemu državljanu, vsaki državi in Evropi kot skupnosti,” je prepričan Židan.

“Socialni demokrati gremo samozavestno na volitve. Če nam bodo volilci zaupali vodenje vlade je pomembno, da v Evropi ne bomo sami. Imamo številne prijatelje in partnerske stranke po Evropski uniji s katerimi lažje vodimo dialog glede skupnih vprašanj,” je pojasnil Židan ter se  zahvalil Nahlesovi za današnji obisk v Sloveniji. “Verjamem, da bo sodelovanje najinih strank prineslo dobre stvari za ljudi, za prihodnost Evrope,” je sklenil na novinarski konferenci ob robu obiska nove predsednice SPD Andree Nahles na njenem prvem mednarodnem obisku.


“Izjemno sem vesela, da sem prišla na obisk v Slovenijo ter da jasno podprem predsednika SD Dejana Židana in Socialne demokrate v predvolilnem boju. Močna socialna demokracija je pomembna za ljudi in prihodnost EU,” je uvodoma povedala Andrea Nahles in nadaljevala, da je sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo zelo dobro, saj je pomembno, da imamo močno Evropo, ki drži skupaj in vzpodbuja solidarnost ter napredek. “Evropa trenutno ni popolna, zato je toliko bolj pomembno, da države sodelujemo. Izkoristiti moramo ugoden čas za številne reforme, za močnejšo solidarnost in vlaganje v ljudi,” je še poudarila.

Kot je dejala Nahlesova, je tudi v Nemčiji porast nacionalistične miselnosti. Po njenih besedah se takšne ideje porajajo iz strahu in povzročajo sovražnost med državami in tudi med skupinami znotraj držav. Nacionalistične usmeritve ne spodbujajo solidarnosti in ne ponujajo novih rešitev za prihodnost, ampak spodbujajo nemir, zato jih je treba ustaviti, meni.

Po njenem prepričanju se je treba v boju proti tem idejam zavzemati za demokratičnost in oblikovati politiko za vse. “Naše prizadevanje je, da se ljudi, ki jih je strah, ne odriva stran, ampak da jim pomagamo,” je dejala in ob tem poudarila pomen socialne in zdravstvene politike, da ljudi denimo ne bo strah, da bodo v starosti revni.

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v znak zahvale za obisk in dobro sodelovanje predsednici SPD Andrei Nahles izročil simbolično darilo, kozarec slovenskega medu. Ob tem je izpostavil, da smo z razglasitvijo Svetovnega dneva čebel naredili majhen korak na poti odpravljanja svetovne revščine za kar si vsi, še zlasti pa Socialdemokrati, skupaj prizadevamo.

Nahlesova se po srečanju z vodstvom Socialnih demokratov udeležila tudi javne tribune o družbi in politiki po meri mladih, na kateri so sodelovali predsednik SD Dejan Židan, evropska poslanka S&D Tanja Fajon in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Komentar Tanje Fajon: Trumpova trgovinska vojna – nevarna igra ničelne vsote

Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o višjih carinah na uvoz jekla in aluminija v ZDA je razburila svet in povzročila val kritik in ogorčenja. Kot da mu sploh ni mar za pravila mednarodne trgovine je v zadnjih nekaj dneh napovedal še zvišanje carin na uvoz iz Kitajske in v svojem populističnem slogu zagrozil nemški avtomobilski industriji: »Obdavčili bomo Mercedes Benz, obdavčili bomo BMW!«. S Trumpovimi protekcionističnimi ukrepi se ne strinja niti njegov gospodarski svetovalec, ki je zaradi tega odstopil, v začetku tedna pa je sam odstavil državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki ravno tako nasprotuje višjim carinam. »Bližamo se kabinetu, ki si ga želim«, je ob tem dejal.

Ali se bližamo tudi novi svetovni ureditvi, ki si jo želijo Trumpove ZDA? Medtem ko ameriški predsednik bahato in vztrajno krši pravila težko izpogajanega multilateralnega okvirja se izrisujejo pravila nove igre. Ta so jasna, a sila nepravična in nekonstruktivna: interes ZDA je glavno merilo in za njegovo uresničitev je dovoljeno vse. Trumpove ZDA bi globalizacijske tokove preusmerile po svoje, dvignile bi carine mimo dogovorov znotraj Svetovne trgovinske organizacije in prekinile pogajanja o mednarodnih trgovinskih in okoljskih sporazumih.

Čeprav je še prezgodaj ugotavljati, kaj točno bi pomenile carine ZDA in podajati natančno oceno gospodarske škode, vemo, da protekcionistični ukrepi, ki so sprožilec trgovinskih vojn, niso nikoli prinesli nič dobrega. Zgodovina je pokazala, da gre za nevarno igro ničelne vsote, v kateri ni zmagovalcev. Zdi se, da Trump pozablja na lekcijo o razvoju po drugi svetovni vojni, ki nas je izučila, da zmanjšanje trgovinskih ovir prinaša koristi vsem.

Ne ozira se na stroko, ki trdi, da je čas za skupno znižanje carin po vsem svetu in postopno uskladitev navzdol. Danes, ko je popolnoma jasno, da trenutna carinska pravila Svetovne trgovinske organizacije odražajo ‘staro ureditev sveta’ in da potrebujemo dogovore o carinah, ki bodo odraz ‘nove ureditve sveta’ je Trumpova poteza klofuta gospodarski logiki in posmehovanje multilateralni ureditvi.

Tudi v Evropskem parlamentu smo ostro obsodili Trumpovo odločitev glede zvišanja carin. Evropsko komisijo in države članice smo pozvali k enotnosti in odločnosti v prihodnjih pogajanjih z ZDA. Dvig carinskih dajatev je v nasprotju s sporazumi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, kjer se je 164 držav zavezalo, da bodo spoštovale pravila mednarodne trgovine. Evropska unija lahko zaradi dviga carin ZDA toži pred Svetovno trgovinsko organizacijo in taki postopki EU niso tuji: do sedaj je sodelovala v 181 postopkih za reševanje sporov, od tega v 97 kot tožnik.

Vendar verjamem, da ne smemo dovoliti, da nas Trumpove provokacije pripeljejo do tega, da bi povlekli podobne poteze. Naš odgovor mora biti jasen in odločen, takšen, ki bo v prvi vrsti zaščitil delavce in podjetja v Evropi in bo v skladu z mednarodnim pravom. Upreti se moramo (novi) svetovni ureditvi po meri ZDA, kjer namesto prava vlada moč; kjer imajo sebični nacionalni interesi primat nad skupnimi dogovori, na katerih temelji svetovna ureditev; kjer se moč kaže z nepremišljenimi ukrepi, ki se kratkoročno zdijo kot rešitev, dolgoročno pa škodijo praktično vsem.

V negotovih časih, v časih, ko nespametne poteze enega človeka ogrožajo svetovno ureditev, ki smo jo potrpežljivo in vztrajno gradili čez leta, mora Evropska Unija ostati zvesta temeljnim načelom: vodenje dialoga in gradnja zavezništev sta naše močno orožje, okrepitev sodelovanja s podobno mislečimi partnerji pa naše osnovno vodilo. Še naprej se bomo zavzemali za multilateralno ureditev, ki temelji na jasnih pravilih in sodelovanju, ko gre za mednarodno trgovino ali boj proti klimatskim spremembam. Ne bomo nasedli Trumpovi trgovinski vojni, ki bo na dolgi rok najbolj bolela ravno Američane.

Tanja Fajon, predsednica Sveta SD za zunanje zadeve in evropska poslanka S&D

Komentar Roka Dacarja o sprožitvi “atomskega člena” Lizbonske pogodbe: Ali je lahko demokracija neliberalna?

V zadnjih nekaj letih je na Poljskem in na Madžarskem, prišlo do pomembnih odklonov od temeljnih načel, ki bi jih vse države članice Evropske unije morale spoštovati. Ti so se začeli po prepričljivi zmagi strank FIDESZ na Madžarskem in Pravo in pravičnost na Poljskem in so ena od najbolj vidnih kontraindikacij utrjevanja njune oblasti.

Ne da bi se poglobljeno spuščal v ukrepe, ki sta jih vladi teh držav sprejeli, naj omenim samo nekatere najbolj opazne — recimo odvzem moči ustavnemu sodišču na Poljskem, očiščenje sodnega sistema in odstranitev vladam nenaklonjenih sodnikov, omejevanje politične debate z državnim nadzorom medijev na Madžarskem, itd.

Evropska unija se na poslabšanje stanje demokracije v zadnjih letih ni glasno odzivala, dokler ni pred dobrim tednom odjeknila vest, da se je Evropska komisija odločila sprožiti 7. člen Pogodbe o Evropski uniji — znan tudi kot “atomski člen”, ki lahko v skrajni fazi pripelje do odvzema pravic, ki jih podeljuje pogodba dotični državi.

Vladavina prava

V nadaljevanju bom razložil, kaj 7. člen sploh je in kako deluje — in kakšne so realne možnosti za uspešno izboljšanje stanja vladavine prava v dveh dotičnih državah. Leta 2000 je na parlamentarnih volitvah v Avstriji dosegla večino skrajno desna stranka FPÖ, ki ji je uspelo oblikovati koalicijo z desno stranko ÖVP. Časi so takrat bili drugačni. Na skrajno desne stranke se je gledalo veliko manj prizanesljivo kot danes. Veliko članic EU je proti Avstriji sprejelo bilateralne diplomatske sankcije.

Razpršenost teh sankcij pa je jasno pokazala, da v EU takrat ni bilo uspešnega mehanizma za sankcioniranje držav, ki ogrožajo temeljne vrednote EU. V Lizbonsko pogodbo so tako umestili 7. člen. Člen uvaja dva postopka, preventivnega in sankcijskega. Tako lahko po prvem odstavku tretjina držav članic, Evropski parlament ali Evropska komisija podá mnenje, na podlagi katerega lahko Svet s štiripetinsko večino članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji.

Ko je takšno tveganje enkrat ugotovljeno, pa lahko Evropski svet na predlog tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz 2. člena. Če uspe tudi to glasovanje, lahko Svet s kvalificirano večino odvzame tej državi nekatere pravice, ki izhajajo iz Pogodbe.

Leta 2012 je Komisija uvedla še postopek, ki ga lahko izvede pred aktivacijo 7. člena in ki temelji na nezavezujočih mnenjih ter priporočilih. Poljski je tako izdala že tri priporočila — čeprav bi pred aktivacijo 7. člena morala izdati le enega —, toda izdajanje nadaljnih priporočil po neupoštevanju prvega je bil edini način, da Komisija ne izpade popolnoma neučinkovito. Poljska vlada je namreč prezrla priporočila in sprejela še dodatne ukrepe, ki napadajo pravno državo — čiščenje sodstva, ki je umazano, za povrh pa še komunistična kasta —, Evropski komisiji pa zabrusila, naj se neha vmešavati v poljska notranja vprašanja.

Neuradna koalicija

Opisani postopek na papirju deluje lepo, v resnici pa je razmeroma neučinkovit. Možno je, da uspe postopek po prvem odstavku, v trenutnih razmerah pa je nemogoče uspešno izpeljati tudi postopek po drugem odstavku, ki vodi do konkretnih sankcij in pri katerem je zahtevano soglasje.

Oblikovala se je namreč majhna, neuradna koalicija “neliberalnih držav”, kot jih je v svojem govoru označil madžarski premier Orbán. Dodal je še, da v resnici ni potrebno, da je država liberalna, če želi biti demokratična.

Ideja, na kateri temelji ideologija “neliberalne demokracije”, je ta, da lahko izvoljena vlada počne karkoli, ker je pač bila izvoljena po volji ljudstva. In prav ta mini koalicija, ki bi se ji lahko kmalu pridružila še Avstrija, bi lahko uspešno blokirala postopek po drugem odstavku, ki zahteva soglasje.

Na korake Komisije je tako verjetno bolje gledati kot na glasno in javno kritiko stanja na Poljskem, katere cilj je povečati politični in diplomatski pritisk na vlado ter tako preprečiti nadaljevanje razmeroma odkrite ugrabitve države s strani vladajoče stranke Pravo in pravičnost.

“Neliberalne demokracije”

Nekaj besed je treba spregovoriti še o kritikah vmešavanja Evropske unije v stanje pravne države v državah članicah, ki jih pogosto izražajo simpatizerji tako imenovanih “neliberalnih demokracij”. Ti namreč pravijo, da kontroliranje notranjih ukrepov držav članic pomeni nedopustno vmešavanje Evropske unije v njihovo suverenost. To seveda ni res, kajti napad na temeljne vrednote, na katerih EU temelji — in ki so tudi vključene v 2. člen Pogodbe o Evropski uniji —, je gotovo domena, v katero se Evropska unija lahko vmeša, saj ogroža njene temelje.

EU mora neliberalne režime obsoditi in čim bolj omejiti vpliv problematičnih držav na postopke odločanja v institucijah!

Tukaj ne gre za posamične kršitve, temveč za sistematičen napad na vrednote, ki bi vsem članicam morale biti skupne in katerih spoštovanje je (bil) pogoj za vstop v EU. Omeniti je treba, da se omenjene kritike dobro zavedajo tudi same evropske institucije. Tako je Komisija čakala precej dolgo in dopustila marsikatero dokaj domiselno poljsko interpretacijo pojma pravna država, preden je končno aktivirala 7. člen.

Napol avtoritarni režimi

Kako torej naprej, ko pa določene države članice niso pripravljene vstopiti v resen dialog s Komisijo, ko mnenja Beneške komisija za njih niso veliko več kot mrtva črka na papirju in ko ni resnih možnosti, da bi sankcijski postopek uspel, saj nad njim visi Damoklejev meč blokade? Evropska unija mora neliberalne režime glasno obsoditi, vpliv problematičnih držav na postopke odločanja v institucijah pa čim bolj omejiti. To se je sicer že zgodilo, sprožitev postopka po 7. členu pa naj bi dosegla tudi prvo.

Poleg tega je nujno spodbujati tudi politično debato znotraj teh držav, kar je na Poljskem veliko lažje kot na Madžarskem, kjer je medijski prostor v celoti zasedla garnitura blizu stranki FIDESZ. Vse to je seveda veliko težje uresničiti kot pa napisati. Toda če ne želimo, da se v Evropi utrdijo napol avtoritarni režimi, kake druge možnosti v resnici ni.

Rok Dacar je magistrski študent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Collége D’Europe v Brugesu

Alan Bukovnik: Kako uspešna bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi?

Sloveniji je od vstopa v Evropsko unijo, v letu 2004, odprta možnost sodelovati že v tretji finančni perspektivi oz. okvirju 2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020. Koriščenje EU sredstev poteka preko različnih skladov, kateri omogočajo črpanje na različnih področjih:

  • Evropski socialni sklad
  • Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Evropski sklad za kmetijstvo in podeželje in
  • Evropski kohezijski sklad.

Evropski Kohezijski sklad omogoča financiranje infrastrukturnih projektov, s katerimi se zmanjšuje razvojni zaostanek manj razvitih regij v EU.

Zaradi slabega programiranja kohezijske politike v Sloveniji v času prejšnje finančne perspektive in s tem izjemno slabo izhodišče za pogajanja za trenutno finančno perspektivo je Slovenija vstopila v finančno perspektivo 2014-2020 s preko 300 milijonov evrov vrednih projektov “ready to go” s področja vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, za katere pa ni bilo na razpolago sredstev iz kohezijskega sklada v prejšnji perspektivi. Še več –  Slovenija je “ocenila”, da bo v finančni perspektivi 2014-2020 za projekte na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda potrebovala 250 milijonov kohezijskih sredstev za uresničitev vseh obljub, ki jih je dala ob vstopu v EU leta 2004.

Iz tega izhaja, da smo že ob vstopu beležili 50 milijonov evrov minusa glede na razpoložljiva sredstva. S tem denarjem ne bomo mogli izvesti niti vseh projektov iz prejšnje perspektive, kaj šele, da bi lahko financirali nove, ki jih je pa ravno tako potrebno izvesti, zaradi danih zavez ob vstopu Slovenije v EU.

Zato smo že padli na izpitu, ker smo najprej napisali, da bomo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda do leta 2015 oz. 2017. Zdaj smo te datume prestavili na leto 2021 oz. 2023. A samo prestavljanje datumov ne bo rešilo problema, če imamo do konca te perspektive že sedaj 50 milijonov evrov minusa . Edina rešitev je: takojšnja analiza potreb na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in prerazporeditev sredstev v drugem delu finančne perspektive, v skladu s potrebami na terenu.

Evropska unija je zaradi izjemno slabega črpanja v prvi polovici finančne perspektive 2007-2013 sedanjo perspektivo razdelila na dve polovici in države članice so morale napovedati, kolikšna je njihova adbsorbcijska sposobnost za vsako polovico. S tem si je Evropska unija zagotovila vse potrebno s strani držav članic za načrtovanje EU proračunov v finančni perspektivi. V primeru, da država ne izkoristi napovedanih sredstev iz EU sklada, bo Evropska unija državo kaznovala z odvzemom 8 % sredstev.

Pod črto: časa ni več veliko, konec leta 2018 pa se hitro približuje. Ko se mi ukvarjamo s prvim delom kohezije v tej perspektivi, v Bruslju že potekajo pogajanja za naslednjo finančno perspektivo po letu 2020. Kako bomo uspešni v naslednji finančni perspektivi je odvisno od pogajanj, katera potekajo zdaj v Bruslju. Upam, da je Slovenija dobro pripravljena in iztrži čim več za razvoj države.

mag. Alan Bukovnik, predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo ter župan Občine Radlje ob Dravi

Komentar Tanje Fajon po referendumu v Kataloniji: Kakšen mir podpira EU?

Prejšnji konec tedna je v Španiji minil v znamenju nasilja tiste vrste, za katero sem bila prepričana, da smo jo Evropejci s svojo stopnjo demokracije in spoštovanja človekovih pravic že davno presegli. Žal sem se zmotila. Zelo sem razočarana nad odzivom španskih oblasti, ki je nad lastno ljudstvo poslala oborožene policiste. Iz lastne zgodovinske izkušnje bi morali španski voditelji vedeti, da enostranska uporaba sile ne prinaša rešitev. Enako razočarana sem tudi nad odzivom Evropske komisije (pa tudi medlimi sporočili večine voditeljev evropskih držav, med njimi slovenskega premierja Cerarja).

Zadržanost in politična korektnost glede podpore referendumu je še lahko razumljiva, glede na to, da je v EU še veliko primerov narodov, ki težijo k samostojnosti, in da je ustave članic seveda treba spoštovati, a sem kljub temu pričakovala, da bo Evropska komisija kot varuhinja evropske demokracije v duhu zaščite temeljnih vrednot EU in človekovih oz. pravic narodov nemudoma in ostro obsodila nasilje. Pa je glede neverjetno surovega in zame osebno tudi nepričakovanega dogajanja v Kataloniji zavzela mlačno in pohlevno politično stališče, prazne diplomatske besede, s katerimi se očitno ne želi zameriti španski vladajoči strukturi.

Pri tem ne Evropske komisije ne večine voditeljev ne zanima, ali se niso nemara zamerili Kataloncem, ki so  – skladno s svojo že pregovorno nenasilno držo – povsem mirno oddajali svoje glasove na voliščih. Ti volivci niso mogli in ne bi smeli biti povod za politično zapovedano policijsko nasilje. V tej luči zato sploh ni pomembno, ali gre res samo za notranjepolitično vprašanje, ali je bil referendum neustaven, pa tudi primerjave z drugimi državami niso zelo bistvene.

Menim sicer, da kršitev temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel nikoli ne more ostati ‘samo’ notranjepolitično vprašanje in Komisija bi se tega kot varuhinja temeljnih pogodb morala zavedati enako, kot se v primeru Poljske, Madžarske in drugih primerih po EU in svetu. Zato me toliko bolj čudi, da se evropski vrh bolj kot na skoraj 1000 po nepotrebnem in nedolžnem poškodovanih Kataloncev osredotoča na primerjave separatističnih teženj narodov in se sklicuje na neustavnost referenduma. Kot da je uporaba sile nad mirnimi ljudmi ustavna pravica?

Evropska unija v 21. stoletju ne sme ponuditi ne prostora ne časa za nasilje nad miroljubnimi ljudmi, kot tudi ne za medijske blokade in cenzuro. Zato sva v začetku tedna s predsednikom SD in podpredsednikom Vlade RS Dejanom Židanom poslala pismo predsedniku Stranke evropskih socialistov (PES) Sergeiu Stanishevu in predsedniku Skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) Gianniju Pittelli. V njem izrazila stališče slovenskih Socialnih demokratov, ki smo zgroženi nad nasilnim dogajanjem in ga ostro obsojamo. Pozvala sva njiju in vse evropske voditelje, da tudi sami obsodijo takšna dejanja ter apelirajo na špansko in katalonsko stran k takojšnjemu reševanju statusa Katalonije in drugih odprtih vprašanj z mirnim dialogom.

Več kot očitno je, da je po dolgih letih in desetletjih moledovanja, neuspešnih pogovorov, poskusov spremembe ustave, tožb in sodb v poskusih za dodelitev več pravic Kataloncem v odnosih med Barcelono in Madridom moral nastopiti prelomni trenutek. In Katalonci so se odločili za preverjanje svojega stališča o samostojni državi, ki ga – predvsem Slovenci – v duhu pravice do samoodločbe lahko zelo dobro razumemo. Odločanje o lastni prihodnosti ostaja temeljna pravica naroda in zgodovina je že velikokrat dokazala, da je ne ustava ne nasilje ne moreta ubiti. Tako tudi ta vikend ni zadušil katalonske želje po neodvisnosti, ravno nasprotno, španske oblasti so jo s svojo neomajno odločnostjo, da s katalonsko vlado ne sedejo k pogovoru, še podžgale.

Zaradi kompleksnosti situacije kot zunanja opazovalka ne želim soditi, ali je za ponedeljek napovedana razglasitev odcepitve Katalonije pravilna in časovno primerna, vsekakor pa moram reči, da me skrbi. Odvzem ozemlja brez privolitve se namreč še nikoli ni končal z mirom. Glede na že videne odzive policije in garde se bojim, da se lahko kaj hitro soočimo s hudo tragedijo, katere vpliv lahko pljuskne preko meja. Evropska komisija in premierji pa bodo tedaj zelo težko trdili, da gre za notranjepolitično vprašanje Španije.

Še vedno si želim in prepričana sem, da je to tudi dolgoročno edina prava rešitev, da bi bili obe strani sposobni popustiti do te mere, da bi svoja stališča vendarle še enkrat soočili za pogajalsko mizo, morda sprejeli mediacijo ali drugo vrsto zunanje pomoči in se pri tem ves čas zavedali, da sodelovanje in konstruktiven dialog s konkretnimi rešitvami zanju nikakor in v nobenem primeru ni poraz, temveč obojestranska zmaga, od katere bodo imeli korist vsi španski in evropski narodi.

Srečanje Židana s Timmermansom in Mogherinijevo v smeri krepitve EU in dobrega sodelovanja

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in prvi podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans sta se v torek, 5. septembra, na delovnem sestanku, ki je potekal v prijateljskem vzdušju v Ljubljani pogovarjala o pomembnih evropskih temah. Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju prihodnosti Evropske Unije (EU) in pomena PES v njej. Strinjala sta se, da sta vladavina prava in spoštovanje temeljnih vrednot EU največja garancija za prihodnost unije, ob tem pa je predsednik Socialnih demokratov mag. Židan kolegu Timmermansu predstavil ključne vsebine Socialnih demokratov, ki jih ti naslavljajo v prihajajočem novem programu in so ključne za nadaljnji razvoj države in blaginjo njenih ljudi.

Timmermans in Židan

Glede razsodbe arbitražnega sodišča je predsednik Socialnih demokratov izpostavil pomen spoštovanja razsodbe sodišča ter s prvim podpredsednikom Evropske Komisije izmenjal skupna stališča o pomembni vlogi Evropske Komisije v postopku implementacije te razsodbe, še posebej na področju ribištva. Gre namreč za področje, ki se po zakonodaji EU nanaša na ekspliciten sklic arbitražne razsodbe, zato ima Evropska Komisija odgovornost in pristojnost, da pomaga pri njenem doslednem izvajanju.

Židan in Timmermans

Podpredsednik Timermmans je z navdušenjem podprl projekt svetovnega dneva čebel, v katerem je pripoznal pomen tako v okviru OZN, kot tudi EU. Ob koncu srečanja sta se predsednik Socialnih demokratov Židan in prvi podpredsednik EU dogovorila za nadaljnja, redna srečanja, ki bodo v luči okrepljenega sodelovanja v okviru PES izpostavila teme, pomembne za razvoj in implementacijo socialdemokratskih vrednot.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je nato v nadaljevanju skupaj s ministrico za obrambo Andrejo Katič ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in poslancem SD Matjažem Nemcem, v Državnem zboru srečal še z Visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (EU) Federico Mogherini, ki se mudi na obisku v Sloveniji.

Pogovor je med drugim tekel o sodelovanju na področju evropskih politik in o skupnih aktivnostih v podporo Evropski Uniji ter njeni bodoči integraciji. Židan in Mogherinijeva sta se strinjala, da je potrebno zagovarjati temeljne evropske vrednote, med katerimi ne gre izpostaviti zgolj spoštovanje vladavine prava, temveč tudi solidarnosti. Ob tem je predsednik Židan izpostavil, da je nesprejemljivo, da nekatere države članice spoštujejo EU samo ob želenih ugodnostih, ko pa je potrebno izkazati solidarnost do ostalih držav članic pa se ne počutijo vezane skupni evropski politiki.

Delegacija SD z Mogherinijevo

Predsednik Socialnih demokratov je na srečanju predstavil tudi aktivnosti za oblikovanje novega programskega okvirja stranke, s katerim bo ta nastopila na volitvah prihodnje leto, in izrazil interes, da bi poleg odličnega sodelovanja s Socialnimi demokrati v Nemčiji, na Švedskem in v Avstriji, okrepili tudi sodelovanje z Demokratsko stranko (DS) v Italiji.

Prav tako je bilo govora o nujnosti izvajanja končne razsodbe arbitražnega sodišča, še posebej na področju ribištva, Visoka predstavnica pa je ob zaključku pogovora izrazila  pripravljenost za tesnejše sodelovanje na celotnem področju Skupne zunanje in varnostne politike, še posebej pri vprašanjih migracij.

Komentar Tanje Fajon ob delovnem obisku Washingtona: Pogled iz State Departmenta pod Trumpovo taktirko na Zahodni Balkan

V avli State Departmenta me je čakal mladenič z listom z mojim imenom in številko pisarne. Gospa za sprejemnim pultom se je med vpisovanjem moje identitete pohvalila, da ima že dve znački iz Slovenije in da razlikuje med Slovenijo in Slovaško. Fant mi je med potjo v 5. nadstropje razložil, da je stavba ogromen labirint in da imajo celo uslužbenci težave z orientacijo.

Ko sem vstopila v pisarno, me je Matthew Palmer, veteran v ameriški administraciji in izjemen poznavalec Zahodnega Balkana, presenetil s knjigo. Podaril mi je svoj roman — kriminalko, znanstveno fantastiko, pomešano z realnostjo, pravimi in izmišljenimi osebami in dogodki — z naslovom The Wolf of Sarajevo. “Da jo bom brala na letu nazaj v domovino,” je dejal.

Pridružili so se mi kolegi iz Evropskega parlamenta. Pogovor je hitro stekel o skupnih izzivih in priložnostih na Zahodnem Balkanu. Strinjali smo se, da smo naredili nekaj pomembnih korakov: od reforme pravosodja v Albaniji in menjave oblasti v Makedoniji pa do članstva Črne gore v Natu, a da so pred nami še veliki izzivi. Kako na obeh straneh Atlantika okrepiti in potrditi pripravljenost pomagati Zahodnemu Balkanu pri sprejemanju in izvajanju reform na poti do članstva.

“Moji prijatelji akademiki, intelektualci mi pravijo, da smo Američani dali prednost stabilnosti pred demokracijo. Da podpiramo napol demokratične voditelje in da se zanašamo, da bodo naredili to, kar od njih pričakujemo. Vučića, Haradinaja… Ampak z njimi delamo zato, ker so jih ljudje izvolili. Ker je v našem interesu, da pomagamo pri reformah, vzpostavljanju vladavine prava, v boju proti korupciji in da promoviramo civilno družbo, svobodo medijev, kulturne spremembe. Delati moramo z vsemi,” je bil kritičen Palmer.

Vsi si želimo, da bi države Zahodnega Balkana prej ali slej postale resne in odgovorne partnerice. Američane najbolj skrbi Bosna in Hercegovina. Njena razdeljenost in kompleksnost. November je skrajni čas za določen premik, potem se začenja volilna kampanja. Makedonija se mora osredotočiti na konkretne reforme, zlasti na področju pravosodja in medijev.

V dneh, ko je potekal Transatlantski teden, namenjen oblikovanju skupne strategije 2020 za spopadanje z izjemnimi spremembami v globalnem okolju, me je v Washingtonu presenetila trda, močno zaostrena ameriška retorika do Rusije. Rusija je po prepričanju ameriške administracije vse bolj odločena, da države Zahodnega Balkana odrine od Unije. Da ustvarja kaos, širi lažne informacije, kupuje novinarje in nevladne organizacije. Američane to močno skrbi. Ne samo vpliv Rusije v regiji, temveč tudi način, kako se mu zoperstaviti.

Evropejci smo bili deležni tudi upravičenih kritik glede svoje vloge na Zahodnem Balkanu, češ, da smo pogosto nekonsistentni. Po eni strani postavljamo jasne pogoje, po drugi pa tudi meglene. Tak primer je po mnenju Američanov Kosovo. Jasno je, da EU ne bo odpravila vizumov za državljane Kosova, dokler Kosovo ne bo ratificiralo sporazuma o meji s Črno goro. Nejasno pa je po njihovem, kaj mislimo z učinkovitim bojem proti korupciji. Ker je ta proces lahko brez konca, se pod krinko takšnih in podobnih zahtev lahko skriva naša nepripravljenost na nadaljno širitev.

Če bomo izgubili zaupanje ljudi in če bodo države upočasnile ali ustavile izvajanje reform, bo cena širitve veliko višja. Za razliko od evropskega je ameriški glas v regiji pogosto neposrednejši, jasnejši. Po drugi strani pa ima Unija več instrumentov za spodbujanje reform in razvoja. Zato je sodelovanje ključno.

Nisem pa mogla v Washingtonu mimo vprašanja, zakaj se Američani, ki vztrajajo, da je borba za vladavino prava in demokracijo v njihovem globalnem interesu, niso potem jasno zavzeli za spoštovanje mednarodnega prava ob nedavni odločitvi arbitražnega sodišča, ki je razsodilo o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Visok ameriški diplomat mi je odgovoril, da neradi posegajo v spore med članicami zveze NATO. Izrazil je prepričanje, da sta v Ljubljani in Zagrebu dovolj zreli demokraciji, da bosta sama našla razumno rešitev. Do takrat pa nam svetuje, da se dogovorimo za določena pravila. “Ne bi bilo v redu, če bi obalna straža ustrelila kakšnega ribiča. To bi bil precedens, ki bi lahko imel resne posledice za celotno regijo,” je pojasnil.

Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD, njen prispevek pa je bil objavljen tudi na portalu Fokuspokus.si