Prispevki

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Podnebni posvet za odločno ukrepanje: “Nimamo planeta B”

V predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor organiziral nadaljevalni posvet o podnebni prihodnosti z namenom, da poveže znanost, civilno družbo in politiko v skupni projekt priprave dobre, uresničljive in trajnostne podnebne strategije. V imenu Socialnih demokratov se je posveta udeležil dr. Jernej Pikalo, ki kot podpredsednik stranke koordinira strokovne svete na področju razvoja.

Podnebne spremembe je potrebno obravnavati kot krizo, ki ob neustreznem odzivanju ali nezadostnem ukrepanju ogroža varnost in življenja, pospešuje izginotje rastlinskih in živalskih vrst ter poslabšuje možnosti za preživetje človeštva in planeta.

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8°C, 10–20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046–2065), dolgoročno (2081–2100) pa 20–50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več sušnih obdobij, ki bodo obenem tudi hujša, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo med 15–20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Sredozemlja napoveduje izginotje 60–80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.

Socialni demokrati si prizadevamo za napredno podnebno politiko, Slovenija pa lahko zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti postane primer prehoda v trajnostno organizirano družbo. To zahteva horizontalen premik, prilagoditve in ukrepe na vseh področjih, od energetike, kmetijstva, mobilnosti, dela in proizvodnje, da se doseže večja energetska in snovna učinkovitost.

Stališče SD ob robu podnebnega posveta

Zato je dr. Jernej Pikalo na posvetu poudaril, da “bo potreben premik v globalni zavesti, da so podnebne spremembe naš največji skupni izziv. Nimamo planeta B in smo zadnja generacija, ki lahko obrne trend globalnega segrevanja in mladim omogoči prihodnost.” Ukrepanje proti podnebnim spremembam ne sme biti podrejeno fiskalnim ali drugim parcialnim interesom, pač pa skupna in prednostna naloga celotne družbe. “Če ukrepe in orodja uporabimo pametno in v korist vseh, lahko skozi reševanje podnebne krize naslovimo tudi revščino in neenakosti. Nove fenomene, umetno inteligenco, digitalizacijo in znanstvene inovacije moramo usmeriti v dobro človeštva in pripeljati v življenja ljudi,” poudarja Pikalo.

Slovenija je izmed vseh 28 držav po poročilu Evropske podnebne fundacije pripravila najslabši nacionalni energetski in podnebni načrt, kaže poročilo Evropske podnebne fundacije, saj mu manjka ambicioznosti in kredibilnosti, vključno s potjo do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zato je pred Slovenijo zahtevna naloga, da popravi ta vtis in se z višjimi ambicijami ter sposobnostjo, da doseže cilje, postavi med naprednejše države. V ta namen je potrebno cilje prilagoditi ambiciji ogljične nevtralnosti, pripraviti podrobnejši načrt politik, ukrepov ter virov, v celoten proces pa vključiti vse deležnike v državi. To mora država storiti do konca letošnjega leta. Zato Pikalo opozarja, da mora to do konca letošnjega leta postati ena od ključnih prioritet države.

Dr. Jernej Pikalo
Dr. Jernej Pikalo

Pri tem v SD zagovarjajo medresorski in medsektorski pristop z intenzivnim sodelovanjem politike, znanosti, gospodarstva in civilne družbe, saj je mogoče dejanske učinke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zelene inovacije in tehnologije ter spremembo vzorcev življenja, proizvodnje in mobilnosti mogoče dosegati samo s celovitimi in medsebojno povezanimi ukrepi ter spreminjanjem družbene kulture: “Naša prednost je, da Slovenijo dojemamo kot zeleno državo. Čeprav to ne pomeni, da nimamo resnih izzivov na področju varovanja okolja, je to lahko začetek za gradnjo soglasja o potrebnih korakih za podnebno ukrepanje,” je prepričan Pikalo. Kot minister za izobraževanje, znanost in šport želi Pikalo Slovenijo pozicionirati kot središče naprednih idej, znanj in inovacij, tudi na podnebnem področju in trajnostnem razvoju.

V SD pri tem kot ključne sektorje, kjer bo potrebno ukrepanje, vidijo promet, kmetijstvo in energetiko. Tako so že v prejšnjem mandatu terjali začetek razvojnega prestrukturiranja premogovnikov in opuščanje koriščenja termoenergetskih objektov, vendar z načrtovanim, pravičnim in socialno uravnoteženim prehodom, ki bo omogočil razvojno in socialno prestrukturiranje na premog vezanih območij.

Z najboljšo listo in najboljšim programom za najboljši rezultat

Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”

Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.

Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”

Tanja Fajon:
Zdaj je čas za pomladitev in oživitev evropske ideje

Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.

V tem mandatu je naša poslanska skupina v Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo. Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje, kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in okolja.

Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.

Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.

Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav in svetovnih regij.

Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi. To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.

Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa komaj slaba četrtina volivcev.

Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.

Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse, kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.

Naprej!

Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.

Kongresu mladih evropskih socialistov predseduje Neva Grašič

V Helsinkih na Finskem poteka kongres Mladih evropskih socialistov (Young European Socialists – YES), kjer bodo mladi socialisti in socialni demokrati oblikovali skupna programska stališča, potrdili nov manifest za evropske volitve ter razpravljali o seriji strateških usmeritev za prihodnost Evrope. Prav tako bodo izvolili novo vodstvo za dvoletni mandat, kongres pa bo nagovoril tudi vodilni kandidat za predsednika Evropske komisije Frans Timmermans.

Častna odgovornost predsedovati najvišjemu organu mladih socialistov v Evropi je pripadla članici Socialnih demokratov, nekdanji podpredsednici Mladih evropskih socialistov ter dolgoletni mladinski aktivistki Nevi Grašič, ki je tudi kandidatka Socialnih demokratov na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

»Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta«

»Mladi izražajo močno evropsko identiteto in se bodo za svojo vizijo Evrope tudi borili. Želijo si vključujočo in pravično Evropo in socialisti ter socialni demokrati jih ne bomo pustili na cedilu,« je na otvoritvi kongresa povedala Neva Grašič. »Jamstvo za mlade je bila ideja in zgodba o uspehu mladih evropskih socialistov. S to idejo smo mlade postavili v središče politične agende, nekaj kar sama konzervativna Evropska komisija v tem mandatu ni bila sposobna narediti. Mladim danes pošiljamo jasen signal, da ponujamo drugačno Evropo, ki bo obljuba boljše prihodnosti za mlade. V Evropski uniji vidimo ambiciozno integracijo, kateri se bodo države želele pridružiti, ne pa oditi. Takšno, ki mladim Evropejkam in Evropejcem daje kakovost bivanja in zdravega okolja ter varna in dostojna delovna mesta,« je poudarila ob kongresu.

Manifest mladih evropskih socialistov, ki je osrednja tema kongresa, zahteva ambiciozne ukrepe pri obvladovanju podnebnih sprememb, trajnostno in vzdržno potrošnjo in proizvodnjo; vzpostavitev EU kot skupnosti brez neplačanega dela in kratkotrajnih pogodb o zaposlitve, kot alternativo izpostavlja potrebo po uvedbi enotne evropske pogodbe o zaposlitvi; najnižjo skupno obdavčitev kapitalskih dobičkov pri 25% ter zavezanost k socialno usmerjeni EU, ki na prvo mesto postavlja ljudi, ne kapital; na evropski ravni naslavlja tudi bivanjsko problematiko mladih.

Dr. Milan Brglez:
Refleksija Timmermansovega sporočila

Frans Timmermans, vodilni kandidat evropskih socialdemokratov (PES) na majskih evropskih volitvah in prvi podpredsednik Evropske komisije, je 28. februarja 2019, med svojim obiskom v Sloveniji v okviru Mednarodnega foruma in Srebrne katedre Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je Evropska unija tudi projekt svobode za ljudi, ki je nastal, da se ne bi ponovili totalitarizmi 20. stoletja.

Kot takšna stoji in pade na tristranem stojalu. Slednjega sestavljajo trije podporni stebri, ki so medsebojno nujno povezani, omejeni in sopogojeni: vladavina prava, demokracija in varstvo temeljnih človekovih pravic. Nobenega izmed njih ni mogoče privilegirati, če nam gre res za svobodo ljudi, katerim mora Evropska unija bolje služiti (tako se začne tudi volilni manifest PES »Nova družbena pogodba za Evropo«).

To sporočilo nasprotuje tako tistim, ki bi radi po demokratični poti razrušili ali vsaj znova nacionalizirali Evropsko unijo na raven klasične medvladne organizacije, kot tudi tistim, ki bi radi še naprej podrejali ljudi (skupnemu) trgu z nadaljnjo socializacijo stroškov med vse ljudi in prisvajanjem koristi ali dobičkov le za peščico (kot v primeru reševanja bank leta 2008).

Nacionalizem in populizem prvih namreč danes izpostavlja in s tem zlorablja demokratično formo, da lahko nasprotuje vladavini prava in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Z poudarjanjem »mi prvi« namreč ne odpravlja le človekovih pravic, ki obstajajo zgolj, dokler pripadajo vsem ljudem, ampak tudi uničuje mednarodni in evropski pravni red, od obstoja katerega je odvisno tudi preživetje naše na samoodločbi utemeljena državnosti. Obenem s sovraštvom do drugih znotraj in izven nas, ki ga poganja vzbujanje strahu do drugačnih v pogojih brezperspektivnosti in s tem nezaupanja do obstoječega reda, omogoča ponoven razrast novodobnega fašizma.

Neoliberalizem drugih v primerjavi s tem izpostavlja predvsem pozitivističen vidik vladavine prava, ki v pravno ureditev prevaja obstoječa razmerja politične in ekonomske moči brez ali z onemogočanjem demokratičnega nadzora in spoštovanjem zgolj nekaterih človekovih pravic (ki, denimo, omogočajo njihovo širitev iz domene fizičnih tudi na pravne osebe). Na ta način se lahko mimo ali nad klasično delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vse bolj vzpenja še bančna in korporativna oblast. Ker njeno rast lahko poganja tudi uničevanje in kopičenje bogastva, ne pristaja niti na okoljske ali planetarne omejitve ter onemogoča trajnostni razvoj.

Zaradi vsega povedanega je Timmermansovo sporočilo in predavanje tudi pravšnji odgovor na dan pred njim objavljeno analizo prvaka SDS Janeza Janše »Slovenci in Evropa« (na njegovem Facebooku in v Demokraciji).

V njem poleg zanj gotovo travmatičnega ‘začetka relevantne evropske zgodovine’ v paktu Ribbentrop – Molotov (ali paktu Hitlerja in Stalina) izpostavlja dvojna merila, ki razdirajo Evropsko unijo. Po njegovem se je »/u/porabi dvojnih meril na osi veliki-majhni /…/ v zadnjem času pridružila še uporaba dvojnih meril na podlagi političnih delitev«.

Če lahko prvi vrsti dvojnih meril še prikimamo in jo najkrajše razložimo z neoliberalizmom (ki ga sam seveda noče videti), pa gre pri omenjanju druge vrste dvojnim meril pravzaprav za njegov poskus obrambe nacionalistične in/ali populistične – tudi neliberalne ali nesvobodne – demokracije (zlasti Madžarska in Poljska) na račun nespoštovanja vladavine prava in temeljnih človekovih pravic.

Če hočemo svobodno Evropsko unijo ljudi, moramo v nasprotju s takšno vizijo razgradnje Evrope vztrajati na Timmermansovi (ali socialdemokratski – PES, SD) nujni medsebojni povezanosti in neločljivosti vladavine prava, demokracije in varstva človekovih pravic.

Namesto relativiziranja in izenačevanja različnih totalitarizmov pa moramo državljanke in državljani Republike Slovenije in Evropske unije danes nedvomno vztrajati na pravi strani v idejni in materialni dediščini španske državljanske vojne.

»Nadsodišča, ki bi brez ustreznega nadzora in mimo nacionalne ter zakonodaje EU dajala prednost tujim podjetjem, ne morejo biti predmet nobenega investicijskega sporazuma v Evropski uniji«

Poslanska skupina Socialnih demokratov je ob razpravi glede ratifikacije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem opozorila, da Slovenija in Evropska unija ne smeta pristati na njegove določbe, ki predvidevajo ustanovitev t.i. nadsodišč, ki bi mimo rednega sodnega sistema odločala o sporih med vpletenimi v investicijske naložbe. Ob tem se pojavlja niz spornih postavk in neodgovorjenih vprašanj; določbe sporazuma o delu teh razsodišč pa pomenijo privilegiranje tujih investitorjev, ki bi nasproti domačih lahko obšli nacionalno zakonodajo, vprašljiva je neodvisnost razsodnikov ter pripadajoče pravice iz naslova razsodišč, ki v največji meri pripadajo tujim investitorjem.

Spomnimo, da se je Evropska unija s podobno razpravo glede tovrstnih nadnacionalnih mehanizmov že nedavno srečala; pri razpravi o sporazumu CETA, ko so določbe o uvedbi arbitražnega nadnacionalnega mehanizma pri določenih državah članicah Evropske unije – tudi Sloveniji – sprožile zadržke, kar je navsezadnje botrovalo temu, da je sporazum CETA danes le v začasni uporabi, njegovo skladnost z evropskim pravnim redom pa presoja Sodišče EU. Slovenije je vseskozi zastopala stališče, da naj se novih sporazumov s tako vsebino ne podpisuje, dokler se o njihovi skladnosti ne izreče Sodišče EU.

Poslanska skupina Socialnih demokratov je zaradi predloga spremembe slovenskega stališča v zvezi s tem sporazumom zahtevala koalicijsko usklajevanje. Predlog stališča RS namreč nakazuje, da naša država – kljub zadržkom do spornih določb glede naložbenih razsodišč – umakne pridržek na podpis sporazuma. Na današnjem Odboru za gospodarstvo je tako poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot jasno povedala, da Vlada RS nima mandata, da bi kakršnekoli spremembe stališč glede tako pomembnih zadev sprejemala brez soglasja parlamenta in da bi tovrstna praksa pomenila velik odmik od predhodnih stališč Slovenije. Prav tako je poudarila, da gre v primeru sporazumov s Singapurjem za dva ločena sporazuma: prvi govori o prosti trgovini, drugi pa o zaščiti naložb, in le o slednjem – naložbenem – je danes odločal odbor. Prav naložbeni sporazum pa je po mnenju poslanke tisti, ki terja največjo pozornost, saj njegove določbe tujim podjetnikom omogočajo tožiti države pred posebnimi tribunali, tako da se izogne nacionalni zakonodaji in sodiščem.

»Pri predlogu stališča Slovenije, ki sicer sledi politiki potrjeni v Državnem zboru, se morata v obzir vzeti dve ključni povedi tega sporazuma, ki po našem mnenju ne bi smeli biti vključeni v stališče naše države. Ne smemo si namreč dovoliti, da se zaradi nekaj samo navideznih sprememb spravimo v pozicijo, ko bodo drugi lahko odločali o investicijskih sporih, ki se dogajajo našim ljudem, na naših tleh, da bomo imeli razsodišča, ustanovljena brez osnovnih meril demokratičnosti in neodvisnosti sodstva v Evropski uniji«, je bila jasna poslanka.

Ob tem je izpostavila tudi smiselnost, če ne že nujnost, da tako Slovenija kot tudi Evropska unija v prid zaščite njunih interesov, s tem pa interesov vseh njunih ljudi – vztrajata da se o skladnosti tovrstnih razsodišč najprej izreče Evropsko sodišče. »Le tako bomo na jasnem, sedaj in navsezadnje tudi v primeru Ceta, ali so takšna sodišča sploh v skladu s pravom EU«, dodaja Hotova.

Socialni demokrati tako kljub drugačni, »popustljivejši« drži naše države vztrajamo pri jasnem zadržku pri sprejemanju tega, ali ostalih investicijskih sporazumih, ki bi lahko škodovali našim, pa tudi evropskim interesom.

Socialni demokrati želimo solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi!

V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.

“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.

“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.

“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.

Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.

“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Podpora predsednice nemških Socialdemokratov Andree Nahles

Pred volitvami nas je podprla tudi predsednica nemških Socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles, ki je na uradnem obisku v Sloveniji. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na novinarski konferenci poudaril dobro sodelovanje z nemško sestrsko stranko. V obeh strankah verjamemo v močno Evropo, vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, ki temelji na vladavini prava, ki razume, kaj je solidarnost, ki se kot ekonomsko in politično močna pojavi tudi v drugih delih sveta ter ki zna odgovoriti na varnostna vprašanja.

“Ta pohod nacionalizma, pohod skrajnih strank, ki v bistvu razbijajo Evropo kot enotni prostor, škoduje vsakemu državljanu, vsaki državi in Evropi kot skupnosti,” je prepričan Židan.

“Socialni demokrati gremo samozavestno na volitve. Če nam bodo volilci zaupali vodenje vlade je pomembno, da v Evropi ne bomo sami. Imamo številne prijatelje in partnerske stranke po Evropski uniji s katerimi lažje vodimo dialog glede skupnih vprašanj,” je pojasnil Židan ter se  zahvalil Nahlesovi za današnji obisk v Sloveniji. “Verjamem, da bo sodelovanje najinih strank prineslo dobre stvari za ljudi, za prihodnost Evrope,” je sklenil na novinarski konferenci ob robu obiska nove predsednice SPD Andree Nahles na njenem prvem mednarodnem obisku.


“Izjemno sem vesela, da sem prišla na obisk v Slovenijo ter da jasno podprem predsednika SD Dejana Židana in Socialne demokrate v predvolilnem boju. Močna socialna demokracija je pomembna za ljudi in prihodnost EU,” je uvodoma povedala Andrea Nahles in nadaljevala, da je sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo zelo dobro, saj je pomembno, da imamo močno Evropo, ki drži skupaj in vzpodbuja solidarnost ter napredek. “Evropa trenutno ni popolna, zato je toliko bolj pomembno, da države sodelujemo. Izkoristiti moramo ugoden čas za številne reforme, za močnejšo solidarnost in vlaganje v ljudi,” je še poudarila.

Kot je dejala Nahlesova, je tudi v Nemčiji porast nacionalistične miselnosti. Po njenih besedah se takšne ideje porajajo iz strahu in povzročajo sovražnost med državami in tudi med skupinami znotraj držav. Nacionalistične usmeritve ne spodbujajo solidarnosti in ne ponujajo novih rešitev za prihodnost, ampak spodbujajo nemir, zato jih je treba ustaviti, meni.

Po njenem prepričanju se je treba v boju proti tem idejam zavzemati za demokratičnost in oblikovati politiko za vse. “Naše prizadevanje je, da se ljudi, ki jih je strah, ne odriva stran, ampak da jim pomagamo,” je dejala in ob tem poudarila pomen socialne in zdravstvene politike, da ljudi denimo ne bo strah, da bodo v starosti revni.

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v znak zahvale za obisk in dobro sodelovanje predsednici SPD Andrei Nahles izročil simbolično darilo, kozarec slovenskega medu. Ob tem je izpostavil, da smo z razglasitvijo Svetovnega dneva čebel naredili majhen korak na poti odpravljanja svetovne revščine za kar si vsi, še zlasti pa Socialdemokrati, skupaj prizadevamo.

Nahlesova se po srečanju z vodstvom Socialnih demokratov udeležila tudi javne tribune o družbi in politiki po meri mladih, na kateri so sodelovali predsednik SD Dejan Židan, evropska poslanka S&D Tanja Fajon in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.