Prispevki

SD: Odločen boj proti davčnim utajam

Boj proti davčnim utajam je v ospredju naših načrtov, da povečamo davčno pravičnost, zmanjšamo neenakosti in Evropo bolje pripravimo na prihodnost.

Bullmann: EPP intelektualno in politično ni več sposobna voditi EU

“Novi predsednik Evropske komisije mora postati vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans,” je v Bruslju poudaril vodja poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann. “Sedaj najvplivnejša evropska stranka, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) nima več intelektualne in politične moči za vodenje,” je bil kritičen Bullmann.

Bullmanna skrbi “orbanizacija” EPP in njeno premikanje v desno. Konservativna EPP, ki je že desetletja najmočnejša evropska stranka, bo po javnomnenjskih raziskavah zmagala tudi na tokratnih evropskih volitvah. “Javnomnenjske raziskave in izid volitev ni isto,” poudarja Bullmann.

Evropska ljudska stranka nima ne moči ne poguma za vodenje, sploh pa nima monopola na položaj predsednika Evropske komisije, izpostavlja Bullmann in napoveduje progresivno večino v podporo Timmermansu. A na konkretna vprašanja, ali Timmermans ima zagotovljeno nujno potrebno podporo liberalcev in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Bullmann še ni podal jasnega odgovora.

“Vsakdo, ki deli prioritete socialdemokratov, je v progresivni koaliciji dobrodošel, a vodilna sila v njej bodo socialdemokrati,” je še dejal Bullmann, ki je nostalgično govoril o eri bivšega predsednika komisije, socialista Jacquesa Delorsa. “Govori se o progresivni koaliciji od grškega premierja Aleksisa Ciprasa do Macrona,” je dodal.

Vprašanju, kateri položaj bi v primeru, da predsednik komisije res postane socialdemokrat, dobili liberalci in kaj naj bi prevzela EPP, je Bullmann odgovoril, da socialdemokrati postavljajo na prvo mesto interese ljudi in vsebino, reformo unije, ne boja za položaje.

Bullmann se sicer strinja s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki želi o vodilnih položajih odločiti hitro, saj da bo to Evropski uniji omogočilo učinkovito delovanje. Na vprašanje, ali ne bi odpiranje fronte z EPP po volitvah to onemogočilo in posredovalo slabo sporočilo Evropejcem, je odgovoril, da ne gre za odpiranje fronte, saj so z EPP politični tekmeci.

Vodja politične skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu se je tudi zavzel za to, da imajo britanski evroposlanci kljub nameri brexita enake pravice kot vsi drugi. “Kdo pravi, da brexit sploh bo,” je pripomnil. Socialisti in Demokrati (S&D) sicer na volitvah močno računajo na britanske laburiste.

Nemec: Sodelovanje s skupnimi cilji je alternativa sovraštvu med narodi

Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.

Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.

»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.

Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.

»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

Festival Levstikova: Socialni demokrati o pravični Evropi

Socialni demokrati so na vrtu sedeža stranke v Ljubljani danes otvorili tradicionalni Festival Levstikova v okviru katerega so izvedli prvo tematsko omizje s kandidati za evropske poslanke in poslance. V pogovoru o Pravični Evropi so poleg kandidatke dr. Dominike Švarc Pipan in kandidata dr. Aleksandra Jevška sodelovala še nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič ter nekdanja predsednica Ženskega foruma SD in Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.

Kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. “Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti,” je poudarila Švarc Pipan, sicer strokovnjakinja mednarodnega prava.

Kandidat za evropskega poslanca in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. “Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo,” je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. “Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno,” je poudaril Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije.

Jevšek je med pogovorom na omizju poseben poudarek namenil koheziji. Po njegovem mnenju je ta – poleg političnih bonitet – ključna za Evropo. “Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije,” je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi. 

Dr. Patrick Vlačič pa je na omizju spomnil, da so vrednote socialdemokracije v sami naravi človeka. “Težko si je namreč predstavljati, da bi bil kdo za neenakost in nepravičnost,” je povedal Vlačič. Ob tem je Vlačič opozoril še na veliko nevarnost za prihodnost Evrope in sicer na vzpon fašizma ter nacionalizmov. “To se dogaja zato, ker imajo nekateri politiki s širjenjem strahu in iskanjem zunanjih sovražnikov enostavne odgovore na zapletena vprašanja, kot so na primer migracije,” je opozoril Vlačič. Zato je po njegovem mnenju izjemnega pomena izobraževanje ljudi ter ob tem nikoli pozabiti zgodovine. “Čeprav se nam mogoče zdi daleč, lahko vzpone fašizma spet vidimo v neposredni bližini,” je dodal Vlačič.

Sonja Lokar je o izzivi evropske Socialne demokracije v boju za pravično Evropo poudarila, da smo ponovno na preizkušnji, kako bomo zavarovali že pridobljene pravice, ob tem pa še naprej uveljavljali načelo enakopravnosti in jo povečali.  Na vprašanje, ali smo dosegli pravično Evropo, za katero so se borili naši borci in borke, je odgovorila, da še zdaleč ne. “Tudi danes se je potrebno fokusirati na razredno pravičnost,” je poudarila Sonja Lokar.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru na otvoritvi festivala poudaril, da vsakega od kandidatk in kandidatov SD lahko vidi v Evropskem parlamentu, saj gre za izjemno kompetentne ljudi. “Vsak od njih lahko zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu,” je poudaril Židan. Spomnil je, da je Evropska unija nastala tudi zato, da se fašizem in nacizem ter vojna na tleh Evrope nikoli ne ponovijo. Židan je izpostavil tudi pomen Evropske unije kot globalnega akterja. “Močna in povezana Evropa, skupaj s Slovenijo, bi morala bolj zmagovati na globalni ravni,” je poudaril Židan dobra dva tedna pred evropskimi volitvami.

Na Festivalu Levstikova bo prihodnji torek, 14. maja, ob 18. uri na vrtu sedeža stranke Socialnih demokratov v Ljubljani potekalo naslednje omizje na temo napredne Evrope, v katerem bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec dr. Milan Brglez, minister dr. Jernej Pikalo in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš

Volitve niso loterija, so priložnost in odgovornost za spremembe v Evropi

Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.

Z najboljšo listo in najboljšim programom za najboljši rezultat

Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”

Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.

Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”

Tanja Fajon:
Zdaj je čas za pomladitev in oživitev evropske ideje

Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.

V tem mandatu je naša poslanska skupina v Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo. Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje, kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in okolja.

Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.

Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.

Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav in svetovnih regij.

Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi. To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.

Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa komaj slaba četrtina volivcev.

Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.

Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse, kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.

Naprej!

Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.

Hočemo Evropo. Drugačno, napredno, solidarno, pravično in trajnostno.

Smo del močnega zavezništva progresivnih evropskih sil, sposobi pametnih sprememb v Evropi. Da popravimo Evropsko unijo v projekt za ljudi, za blaginjo in varnost, za boljši svet.

Tanja Fajon na shodu v Ljubljani: “Obuditi moramo vrednote človekovega dostojanstva.”

V odprtem pogovoru o prihodnosti Evrope so se kandidati Socialnih demokratov za evropske poslanke in poslance predstavili na Dvornem trgu v Ljubljani. “Čas je, da se v Evropi obudijo vrednote solidarnosti, svobodomiselnosti in napredka, zlasti pa dostojanstva za vse ljudi,” je na pogovoru z volivci poudarila nosilka liste SD na evropskih volitvah Tanja Fajon. “Odklanjamo nestrpne, nacionalistične ideje, saj zagovarjamo Evropo, na katero bomo spet lahko ponosni,” je bila ob tem jasna podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon.

Nosilka evropske liste SD Tanja Fajon je v izjavi za medije poudarila, da se Socialni demokrati na volitve podajamo z resnično močno listo kandidatk in kandidatov, ki so goreči zagovorniki solidarne, socialno pravične, napredne in svobodne Evrope. Socialni demokrati močno nasprotujemo nacionalističnim in populističnim politikom, tudi skrajni desnici in pojavu novodobnega fašizma. Evropsko unijo in idejo solidarnosti in miru, na kateri je zrasla, želimo ponovno vrniti ljudem.

Na evropske volitve se podajamo kot samostojna politična skupina, po volitvah pa so vrata SD za povezovanje odprta. Zlasti bi si to povezovanje Fajonova želela med slovenskimi poslankami in poslanci, da bi skupaj delovali v korist Slovenije. “V SD bi bili po sicer zadovoljni z dvema evropskima poslancema, ampak borili se bomo prepričati čim večje število volivk in volivcev, saj so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, morda celo ključne za prihodnost vseh nas, za vizijo Evrope in prihodnost celotne EU,” je napovedala Tanja Fajon.

Z njo se je strinjal Matjaž Nemec, drugi na kandidatni listi. Kot je ocenil, gre za ene pomembnejših volitev, saj se bo z njimi določala smer Evropske unije. Ob tem je dodal, da kandidira zato, ker si želi, da bo EU bolj odločna pri obsodbah novodobnega fašizma, da bomo lahko vse generacije Evropejcev živeli v miru in sožitju. “Da bomo evropski narodi bolj povezani zoper razdiralne sile, ki uničujejo temeljno idejo svobodne Evrope,” je še povedal Nemec.

Skupnost ostane dolgoročno trdna le na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva, pa je povedala kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan. Na prvo mesto je treba postaviti človeka in ga spoštovati ne glede na osebne okoliščine, je poudarila kandidatka Švarc Pipan in dodala, da je Evropa trenutno na razpotju. “Ali bomo okrepili vlaganje v človeka ali samo v kapital, ali bomo spoštovali vladavino prava ali ne, ali bomo solidarni in spoštljivi med sabo ali pa razpadli kot skupnost?” se je vprašala Dominika Švarc Pipan in dodala, “da bomo mi, Socialni demokrati delali za ljudi, za EU, za skupnost”.

Po besedah kandidata dr. Milana Brgleza je treba za Evropo, v kateri se bo dalo normalno živeti, varovati vrednote demokracije in človekovih pravic ter vladavino prava. Pomembno je, da se v Evropi sliši socialdemokratski glas, ki bo v ospredje postavil človeka, pomembno vlogo pa dal tudi okolju. “Sem za odgovorno EU in s sabo prinašam izkušnje boja proti zlorabam, izsiljevanju in grožnjam. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer je možno udejanjit slovensko ustavo,” je še izpostavil Brglez na predstavitvi v Ljubljani. “Čeprav danes morda ne izgleda tako, je EU še zadnji branik človekovih pravic in vladavine prava v mednarodnih odnosih. Če bomo Socialisti in demokrati po evropskih volitvah vodili EU, bo Evropa še močnejši branik teh temeljnih svoboščin,” je napovedal Brglez.

Naša mlada kandidatka za evropsko poslanko Neva Grašič pa je v nagovoru navzočim v Ljubljani izrazila zadovoljstvo, da je med mladim zaznati zelo pozitivno naravnanost Evropski uniji. Med pomembnimi projekti evropskih socialdemokratov v tem pogledu je izpostavila jamstvo za mlade. Kot je zagotovila, pa Socialni demokrati mladih tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu. “Mladi smo tu, da se nas sliši in upošteva. Mladi se borimo za Evropo, ker nam je mar za prihodnost EU, za razvijanje vseh naših talentov v njej, za boljša delovna mesta, za ustvarjanje družin, vseh družin, mladi bomo krepili evropsko idejo miru, sožitja, solidarnosti in napredka,” je poudarila Neva Grašič.

Temeljni cilj kandidata Franca Hočevarja pa je ponovna utrditev idej solidarnosti in vzajemnosti, na katerih je Evropa po njegovih besedah nastala. Kot je opomnil, so te vrednote namreč danes zapostavljene. “Dejstvo je, da se ljudje staramo, kar je civilizacijska pridobitev, zato si želim, da bomo upokojenci in starejši Evropejke in Evropejci lahko uživali v varni starosti, ustrezni zdravstveni in dologotrajni oskrbi. Vse to pa temelji na poštenem plačilu dela, kar je osnova za prihodnost,” je dodal Hočevar.

Poleg navzočih kandidatk in kandidatov na predstavitvi v Ljubljani bosta na evropski listi SD kandidirala še dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek.

Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji

Na obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.

Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.

Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.

Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.

Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja

Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.

V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.

Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.

Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.

Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.

Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.

“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.

“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.

Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.

Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.

“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.

Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.

Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji -> https://bit.ly/2HcRoDA