Prispevki

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Alan Bukovnik: Kako uspešna bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi?

Sloveniji je od vstopa v Evropsko unijo, v letu 2004, odprta možnost sodelovati že v tretji finančni perspektivi oz. okvirju 2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020. Koriščenje EU sredstev poteka preko različnih skladov, kateri omogočajo črpanje na različnih področjih:

  • Evropski socialni sklad
  • Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Evropski sklad za kmetijstvo in podeželje in
  • Evropski kohezijski sklad.

Evropski Kohezijski sklad omogoča financiranje infrastrukturnih projektov, s katerimi se zmanjšuje razvojni zaostanek manj razvitih regij v EU.

Zaradi slabega programiranja kohezijske politike v Sloveniji v času prejšnje finančne perspektive in s tem izjemno slabo izhodišče za pogajanja za trenutno finančno perspektivo je Slovenija vstopila v finančno perspektivo 2014-2020 s preko 300 milijonov evrov vrednih projektov “ready to go” s področja vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, za katere pa ni bilo na razpolago sredstev iz kohezijskega sklada v prejšnji perspektivi. Še več –  Slovenija je “ocenila”, da bo v finančni perspektivi 2014-2020 za projekte na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda potrebovala 250 milijonov kohezijskih sredstev za uresničitev vseh obljub, ki jih je dala ob vstopu v EU leta 2004.

Iz tega izhaja, da smo že ob vstopu beležili 50 milijonov evrov minusa glede na razpoložljiva sredstva. S tem denarjem ne bomo mogli izvesti niti vseh projektov iz prejšnje perspektive, kaj šele, da bi lahko financirali nove, ki jih je pa ravno tako potrebno izvesti, zaradi danih zavez ob vstopu Slovenije v EU.

Zato smo že padli na izpitu, ker smo najprej napisali, da bomo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda do leta 2015 oz. 2017. Zdaj smo te datume prestavili na leto 2021 oz. 2023. A samo prestavljanje datumov ne bo rešilo problema, če imamo do konca te perspektive že sedaj 50 milijonov evrov minusa . Edina rešitev je: takojšnja analiza potreb na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in prerazporeditev sredstev v drugem delu finančne perspektive, v skladu s potrebami na terenu.

Evropska unija je zaradi izjemno slabega črpanja v prvi polovici finančne perspektive 2007-2013 sedanjo perspektivo razdelila na dve polovici in države članice so morale napovedati, kolikšna je njihova adbsorbcijska sposobnost za vsako polovico. S tem si je Evropska unija zagotovila vse potrebno s strani držav članic za načrtovanje EU proračunov v finančni perspektivi. V primeru, da država ne izkoristi napovedanih sredstev iz EU sklada, bo Evropska unija državo kaznovala z odvzemom 8 % sredstev.

Pod črto: časa ni več veliko, konec leta 2018 pa se hitro približuje. Ko se mi ukvarjamo s prvim delom kohezije v tej perspektivi, v Bruslju že potekajo pogajanja za naslednjo finančno perspektivo po letu 2020. Kako bomo uspešni v naslednji finančni perspektivi je odvisno od pogajanj, katera potekajo zdaj v Bruslju. Upam, da je Slovenija dobro pripravljena in iztrži čim več za razvoj države.

mag. Alan Bukovnik, predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo ter župan Občine Radlje ob Dravi