Prispevki

Minister Pikalo se je v intervjuju za STA zavzel za večjo podporo slovenskemu športu

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je med najpomembnejšimi zadolžitvami s področja športa izpostavil z državo povezane napredke pri financiranju slovenskega športa tako na področju infrastrukture, vrhunskega športa in rekreacije, “saj aktivni življenjski slog tudi razbremeni zdravstveno blagajno”.

“V prejšnjem mandatu je bil sprejet zakon o športu in kar se krovne zakonodaje tiče, je vse pripravljeno in urejeno. Zdaj nas čakajo delo na podzakonskih aktih, recimo razni razvidi, vzpostavitev informacijskega sistema, da bomo imeli pregled, kaj financira država, občine in kaj Fundacija za Šport (FŠO). To je sistemska raven, manj sistemska pa, denimo, poenotenje barv slovenskih reprezentanc, kar imamo tudi zapisano v koalicijski pogodbi,” je v pogovoru z novinarjem Jožetom Zidarjem za STA dejal minister Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD.

Za v. d. generalne direktorice Direktorata za šport na ministrstvu je povabil Poljanko Pavletič Samardžija, ki je na ta položaj prišla iz Olimpijskega komiteja Slovenje, pred tem pa je bila že na ministrstvu. Pikalo je dejal, da je že, ko je bil prvič minister, delo opravljala dobro, zato jo je povabil k sodelovanju, ki bo terjalo tudi veliko medresorskega usklajevanja.

Minister bo skušal povečati število zaposlenih športnikov in trenerjev v javni upravi, v policiji, vojski … “Trenutno jih je 115, še iz leta 2013 se številka ni posebej povečala. V nacionalnem programu je zapisano, da naj bi to število do leta 2023 naraslo na 150. To terja tenkočutno usklajevanje z ministrstvi, ki jih zaposlujejo. V tej smeri bi pomagalo, če bi se z ministrstvom za javno upravo uskladili glede sistemizacije delovnih mest športnega trenerja in športnika.”

Na ministrstvu bodo tudi skušali najti boljše rešitve za zdravstveno varstvo športnikov, preventivne in kurativne preglede. Minister je izpostavil, da je največ težav po izstopu športnika iz izobraževalnega procesa, prej je za to dokaj dobro poskrbljeno.

“Na ministrstvu za zdravje je treba razpisati dodatne koncesije, teh ni dovolj niti za preventivne preglede športnikov. Še večji ‘zalogaj’ so rekreativci. Ti z zdravim načinom življenja in redno vadbo krepijo zdravje in so manjši uporabniki zdravstvenega sistema in bilo bi prav, da so za to deležni preventivnih zdravstvenih pregledov.”

Pikalo se bo tudi zavzemal za paket davčnih spodbud za pomoč športu, tako pri dvigu možnih donacij posameznika pri dohodnini kot na drugi strani pri bolj stimulativni obdavčitvi podjetij, ki vlagajo v šport, o čemer pa se z ministrstvom za finance še niso pogovarjali.

O zakonu, ki je uvedel dodatno obdavčitev iger na srečo, kar je tudi posledično zmanjšalo koncesijske dajatve od iger na srečo, s katerimi se napaja eden od največjih sofinancerjev športa, FŠO, pa je dejal: “Res je bil sprejet v času gospodarske krize, vendar se po eni strani trdi, da ni bil sprejet kot interventni zakon, ampak kot del splošne davčne zakonodaje.”

Minister Pikalo ocenjuje, da je treba pri koncesijskih dajatvah iz iger na srečo gledati širše. “To področje bo treba urediti. Posamezne evropske države so našle različne rešitve, enotnega modela ni, je pa dejstvo, da pri nas mimo vsakega nadzora in predvsem neobdavčeno odhaja precej denarja v tuje spletne stavnice, ki imajo privlačna stavna razmerja in zanimive igre. A ne plačujejo koncesnin pri nas, da bi se lahko del denarja stekal v šport in ga bogatil.”

Pred časom je bilo pri nas veliko polemik glede delitve javnih sredstev med ekipne in individualne športe, prvi so menili, da v korist slednjih. Pikalo je zatrdil, da se v ta razmerja ne bo vtikal, saj je za to strokovno dilemo pristojen strokovni svet vlade za šport.

Ocenil je, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega pri vlaganju v športno infrastrukturo, “manjka še nekaj športnih bazenov, denimo v Prekmurju, kakšna hokejska dvorana, opremljen poligon za trening in tekme smučanja. Nadaljnja vlaganja so potrebna tudi zaradi energetskih sanacij ter vzdrževanja in upravljanja, “vendar je treba najti ravnotežje med temi vlaganji in sredstvi za izvajanje programov”.

Po mnenju Pikala je z bolonjsko reformo športna vzgoja povečini izginila s fakultet in je treba podobno kot o zakonu o šolstvu tudi v zakon o visokem šolstvu spet vpeljati športno vzgojo tudi zato, “ker je to zadnje okno v izobraževalnem procesu, ki še lahko zagotovi javna sredstva za vključitev mladih ljudi v bolj zdrav življenjski slog do same starosti”.

Po njegovih besedah v Sloveniji ni najbolje in tudi ne najslabše, kar se evropskih razmer tiče pri trendu zniževanja telesne sposobnosti mladine in otrok, kar kažejo tudi testiranja pri športno-vzgojnem kartonu. “Ta je izjemna dediščina zadnjih desetletij, kar je pozdravila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, saj imamo natančne podatke, od podatkov o telesnem fitnesu vsakega posameznika, pa do generacijskih trendov gibalne učinkovitosti in telesne zmogljivosti po spolu, starosti, regiji … Že ko sem bil prvič minister, pristojen za šport, smo uvajali dodatne ure športne vzgoje v okolja, kjer so bili problemi največji, tudi na pet ur tedensko. Za sistemsko rešitev na državni ravni pa je treba povečati število ur gibanja nasploh.

Pri denarnih nagradah za športne dosežke ga bodo vodili že sprejeti ali popravljeni pravilniki. “Imam pa kot minister vedno možnost, da v primeru res velikih presežkov v mednarodnem merilu predlagam dodatne nagrade. Pomembno je tudi, da nagrade dobijo športniki takoj, ne da nanje čakajo.”

Tudi pri Bloudkovih nagradah, najvišjih državnih za šport, bo skušal čim bolj zvišati denarne nagrade, da bi bile primerljive z ostalimi državnimi nagradami, prav tako pa bo s sodelavci skušal narediti nadaljnje korake za “polno delujoč muzej športa, da bodo obiskovalci, domači in tuji, videli izjemno bogato dediščino slovenskega športa”.

Velenjski župan Kontič ob polovici mandata: Izpeljali smo več velikih projektov

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob drugi obletnici lokalnih volitev v intervjuju za STA dejal, da so v prvi polovici mandata izpeljali kar nekaj velikih projektov. Tako so med drugim dokončali projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden 38 milijonov evrov, je poudaril župan iz vrst SD. Kontič, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 2010, priznava, da projekta vodooskrbe, v okviru katerega so zgradili 42 kilometrov vodovoda in tri čistilne naprave, brez evropskih sredstev ne bi mogli uresničiti. Izpostavil je tudi ureditev Podjetniškega centra Velenje. Ta je po njegovih besedah poln, kar kaže na to, da se je velenjska občina prav odločila.

V velenjski občini so septembra lani zaključili tudi poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Celotna naložba je bila vredna okoli 24 milijonov evrov, občina pa je z naložbo pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 65 v lasti Stanovanjskega sklada RS, s parkirnimi mesti. Stanovanja je razdelila prek razpisa za najem neprofitnih stanovanj. Vrednost deleža velenjske občine pri projektu Gorica je znašal dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini 5,4 milijona evrov ter posojilo za 67 stanovanj s parkirišči v višini 2,3 milijona evrov.

Projekt je bil po Kontičevi oceni v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, saj je imel soinvestitor, podjetje Igem, težave s kupci tržnega dela projekta. Hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja. Podjetje Igem ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo končali. Zato so h gradnji pritegnili HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Ker se je novogradnja začela posedati, je morala občina dodatno najeti podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo. Od Igema je Kontič pričakoval, da bo zagotovil dodatna sredstva, a, kot kaže, se to ni zgodilo, zato zdaj potekajo pogovori z Igemom. Če ne bodo uspešni, namerava občina podjetje tožiti.

Kontič je za še povedal, da občina zaključuje izgradnjo smučarsko-skakalnega centra v Velenju. Novembra bosta namreč dokončani novi skakalnici, ki bosta nasledili porušeno staro in bosta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. V prvi polovici mandata so uredili tudi velenjsko plažo, zgradili čistilno napravo v Vinski Gori in se lotili urejanja plazov. “Veliko je bilo narejenega, čeprav nova finančna perspektiva še ni zaživela,” ocenjuje Kontič.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo muslimanskega pokopališča, je Kontič odgovoril, da gre za željo islamske skupnosti, da bi del pokopališča v Podkraju uredili skladno z njihovimi verskimi obredi. Ker pa država na tem območju načrtuje izgradnjo hitre ceste, je zdaj vse odvisno od tega, kako bo ta umeščena v prostor. Kontič obljublja, da si bo občina pri nadaljnjem razvoju pokopališča prizadevala za ureditev muslimanskega pokopališča.

Za drugo polovico mandata Kontič napoveduje zelo ambiciozne projekte, pri katerih računa na 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tako bi začeli revitalizacijo starega mestnega jedra, na velenjski plaži bi uredili prireditveni prostor in oder, v Stari vasi pa podjetniško-obrtno cono. Pri slednji želijo vzpostavitvi komunalno in prometno infrastrukturo za bodoče investitorje, ki že kažejo zanimanje za projekt.

Kontič pričakuje, da bo vlada do konca leta umestila v prostor hitro cesto Velenje-Šentrupert. “Odločitev vlade bo politične narave, z argumenti pa smo odločno podprli to traso hitre ceste, ki je tudi najhitreje izvedljiva”, meni velenjski župan. Glede očitkov Celjanov, da omenjena trasa hitre ceste ne povezuje Celja in Velenja, pa Kontič odgovarja, da je celjska občina s tremi avtocestnimi priključki zelo dobro poskrbela zase, medtem ko Velenje ima le en priključek v Arji vasi, ki pa je povsem neprimeren.

Minister Židan v intervjuju za STA: “Leto 2016 bo za slovensko kmetijstvo leto razpisov.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je z opravljenim delom v minulem letu 2015 zadovoljen, z nestrpnostjo pa pričakuje tudi leto 2016, ki bo za kmetijstvo leto razpisov. Podpira tudi iskanje rešitev za preoblikovanje trgovskega podjetja Tuš v zadrugo, še naprej pa se bo odločno boril za zaščito terana. “Delo na ministrstvu je v letu 2015 zaznamoval začetek nove kmetijske politike, DZ je sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih in zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ministrstvo pa je poskrbelo tudi za nekatere poenostavitve, npr. pri dopolnilnih dejavnostih,” je minister Židan dejal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Za letošnje leto so si na MKGP zadali tri prioritete – naredili bodo vse, da se gospodarska aktivnost v njihovem resorju dodatno poveča, nadaljevali bodo zmanjševanje administrativnih ovir, ministrstvo z organi v sestavi pa bodo poskusili narediti bolj učinkovito. Predvidena je tudi nadgradnja programa razvoja podeželja. Leto 2016 bo sicer leto razpisov. Predvidoma 4. januarja bodo objavili časovnico razpisov za prihodnje leto, ki bodo skupaj z evropskimi sredstvi iz programa razvoja podeželja težki okoli 350 milijonov evrov, črpati pa jih bo mogoče več let. V okviru samih razpisov bo na voljo predvidoma 140 milijonov evrov, zaradi sofinanciranja v višini od 30 do 50 odstotkov pa bo investicijski cikel v praksi vreden okoli 350 milijonov evrov. “To bo izjemen pospešek slovenski proizvodnji hrane in gozdarstvu,” je povedal Židan.

Ministrstvo je v letu 2015 pripravilo tudi predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, pri čemer so “trčili v nekatere lobistične interese, ki so očitno zelo močni, vendar bomo zgodbo, kot kaže, uspešno pripeljali do konca”, je dejal Židan. Ena od kritik omenjenega zakona, ki ga je ministrstvo predlagalo že v prejšnji vladi, je povezana s kratko časovnico ustanovitve podjetja, ki mora zaradi izteka večine koncesij začeti delovati julija prihodnje leto. “Tudi sam bi si želel, da bi bil zakon sprejet že pred letom dni, vendar je zelo zahteven, zato vzame veliko časa za usklajevanje,” je dejal Židan.

Nekatera opravila do zagona podjetja bo moral po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč. Kje bo sedež podjetja, ki si ga želi veliko občin, še ne vedo, se pa Židanu to niti ne zdi zelo pomembno vprašanje.
Druga obravnava predloga zakona v DZ bo januarja, koalicija pa že pripravlja dopolnila. “V okviru teh bodo upoštevali tudi pomisleke oz. predloge računskega sodišča, ki ga je ministrstvo predhodno zaprosilo za mnenje,” je pojasnil minister iz vrst SD.

“Sam največji doprinos tega zakona vidim v tem, da bomo lahko združili prodajne količine iz državnega gozda, kar je bilo zdaj razdrobljeno, in omogočili večletne pogodbe tistim, ki investirajo in rastejo, torej slovenskim žagam in proizvajalcem kakovostnih lesnih proizvodov. Mora pa to potekati na tržnih temeljih,” je dejal. Pomembno se mu zdi tudi, da bodo lahko v novem sistemu sodelovali kmetje z gorsko-hribovskih kmetij. Kritiki problematizirajo tudi, da bo imelo podjetje za 20 milijonov evrov ustanovnega kapitala. “Podjetje potrebuje zagonski kapital, ki je v veliki meri povezan s potrebo po obratnih sredstvih. Kljub vsemu je med samim opravilom, prodanim produktom, torej lesom, in plačilom neko obdobje, ki ga je treba pokriti. Usposobiti bo treba tudi nekaj logističnih prostorov,” je pojasnil.

Dotaknil se je tudi razmer v prehranski verigi. “Letošnje leto za kmetijsko proizvodnjo ni bilo enostavno, pojavilo se je več kriz, vendar prvo poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da bo leto še boljše od lanskega,” je dejal Židan. “Faktorski dohodek, ki velja za merilo uspešnosti kmetijstva, se je letos po prvih izračunih izboljšal za štiri odstotke, obseg proizvodnje se je povečal za štiri do pet odstotkov, vrednost je zaradi nižjih cen v podobni višini padla, znižali pa so se tudi stroški,” je navedel minister. “Slika v tem trenutku ni slaba, so pa razmere po panogah zelo različne. V precejšnji krizi sta še vedno zlasti mlečna proizvodnja in prašičereja,” je dejal Židan.

Prehranska industrija še naprej počasi raste in kljub relativno nizki stopnji samooskrbe v Sloveniji povečuje izvozno usmerjenost. Imamo namreč sektorje z viški, npr. mlečni sektor, v tistih sektorjih, v katerih nismo samozadostni, pa želijo proizvajalci zaradi lastne varnosti razpršiti prodajne poti. “Ne želijo biti odvisni samo od slovenskih kupcev, zlasti ne od slovenskih trgovskih sistemov, ampak želijo biti čim bolj prisotni na mednarodnih trgih,” je dejal minister, ki to pozdravlja. Za trgovski sistem začasni podatki kažejo, da se začenja krepiti domača potrošnja, tudi hrane. “Trgovski sistemi sicer delujejo zelo različno. Nekateri rastejo, nekateri pa padajo,” je dejal minister Židan.

Glede trgovskega podjetja Tuša je minister Židan dejal, da vlada te problematike na seji ni obravnavala, potekajo pa nekatere aktivnosti glede iskanja rešitev za “očitno prezadolženo podjetje”, da bi se prestrukturiralo v trgovinsko kooperativo. Minister sicer upa, da bo do tega tudi prišlo. V Sloveniji imamo kmetijske zadruge, sicer pa imamo s kooperativami premalo izkušenj, je dejal. V tujini je kooperativni način dela precej bolj prisoten, ne le v trgovini in kmetijstvu, ampak tudi v drugih sektorjih. “Kooperativni način delovanja v gospodarstvu je bistveno bolj trdoživ od drugih oblik, tudi v krizah bolje deluje,” je povedal Židan.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v letu 2015 veliko ukvarjalo tudi z zaščito terana. “Izhodišče Slovenije, ki je edino pravilno, je, da smo teran zaščitili z evropskim pravnim redom. Pričakujemo, da bo Evropska komisija branila teran, česar pa žal ne počne tako, kot bi mi želeli. Očitno je že nekaj časa prisotna ideja, da se zaščita razširi na Hrvaško. Mi menimo, da to v skladu z evropskim pravnim redom ni možno,” je poudaril minister Židan. Sam je imel kar nekaj koristnih pogovorov z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom. “Ti pogovori so bili uspešni, vendar nato pogosto ugotovimo, da njegovo uradništvo tistega, o čemer se midva dogovoriva, ne izpelje,” je dejal Židan.

Nekaj podobnega se je zgodilo pred dnevi, ko sta se dogovorila, da bo komisija Sloveniji poslala hrvaške dokumente, s katerimi južna soseda izpodbija zaščito Slovenije in na podlagi katerih komisija od Slovenije terja dodatna pojasnila. “Komisar je to pisno naročil svojim uradnikom. In kaj so nam ti poslali? Dokument, ki ni dokument. Vse je namreč prečrtano,” je dejal Židan. Na to se je že odzval. “Sam si želim, da bi bila ta zgodba zaprta v skladu z evropskim duhom. Evropski duh pa je, da ščiti lastni pravni red,” je dejal minister in dodal: “Življenje znotraj EU ni povsem enostavno, tisto, kar je pomembno, pa je, da države ščitimo svoje interese.”

Minister Židan se je v pogovoru dotaknil tudi koalicijskega dogovora o tem, da bodo znova uvedli enovito upravljanje vseh dejavnosti na območju Lipice, čemur je sam nasprotoval. Zagovarjal je namreč model, ki daje absolutno prednost lipicancu, in poudarjal, da turističnega dela ne bi smeli financirati v škodo Kobilarne Lipica. Lipica se bo v skladu s koalicijskim dogovorom v prihodnje razvijala pod pristojnostjo enega ministrstva, in sicer za gospodarski razvoj in tehnologijo. “Kakšna bo končna organizacijska oblika, ki jo pripravlja to ministrstvo, ne vem. Pomembno je, da je samo eden pristojen za lokacijo,” je dejal minister Židan, ki bo s svojim ministrstvom še naprej potrjeval rejski program in nadziral njegovo izvajanje.

Z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom se je za STA pogovarjala novinarka Franja Zagorc.