Prispevki

Premislek o prihodnosti izobraževanja ob mednarodnem dnevu mladih

Organizacija združenih narodov je letos mednarodni dan mladih posvetila pozivom k dostopnemu in relevantnemu izobraževanju. Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je ob tem poudaril še okoljski vidik. »Ne smemo pozabiti, da ima naš planet zelo jasne meje. In izgleda, da smo dosegli okoljske meje vzdržnosti tega planeta,« poudarja v poslanici.

Mednarodni dan mladih obeležujemo od 1992, na ta dan pa se opozarja na tematike in izzive, ki so pred mladimi. Po definiciji Združenih narodov (OZN) so mladi tisti, ki so stari od 15 do 24 let, urad za mladino pa pri nas mlade definira kot tiste, ki so stari med 15 in 29 let.

Tema letošnjega dneva mladih je vprašanje formalnega izobraževanja. »Torej, vprašanje tega, kako v hitro spreminjajoči se družbi, ki ni več zaprta v svoje nacionalne okvirje, ampak je vsaka od teh družb pravzaprav globalna, visoko tehnološka in s tem tudi napredna, kaj narediti, zato da bi naše izobraževanje in tisti, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, čez 20, 30, včasih tudi 40 let, imeli vse tiste kompetence, ki so potrebne, zato da bi lahko na trgu delovne sile pa tudi v vsakdanjih življenjih, v vsakdanjih življenjih nas, družinah in tako naprej, kar najbolje funkcionirali,« uvodoma dr. Jernej Pikalo v poslanici ob mednarodnem dnevu mladih pojasnjuje o prihodnosti izobraževanja.

Po njegovih besedah se ravno s tem ukvarjajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Bela knjiga, ki jo načrtujejo, izpostavlja vprašanje prihodnosti šolstva. »Je vprašanje ne samo tega, kaj bomo znali, ampak vprašanje, kako bomo znali, in predvsem, kako se bomo naučili učiti, kajti v prihodnosti bo znanje tako hitro zastarevalo, da ga bo potrebno nenehno nadgrajevat,« poudarja.

Kot je še dejal v poslanici, moramo danes misliti za 20 do 30 let naprej. Pri razmisleku, kakšen izobraževalni sistem želimo imeti, kaj želimo naučiti tiste, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, pa Pikalo izpostavlja tudi okoljski vidik. »Ne smemo namreč pozabit, da ima naš planet zelo jasne meje. In da izgleda, da smo dosegli meje okoljske vzdržnosti tega planeta.«

Po Pikalovih besedah je zato pomembno, da se v vse programe in politike vključi tudi okoljsko komponento, ki je ključna, da bomo čez 20, 30 in 100 let še imeli ta planet, saj je fizično okolje predpogoj našega bivanja.

»Ob mednarodnem dnevu mladih vsem želim kar največ dobre prihodnosti. Želim, da bi seveda tudi v prihodnje v naši državi mladi in mladi po srcu imeli dobre možnosti za izobraževanje ter bi na ta način bili tudi srečni,« zaključuje podpredsednik SD in minister dr. Jernej Pikalo poslanico ob mednarodnem dnevu mladih.

Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

Ministrski kandidat Pikalo s podporo odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Pristojni odbor Državnega zbora je predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala ocenil kot ustrezno. Pikalo je med prioritetami navedel analizo izvajanja strateških dokumentov, pripravo novih ter povečanje sredstev za izobraževanje. Odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati, ne bo pa to vprašanje prioriteta.

Kandidat za ministra Pikalo je uvodoma povedal, da se mu zdi resor, ki naj bi ga prevzel, najbolj perspektiven, saj brez vlaganja v izobraževanje ni razvoja družbe. Hkrati pa ga vidi kot najbolj občutljivega, zato sprememb v njem ne namerava izvajati revolucionarno, ampak postopoma.

Izpostavil je, da bodo v prihajajočem mandatu potekli nekateri ključni strateški dokumenti, med drugim bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, nacionalni program visokega šolstva ter resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Napovedal je analizo, kaj od predvidenega v dokumentih je bilo uresničenega, in pripravo novih strateških dokumentov.

Po njegovi napovedi nameravajo sredstva za vzgojo in izobraževanje z zdajšnjih 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) dvigniti na šest odstotkov, sredstva za znanost pa na en odstotek BDP. Spremeniti nameravajo tudi dinamiko zviševanja sredstev za visoko šolstvo na en odstotek BDP, kar naj bi izvedli do leta 2025 in ne do 2032, kot je predvideno trenutno. Nasploh je obljubil, da na vlaganja ne bodo gledali kot na strošek, ampak kot naložbo.

Na področju vrtcev namerava vzpostaviti program brezplačnega vrtca, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

V osnovnih šolah se bo kot minister zavzel za spremljanje bralne pismenosti, ki naj bi bila ključni cilj prve triade, namerava tudi preveriti, ali so spremembe razširjenega programa dovolj premišljene. Bolje namerava urediti delo z nadarjenimi ter preveriti ustreznost sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. “V dobro otrok in staršev bi bilo, da skušamo tu stvari čim bolj poenostaviti,” je dejal Pikalo.

Kritičen je bil do sprememb v srednji šoli, po katerih si lahko polnoletni dijaki sami opravičijo odsotnost. “Možnih rešitev tu je več, med drugim uvedba starševske pravice v zakonodaji,” je napovedal Pikalo. Zavzel se bo tudi, da preverijo gimnazijske programe.

Na področju univerz namerava nadaljevati internacionalizacijo univerz in se zavzeti za rešitev vprašanja poučevanja v tujem jeziku. Na področju športa namerava spodbujati profesionalni šport in ustanovitev Nacionalnega centra za podporo športnikom.

Obljubil je, da namerava vse odločitve sprejemati v skladu s stroko in širšo razpravo vseh, ki so vpleti v to področje. Pri tem je ocenil, da bo potreboval dobro ekipo ter razumevanje predsednika vlade in preostalih ministrov.

Pri postavljanju vprašanj kandidatu je poslanca Levice zanimalo, kako namerava ravnati v pogajanjih za zvišanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter od kje bi jih bilo treba nadaljevati. Obe vprašanji sta po njegovem mnenju v domeni vlade, zato se do tega težko opredeljuje. Je pa Pikalo opozoril, da imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi oteženega načina napredovanja nižje plače kot primerljivi poklici v preostalem javnem sektorju.

Glede koncesij zasebnim šolam je dejal, da jih je smiselno podeliti tam, kjer takšne šole prinašajo drugačne pedagoške pristope in programe, ne pa tam, kjer gre za podvajanje. Na vprašanje poslanke SDS, ali si je zato obetati revizije že podeljenih koncesij, je odgovoril, da so te stvar pogodbenega prava in da je treba pogledati, kako so pogodbe sestavljene. Odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati in to vprašanje tudi reševati, ni pa to “v koalicijski pogodbi opredeljeno kot prioriteta”, je dejal.

Glede novega zakona o visokem šolstvu je dejal, da je potreben in da se bo potrudil, da ga sprejmejo še v tem mandatu, a da se mora najprej seznaniti, kakšna so mnenja vseh vpletenih o tem.

Po koncu seje je Pikalo v izjavi za medije ocenil, da v predstavitvi ni bilo posebnih presenečenj in da je potekala tako, kot je pričakoval. Vprašanja poslancev so se mu zdela dobra, a na trenutke “preveč konkretna”, glede na to, da je šlo za vprašanja, v katera minister sam ne more posegati.

Poslanska skupina SD odločno nasprotuje izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je za Poslansko skupino Socialnih demokratov (PS SD) nesprejemljiv. V zakonodajnem postopku je namreč pobuda za dopolnitev Ustave, ki smo jo pripravili v PS SD in vložili skupaj s sopodpisniki poslanskih skupin DeSUS, ZL in tedanje ZaAB. Ugotavljamo, da predloženo besedilo omenjeni pobudi nasprotuje.

Ob tem poudarjamo, da je predlog spremembe 86. člena v nekaterih točkah nejasen, pomanjkljiv, celo nasprotujoč si. Program osnovnošolskega izobraževanja, tako kot Zakon o osnovni šoli, loči na obvezen in razširjen program, zanju pa predlaga različen delež financiranja iz javnih sredstev. Sprašujemo se, na kateri podlagi temelji omenjeno razlikovanje v deležih financiranja javnih sredstev. Če predlagatelj razume odločbo peterice sodnikov Ustavnega sodišča tako, da je treba zagotoviti 100% financiranje obveznega dela javnoveljavnega programa, zakaj potem obenem predlaga, da se za razširjeni program namenja 85% financiranje iz javnih sredstev?

Ob tem opozarjamo, da noben del razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov) ni pogoj niti za udeležbo niti posledično za učenčevo napredovanje. Iz navedenega izhodišča ocenjujemo tudi pogoj, ki od zasebnih šol za izvedbo programa zahteva zgolj 80% zaposlenih učiteljev oziroma vzgojiteljev, kot nezadosten. Sklepamo, da je v zvezi z določitvijo obsega financiranja razširjenega iz javnih sredstev veliko nejasnosti in pojmovne zmede, h kateri v 25. točki izreka prispeva tudi peterica sodnikov Ustavnega sodišča.

Predlagatelj sicer skuša z določenimi »varovalkami« delno upravičiti izenačitev obsega financiranja (zasebnim šolam prepoveduje diskriminatorne pogoje vpisa, zaračunavanje šolnin, določi pogoje izvajalcev, …). Opozarjamo pa, da raznolikost organizacije vzgojno-izobraževalnega dela med javnim in zasebnim osnovnim šolstvom, ki z vidika enakega obsega javnega financiranja ni upravičena, določena tudi v Zakonu o osnovni šoli. Zato bi moral predlagatelj, ki ima namen izenačiti obseg javnega financiranja in bi želel biti ob tem dosleden, hkrati poseči tudi v področni zakon.

Kot navedeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami odločno nasprotujemo.

Predlog novele uvaja tudi vrednotenje uvajanja novega zasebnega programa samo za prvo generacijo vpisanih učencev. Nikjer pa ne govori o časovni omejenosti financiranja. V PS SD se sprašujemo, ali to pomeni, da ko program zasebne šole zavod po prvi generacijo ovrednoti kot primernega, čas financiranja ni več omejen?.

Predlog navaja pogoj za financiranje zasebnih programov, to je “bogatitev” šolskega prostora. V zvezi s tem ugotavljamo, da se programi javnih šol z leti spreminjajo v smeri vključevanja novih pedagoških praks, pristopov, vsebin, ki so nekoč pomenile obogatitev šolskega prostora s strani zasebne iniciative. Torej potemtakem zasebna šola pogoja obogatitve ne izpolnjuje več. Menimo, da je navedeno dodaten argument za časovno omejitev trajanja financiranja.

Za PS SD je prav tako nesprejemljiv pogoj soglasja ministra v postopku imenovanja oziroma razrešitve ravnatelja ter direktorja zavoda kot je zapisan v 7., 8. in 9. členu predloga. Pomeni namreč vrnitev v preteklost, v čas politizacije dela ravnateljev.

Nenavadno je, da predlagatelj ob tem ne navaja niti razlogov za nasprotovanje predlogu sveta, s čimer bi omejil, očitno želeno diskrecijsko, pravico ministra.  Zamislimo si namreč situacijo, ko bo minister po elektronski pošti ali kako drugače prejel množico informacij o kandidatu za ravnatelja –  na podlagi česa se bo odločil? Bo izvajal preiskovalne metode? Najhuje bi bilo, da bi minister o soglasju odločal na podlagi govoric, insinuacij, političnih prepričanj, itn. To bi bila nedvomno huda degradacija obstoječega stanja. Po presoji PS SD je tak predlog v nasprotju z izhodišči o zagotavljanju avtonomnega izobraževalnega okolja, zato predlogu nasprotujemo.

Glede preimenovanja pomočnika vzgojitelja v vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja (1. člen) ter zapis, ki bo omogočil, da bodo izplačila iz šolskega sklada določena kot davčna oprostitev (13. člen) v PS SD sicer podpiramo, navkljub pomisleku, ali preimenovanje pomočnika vzgojitelja v nadaljevanju vodi v nižanje izobrazbenih zahtev za delo v vrtcih. Vprašujemo se tudi, zakaj je predlagatelj v primerjavi s prejšnjo različico osnutka novele zakona umaknil zapis o šolskih bazarjih kot dejavnosti, ki ni zavezana izdaje računov.

Komentar dr. Jerneja Pikala: Izobraževanje kot generator razvoja

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. V vsakem trenutku je vanj neposredno vpetih več kot 300.000 oseb oziroma skoraj vsak šesti državljan ali državljanka Republike Slovenije. Če k tej številki prištejemo še vse tiste, ki so na različne načine povezani z izobraževalnim sistemom (družine, podjetja, druge javne ustanove, …), lahko ugotovimo, da je vsaj polovica prebivalcev in prebivalk Slovenije na ta ali oni način povezana z izobraževanjem. Šolstvo je tudi eden od najbolj stabilnih podsistemov, ki vsak dan zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj – od vrtca do univerze. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so njihovi otroci v dobrih in strokovnih rokah.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. Namesto tega moramo pogledati dvajset, trideset let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju.

Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje: kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih imela eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika – saj zanju gre.

Socialni demokrati in socialne demokratke globoko verjamemo, da so znanje in veščine ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njegove ali njene talente do maksimuma njegovih ali njenih sposobnosti. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki in vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. V katero smer bodo posamezniki razvijali svoje talente, je njihova stvar, naloga sistema pa je, da jim to v največji meri tudi omogoči.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in si ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh pa ne majhne oziroma (pol)periferne države.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo. Socialni demokrati smo najbolj konsistentna in odločna politična sila v zagovarjanju javnega šolstva na Slovenskem. Za to smo se in se bomo borili na vse načine. Ker vemo, kaj pomeni in prinaša privatizacija ali nižanje standardov v izobraževanju.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. Znanje je javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost.

Star slovenski pregovor pravi, da kar si sejal, to boš žel. Za izobraževanje to velja celo še bolj kot za druga področja.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport