Prispevki

Jan Škoberne postal podpredsednik skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope

Poslanec Socialnih demokratov in član delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Jan Škoberne je bil danes, 22. januarja 2018, ob rednem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, imenovan v biro podpredsednikov skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Ob tej priložnosti se je Škoberne zahvalil za zaupanje delegatom druge največje politične skupine v Svetu Evrope in poudaril, da se bo kot član biroja podpredsednikov zavzel za okrepitev Torinskega procesa in uveljavitev sodobne listine o socialnih pravicah ter za krepitev solidarnosti in varovanja najvišjih standardov človekovih pravic, kot odgovor grožnjam, ki jih predstavlja vzpon skrajne desnice, nacionalizmov in sovražnega govora v Evropi.

Škoberne je še poudaril, da morajo tako kot temeljne človekove, tudi socialne pravice, vključno z pravico do dostojnega plačila, postati univerzalne pravice in da je od sposobnosti uveljavljanja solidarnosti in enakopravnosti odvisna prihodnost Evrope.

Na rednem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 324 delegatk in delegatov 47 držav razpravljalo o ključnih globalnih izzivih. Tako je Parlamentarna skupščina med drugim na nujnem zasedanju obravnavala problematiko vzpona antisemitizma, ksenofobije in islamofobije ter grožnje, ki jo slednja predstavlja za skupne evropske vrednote.

Prav tako bodo delegati naslovili vprašanje prihodnosti palestinsko-izraelskega mirovnega procesa in številnih drugih vprašanj, ki segajo od upravljanja globalnih izzivov v športu, do ključnih socialnih vprašanj, s katerimi se sooča Evropa. Parlamentarna skupščina pa bo izvedla volitve novega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, kjer je med tremi finalnimi kandidati tudi slovenski kandidat, minister za pravosodje Goran Klemenčič.

Škoberne: Ustavna obtožba zoper premierja je poceni nabiranje političnih točk opozicijske SDS na plečih beguncev

Na današnji obravnavi ustavne obtožbe v Državnem zobru zoper predsednika Vlade glede njegovega ravnanja v primeru»Šami«, ki jo je vložila opozicijska SDS, je v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov stališče predstavil namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne. Poslanec Škoberne je v stališču PS SD poudaril, da je ustavna obtožba »instrument take resnosti«, da na zahtevo Državnega zbora svoje mnenje poda najvišja politična avtoriteta – predsednik države, da pa obtožba ne predvideva obsodbo predsednika Vlade zato, ker je slednji preveril pravilnost rabe pravnih sredstev in norm, ki služijo izvrševanju oblasti na slovenskem teritoriju.

“Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira,” je poudaril poslanec Škoberne in dodal, da “za tiste, ki svojo politično tradicijo negujejo na vrednotah osamosvojitve, je ta obtožba razočaranje”. Še več, kot je ugotavil poslanec SD, smo danes priča “še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk, kar je žalostno toda resnično.”.

Ob vsebinskih argumentih, ki pričajo v prid zavrnitvi obtožbe, pa je Škoberne povzel, kaj po njegovem bi moralo biti in za Socialne demokrate ostaja bistvo politike. “Bistvo je, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti,” je ob koncu stališča poudaril Škoberne ter napovedal, da Poslanska skupina Socialnih demokratov obtožbe ne bo podprla.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov (v celoti)

Postopek obtožbe predsednika republike, predsednika Vlade ali ministrov pred Ustavnim sodiščem predstavlja enega ključnih instrumentov preprečevanja možnosti izvrševanja, od ljudi zaupane, oblasti na nezakonit način, v nasprotju z ustavo in temeljnimi vrednotami, na katerih je utemeljena naša državnost in državotvornost.

Obtožba predsednika Vlade, ki jo naslavlja osmo poglavje Poslovnika o delu Državnega zbora in jo obravnavamo danes na zahtevo skupine opozicijskih poslancev, je torej instrument take stopnje resnosti, da predvideva celo možnost, da na zahtevo tega cenjenega zbora, o predlogu obtožbe predsednika Vlade, svoje mnenje poda tudi predsednik republike, torej najvišja politična avtoriteta naše države.

Predpostavljamo lahko torej, da je t.i. ustavna obtožba predsednika Vlade rezervirana za resnično najtežjo obtožbo zlorabe oblasti oz. zaradi aktivnega delovanja nosilcev oblasti proti suverenosti, samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Instrument bi tako opozicija kot tudi koalicijske poslanske skupine bili celo dolžni, seveda v imenu ljudi ki jih zastopamo, vložiti v primeru, ko bi se predsednik Vlade načrtno odpovedal izvrševanju suverenih pravic Republike Slovenije, ki izhajajo iz njenega statusa samostojne in neodvisne države. Če bi torej predsednik Vlade omogočil, da suvereno oblast na teritoriju Republike Slovenije, v nasprotju s 3. a členom naše Ustave, izvršuje neka druga, bodisi državna ali transnacionalna entiteta.

V nobenem primeru pa ni predvideno, da se obtožbo predsednika Vlade uporabi zato, ker se je kot prvopostavljeni izvršilne veje oblasti odločil, da tudi na najvišji ravni izvršilnosti, v okviru Vlade Republike Slovenije, preveri in ponovno presodi, ali so bila pravilno uporabljena in izkoriščena vsa sredstva in orodja, ki za izvrševanje suverene oblasti na svojem teritoriju, pripadajo le in samo Republiki Sloveniji. Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira.

Za vse ostale, ki svojo politično tradicijo negujemo na vrednotah osvoboditve in osamosvojitve, pa je tovrstna, žal tudi današnja obtožba predsednika Vlade predvsem veliko in iskreno razočaranje. O resnosti ustavne obtožbe predsednika Vlade pravzaprav pove največ dejanje ene izmed predlagateljic obtožbe, ki je v času poteka te seje raje sklicala preiskovalno komisijo, ki jo vodi. Ni prvič, da tudi predlagatelji sami iskreno dvomijo v svoje predloge.

Razočaranje pa ta obtožba ni ne le zato, ker diši po modelu klicanja trojke, tujih oblastnikov za reševanje naših domačih zadev, ampak tudi iz preprostega razloga, ker je glede na resnost instrumenta, obtožba predsednika Vlade spisana nedostojno slabo, neargumentirano in brez kančka presoje, ali je res prav, da najbolj temeljna orodja demokratičnega parlamentarizma razvrednotimo do točke, ko bodo, kot so danes že interpelacije, njihove obravnave razumljene le še kot ena izmed sej in procesij, ki jih tako ali tako nihče ne spremlja, ker so že davno izgubile vso težo in vrednost.

S tem spoštovani, pa bo kar ta zbor sam poskrbel za to, da bo resno in v svojem temelju ogrožena demokracija in republika, za katero so tako enotno skupaj stopili ljudje Slovenije ob našem osamosvajanju.

In ker si svoji neutemeljenosti navkljub, obtožba predsednika Vlade zasluži tudi kratek vsebinski komentar, naj povsem na kratko ugotovim, da hipoteza obtožbe, ki jo obravnavamo danes, izhaja iz napačnega, namenoma ali pa zaradi neznanja in površnosti, razumevanja vloge diskrecijske klavzule v okviru Dublinske uredbe. Slednjo je tako mogoče uporabiti, kar je v svoji zadnji sodbi potrdilo tudi upravno sodišče, vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi, torej, dokler se nahaja na teritoriju Republike Slovenje, kjer Republika Slovenija in njeni organi ter institucije izvršujejo svojo suvereno oblast, ki izhaja iz naše samostojnosti in neodvisnosti.

Takisto je v svoji odločitvi povedalo tudi sodišče v Luksemburgu, ki je potrdilo možnost naše države, da prosilca za mednarodno zaščitno vrne na Hrvaško, kjer se mora odločiti o njegovi zahtevi, ob hkratni potrditvi dejstva, da to odločitev lahko, če tako želi, sprejme tudi Republika Slovenija. Po svoji diskreciji in glede na lasten interes.

Ampak, ali je res bistvo današnje razprave, da v soočamo mnenja o tem, kako država sme in zmore uresničevati oblast na svojem ozemlju, kako sme zakonito sprejemati odločitve po prosti presoji ter pri tem upoštevati človekove pravice, skratka ravnati humano. Odgovor je ne. Žal smo danes v še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk. Žalostno toda resnično.

Namesto zaključka. Politika je tu zato, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti.

Socialni demokrati bomo še naprej tu za vse ljudi, ne glede na vero, raso, spol, politično ali katerokoli drugo usmeritev. Obtožbe predsednika Vlade, ki pa v resnici v najslabšo luč postavlja njenega predlagatelja, pa seveda ne bomo podprli.

Poslanska pobuda Škoberneta v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar naslovil poslansko pobudo v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce, ki so se polno integrirali v slovensko družbo, primer Ahmada Shamieh-a.

Poslanska pobuda:

V dneh, ko obeležujemo obletnico padca berlinskega zidu, miselne in tehnične prepreke, ki je pol stoletja v simbolnem in dejanskem smislu delila Evropo in Svet, se politika, civilna družba, pa tudi posamezniki sprašujemo, kaj je v resnici prinesla nova globalna razporeditev sil in interesnih sfer, ter kako je multipolaren svet predrugačil realnost hladne vojne, ki se je simbolično končala z padcem berlinskega zidu.

Realnost, ki jo povzemajo odgovori na to vprašanje pa nam žal govori, da so se s koncem bipolarnosti pričela tudi nova vzpostavljanja geopolitičnih razmerij, interesnih sfer, ter žal posledično tudi multiplikacija konfliktnih območij, tudi tam, kjer sta, vsaj navidezno, že bila vzpostavljena stabilnost in mir.

Posledice premikanja geostrateški silnic zadnjega desetletja je tako skozi največji begunski (in migrantski) val po koncu druge svetovne vojne, doživela tudi Stara celina, ki pa se, skozi svoje institucije ter ravnanja držav članic Evropske unije (EU), nikakor ni znala in zmogla odzvati na način, da bi dosledno uveljavila načela humanitarnega prava, ki se je uveljavilo prav zaradi strahotne izkušnje taiste celine v obdobju naci-fašistične okupacije Evrope in njenih interesnih območij.

Žalostne usode milijonov ljudi, ki so jih vojna, lakota, suša in v nekaterih primerih tudi poskus genocida pregnali z njihovih domov, so v realnosti sodobne Evrope pogosto zasenčile politikantske razprave o ekonomskih učinkih, terorizmu in ostalih strahovih, ki so bolj ali manj upravičeno spremljali ta, do zadnjih let nepredstavljivi val ljudi, ki se je iz območij popolne nevarnosti pomikal proti središču Evrope, ideala pravice, svobode in varnosti.

Zgodilo se je, da smo v procesu, ki je sledil razočarali tako sami sebe, kot tudi ljudi, ki so v središču demokratičnega sveta videli upanje za drugačen svet in dostojno življenje. Črkobralsko razumevanje evropske zakonodaje ter mednarodnega humanitarnega prava ob reševanju begunskega vprašanja je pokazalo, da je logika razsvetljenega humanizma v Evropi 21. stoletja popolnoma odpovedala.

Tako se danes tudi v Sloveniji soočamo s prakso, ko država z odpovedjo lastnim pravicam do suverenega odločanja generira nove nepravičnosti in krivice, še posebej tistim iskalcem mednarodne zaščite, ki so skozi lastno aktivacijo storili vse, da bi se v polni meri integrirali v našo skupnost in kot enakopravni državljani in državljanke soustvarjali družbeno blaginjo, ne le zase, ampak tudi za skupnost in vse njene pripadnike.

Primer sirskega begunca Ahmeda Shamieha, ki je po humanitarnem koridorju organizirano prečkal hrvaško-slovensko mejo, je eklatanten primer tega. Gospod Shamieh je v Sloveniji februarja 2016 zaprosil za priznanje mednarodne zaščite, poleg dolgotrajnega čakanja na odgovor pristojnega ministrstva, pa je ta odgovor postregel ravno s tistim, čemur bi se morali – kot rečeno – v suverenosti, samostojnosti in v odgovornosti do specifične situacije posameznika in tudi zmožnosti, ki jo daje Dublinska uredba (diskrecijske klavzule), v praksi izogniti. Izogniti iz razloga, ker gre za osebo, ki se je polno integrirala v našo skupnost in s svojo aktivacijo ustvarja pomembno dodano vrednost in napredek na področjih, kjer bi sicer zevala praznina. Med drugim se je gospod Shamieh naučil slovenskega jezika, je aktiven član različnih izobraževalnih, umetniških in kulturnih projektov, nosi edinstveno, izjemno proaktivno vlogo pri integraciji beguncev v našem okolju.

Verjamem, da vam je primer dobro poznan, prav zato je nerazumevanje ob sklepu Ministrstva za notranje zadeve, da se gospoda vrne na Hrvaško, ob vseh razlogih, dosežkih in potencialno novonastalih stiskah, ki pričajo, da bi bilo tovrstno dejanje škodljivo, še toliko večje.

Menim, da na tem mestu nima smisla, da ponavljamo celoten potek obravnave in prizadevanja gospoda Shamieha, da ostane v Sloveniji, ki jo preko lastnega prizadevanja za vključitev v družbo smatra kot novo domovino. Tako sem trdno prepričan, da je treba v tem in ostalih primerih, zavoljo krepitve in upoštevanja osnovnih demokratičnih postulatov, ustave ter vseobče sprejetih mednarodnih konvencij in zahtev, nemudoma opustiti izključujočo tehnokratsko dojemanje področne zakonodaje, ki z duhom zmožnosti in pričakovanega ravnanja države do ljudi, tudi beguncev, če želite, nima veliko skupnega.

Zato na Ministrstvo za notranje zadeve in na vas osebno spoštovana ministrica, naslavljam poslansko pobudo:
da Ministrstvo za notranje zadeve nemudoma prične s postopkom za priznanje mednarodne zaščite za gospoda Ahmeda Shamieha in ostalih oseb, ki s svojim prizadevanjem izkazujejo in kreirajo pozitivno klimo potrebne integracije beguncev v Sloveniji ali jim posebne situacije narekujejo, da je zanje bolje, da ostanejo v Sloveniji.

To možnost nam »ponuja« tudi Dublinska uredba, na katero se ministrstvo tako rado sklicuje, navsezadnje pa bi si želel, da zmoremo tudi v Sloveniji pogledati onkraj posamičnih predpisov in uvideti, da so ti dani pod okriljem zavez, ki jih je Slovenija kot ugledna članica številnih mednarodnih organizacij (napr. OZN) dolžna spoštovati in upoštevati pri svojih odločitvah.

Jan Škoberne
poslanec SD in namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov

Škoberne v poslanskem vprašanju predsedniku Vlade: Krepitev gospodarske rasti terja uspešno črpanje evropskih sredstev

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na redni junijski seji Državnega zbora predsedniku vlade dr. Miru Cerarju postavil vprašanje glede črpanja evropskih sredstev. Vprašanje je najavil v luči koalicijske zaveze, ki po besedah Škoberneta kot eno izmed osrednjih prioritet politične vsebine nadaljnjega razvoja – v skupaj dogovorjenih in usklajenih izpostavljenih okvirih – opredeli tudi učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov. Škoberne je spomnil, da je bilo s tem doseženo tudi soglasje koalicije o vzpostavitvi učinkovite strukture in dobre administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev Evropske unije.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta, postavljenega na 31. redni seji Državnega zbora RS in odgovor dr. Mira Cerarja nanj (magnetogram):

Poslanec SD Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast. Naše gospodarstvo je celo tako učinkovito, da že drugič v letošnjem letu tako Banka Slovenije kot tudi mednarodne institucije ter Umar popravljajo napoved naše rasti. Za to je mogoče vzroke poiskati v vsaj treh ključnih momentih. Prva je bila fiskalna konsolidacija, ki smo jo v koalicijski vladi izvedli še v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Drug pomemben faktor je bistveno povečanje industrijskega odjema naših ključnih izvoznih partnerjev in v tretjem delu, seveda posledično, povečano povpraševanje gospodinjstev in tudi našega gospodarstva.

Tisto, kar je ključno, če želimo to rast ohraniti in jo tudi okrepiti, pa je seveda uspešnost črpanja evropskih sredstev ter seveda tudi vseh ostalih virov, ki so nam na razpolago. V letošnjem letu tako vstopamo v zadnje leto prve polovice finančne perspektive, ki je za Slovenijo ključno, predvsem z vidika, da bo v letu evalvacije potrebno ugotoviti ali smo počrpali dovolj sredstev, ali smo bili dovolj učinkoviti, in se ob tem seveda tudi ustrezno odzvati, v kolikor bi prišli v sivo polje tistega, čemur rečemo možnost, da nam zaradi neuspešnega črpanja Evropska komisija za drugo polovico perspektive celo zniža možnost dostopa do sredstev.

Zakaj vas to sprašujem? Ker je pomembno, da danes tudi od vas, spoštovani gospod predsednik, slišimo kje smo in da nas pomirite, da bomo v naslednjem obdobju imeli možnost polnega črpanja, saj smo v lanskem letu takšen čas iz evropskih skladov počrpali oziroma nam je bilo dodeljeni slabih 600 milijonov evrov, torej 189 % razpoložljivega denarja, pri čemer je bilo pogodbeno vezanih od tega le 12 % izplačil iz državnega proračuna, iz tega naslova pa je bilo lanskega junija 0,7 %. In v luči tega, v kolikor se te številke niso spremenile, pa verjamem da bistveno so se, vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik, kje smo danes?

Premier Miro Cerar:

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec Jan Škoberne. Torej, ko smo pričeli z delom v tej vladi je bilo pravzaprav stanje na tem področju slabo oziroma ni bilo dobro. V Sloveniji je za programsko obdobje od 2007 do 2013 glede črpanja evropskih sredstev grozila izguba sredstev iz prejšnjega, tega programskega obdobja, kajti nepočrpanih je bilo še skoraj za milijardo in pol sredstev od skupno razpoložljivih štirih milijard in 100 milijonov evrov. In najbolj kritično je bilo stanje na področju kohezijskega sklada, kjer od 1,5 milijarde ni bila počrpana skoraj cela milijarda.

Takrat smo zasedali 19. mesto med 28 članicami, sredstva tega obdobja pa je bilo možno črpati še do konca leta 2015. In temu smo namenili polno pozornost ravno takrat in prvi ukrepi Vlade so bili takšni, da smo iz 19. mesta takrat se povzpeli na 4. mesto in pravzaprav počrpali skoraj vsa ta sredstva, torej smo bili v tem zelo uspešni. Seveda pa smo se takoj lotili tudi zaostankov na področju tekočega programskega obdobja 2014–2020.

Naj povem, da o prevzemu poslov ni bilo dogovorjenih programskih dokumentov. Sistem izvajanja sploh še ni bil niti postavljen, kaj šele akreditiran, kar je pogoj za črpanje sredstev iz proračuna Evropske unije. Informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je bil zastarel, mislim da že 11 let ni bil posodobljen in ni zadoščal zahtevam, ki so bile postavljene s strani Evropske unije za novo programsko obdobje. Zato smo morali zagotoviti najprej institucionalno in kadrovsko stabilnost sistema.

Kaj smo storili? Zdaj imamo dogovorjene programske dokumente, imamo partnerski sporazum, imamo operativni program. V celoti je postavljen normativni okvir izvajanja, sistem izvajanja je tudi ustrezno akreditiran, nov informacijski sistem zdaj zadostuje vsem kriterijem ekohezije. In seveda naj poudarim, odobrenih je že več kot tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju. Izdanih je bilo 213 odločitev o podpori v znesku preko ene milijarde evrov.

V Vladi seveda vsake tri mesece podrobno pregledamo stanje na tem področju, na področju izvajanja kohezijske politike in s tem seznanjamo tudi Državni zbor.

Glede zamud, ki nastajajo, tukaj imate prav in s tem seveda nisem zadovoljen, zato priganjam, da se jih odpravi. Do teh zamud prihaja v največji meri pri posameznih projektih, ki se financirajo predvsem v okviru Ministrstva za okolje in prostor so pa te zamude tudi posledica bistveno bolj zapletenih postopkov, ki so predpisanih s strani Evropske unije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Tukaj smo soočeni z novo okoliščino, ki jo je povzročila Evropska unija. Res je tudi, da smo morali izvajanje kohezijske politike v drugi polovici maja začasno ustaviti zaradi prehoda iz starega na nov informacijski sistem, ta je zaživel 1. junija letos. In ta prehod na ta sistem je bil skrbno načrtovan in seveda izveden vendar je prišlo tudi zaradi tega do zamud in temu namenjamo sedaj posebno pozornost in zadeve rešujemo.

Vsekakor imamo zdaj izveden nek učinkovit, dober, bi rekel sistem. In jaz mislim, da seveda gremo tukaj v pravo smer, jasno pa je, da moramo biti v prihodnjih mesecih še bolj učinkoviti, da te zamude, ki sem jih omenil, odpravimo in to bi bilo toliko.

Poslanec SD Jan Škoberne:

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz vam verjamem in sem vesel, bi pa vendarle ponovil. Lansko leto je bilo stanje: 19 % dodeljenih, 12 % pogodbeno vezanih, 0,7 % razdeljenih od možnega. Ministrica je danes tukaj, verjetno lahko dobimo številke. Pomembno bi bilo, da ta zbor ve kje smo pri črpanju sredstev.

Kar se tiče manjših zamud pa se bojim, da ni samo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in da je potrebno odreagirati. Denimo tukaj imam pred seboj dopis Mladinskih organizacij Ministrstvu za izobraževanje, ki pravi, da reševanje zahtevkov traja nerazumno dolgo: »organizacije za leto 2017 nismo prejele še nobenih sredstev kljub temu, da se držimo določil in rokov žal pa obratno ne drži za državo«. In potem v nadaljevanju: »verjamem, da veste, da smo v primeru neizplačila plač, zaradi nelikvidnosti v davčnem prekršku po zadnji spremembi Kazenskega zakonika vladne pa seveda tudi, zaradi kršitve socialnih pravic lahko pregonljivi po tem zakonu«.

Situacija me skrbi, v kolikor je danes edini podatek, ki ga dobim, realen, da je približno tretjina počrpana, številke za lani so na mizi, pisma dobivate vi, jih dobivamo mi. Strah nas je pa vseh skupaj tako kot denimo pri teritorialnem in čezmejnem sodelovanju, kjer je menda težava na MOP, da se nam bo zgodilo to, da bo obseg sredstev, ki nam je na razpolago, odšel drugam v države, ki bolje črpajo. Sam se absolutno zavedam, da delate vse kar je v vaši moči, se pa gleda na odgovor, ki ste mi dali, bojim ali so vam dali ustrezne številke, ker kot že povedano, številke za lani so na dlani, za letos pa jih potrebujemo.

Premier Miro Cerar:

Ja, čisto na kratko. Kot ste sami rekli na ta vprašanja bo podrobneje zagotovo odgovorila tudi pristojna ministrica. Dejstvo je, da jaz zaupam tem številkam, saj sem jih dobil s strani ministrstva oziroma ministrice in njenega urada. Dejstvo je, da zamude so kot smo rekli. Tukaj si prizadevamo, da bi jih čim prej odpravili. Dejstvo je, da tudi v primerjavi z drugimi državami smo tu na približno istemu nivoju kolikor sem obveščen. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni in reči to je sedaj to. Moramo delati, delati, da dosežemo take rezultate kot smo jih na začetku dela te Vlade, ko smo zaključevali pač zadevo z vidika prejšnje perspektive, tako da lahko samo zagotovim, da bom maksimalno seveda spremljal tudi v nadaljevanju kako te zadeve potekajo. Boste pa tudi sami v državnem zboru sproti obveščani. Verjamem, da bomo tudi tukaj uspešni. Hvala.

Predstavniki švedske sindikalne akademije na delovnem obisku pri Poslanski skupini SD

Poslanska skupina Socialnih demokratov je gostila predstavnike švedske sindikalne akademije Göteborgs Arbetares Folkhögskola. Ta je nastala pod okriljem Centralne organizacije sindikatov na Švedskem in združuje 14 sindikalnih central. Člani teh so se v okviru študijskega obiska Ljubljane sestali s predstavniki stranke Socialnih demokratov, pogovor pa je tekel v luči boljšega prepoznavanja skupnih, nacionalnih in nadnacionalnih vsebin, povezanih z delovanjem političnih strank ter sindikalnim gibanjem v obeh državah.

V uvodnem nagovoru je namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne izrazil dobrodošlico gostom ob prepričanju, da sta prav sodelovanje in izmenjava pozitivnih praks tisto, kar lahko družbo pomakne naprej. “Prav jasna in nedvoumna povezanost sindikatov s politiko, ki umanjka v našem prostoru, je svojstven paradoks, kajti ta »nevtralnost« sindikatov, namesto usklajenih in dolgoročno vzdržnih sprememb,  velikokrat navrže olje na ogenj tistim, ki želijo to neusklajenost izrabljati za težo svojih lastnih interesov,” je poudaril Škoberne.

Odgovor na to dilemo Škoberne vidi v izčiščenju političnega prostora, od katerega pričakuje jasno in vidnejšo pozicijo posameznih političnih opcij. “Danes namesto jasnega levega ali desnega pola gledamo neko fluidnost, ko ne vemo kdo kam sodi in kaj so njegove rešitve. Prav slednje, torej izčiščenje, in s tem ponovna vzpostavitev jasne politične naravnanosti političnih akterjev je tisto, kar je glavni izziv predvolilnega leta pred nami,” je izpostavil Škoberne.

Ob vprašanjih gostov o stanju in priložnostih socialne demokracije pa je poudaril, da zdaj prihaja čas za preporod vrednot, ki jih je socialna demokracija, tudi po svoji krivdi ter izrazito nenaklonjenih okoliščinah, prav v postkrizenm času prevečkrat pustila zadaj. Po njegovem prepričanju je sedaj čas, da se pokaže pravi obraz socialne demokracije. Ta »obraz« po mnenju Škoberneta ni zgolj v političnem in strankarskem življenju, temveč v širšem civilno-družbenem gibanju. To po besedah Škoberneta presega državne meje, čemur v dokaz priča dobro sodelovanje Socialnih demokratov v evropskem prostoru in širše.

Sindikalist Konfederacije slovenskih sindikatov in član stranke Socialnih demokratov David Ažnoh je pritrdil tezi namestnika vodje o pomanjkanju jasne afinitete sindikatov do strank. Kot je povedal, lahko po svojih lastnih izkušnjah povzame, da članstvo v stranki ne pomeni zgolj in samo slabosti v sindikalnem delu. Še več, prepričan je, da je lahko strankarska izkaznica s poštenim in požrtvovalnim delom posameznika v sindikatu pravi recept za iskanje rešitev, ki lahko zares kaj spremenijo.

“Spoznanje, da sindikalno gibanje in socialdemokratska politika črpata iz istih korenin, ki kljub temu, da jih ne vidimo, vemo, da obstajajo, je lahko zelo koristno za naprej,” je povedal Ažnoh. Svojo izkušnjo, ko je bil s strani delodajalca ravno zaradi dela v sindikatu deležen pritiskov, je Ažnoh povzel, da ljudje opazijo, če si delaven, predvsem pa če delaš v dobro njih. “Brez tega ti nobena stranka, prepričanje ali sindikalno članstvo ne more pomagati,” je poudaril Ažnoh.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je v nagovoru izpostavil pomen socialnega dialoga pri sprejemu ključnih delovno-pravnih in ostalih vsebin, ki zadevajo malodane vse člane naše družbe. Poudaril je, da ravno te dni poteka zaključna faza pogovorov s socialnimi partnerji o spremembah glede urejanja trga dela ter večjega inšpekcijskega nadzora, ob tem pa izrazil obžalovanje za odstop dela socialnih partnerjev pri spremembah zakona o delovnih razmerjih. Te po njegovem ne morejo iti v smer večje fleskibilizaicje, ne da se na drugi strani krepi varnost zaposlenih.

Socialni dialog, ki se v Sloveniji implementira preko Ekonomsko socialnega sveta je po njegovem tudi v luči 22 letne tradicije, s tem pa naravnanosti k sprejemanju konsenzualnih rešitev, prav v časih potrebnih sprememb, ključen, da bomo presegli težnjo po pretirani politizaciji, s tem pa tudi krhkosti sprejetih rešitev. Slednje so lahko na račun tega – s spremembami politične garniture – podvržen rokohitrskim in politično naravnanim spremembam. “Če pridemo v Državni zbor z dogovorom, krepimo moč socialnega dialoga,” je bil jasen Pogačar.

Postkrizni čas, pa je po njegovem čas, ko je v sled vse večjih sprememb na trgu dela, tudi zaradi prekarizacije ter ostalih negotovih oblik dela, tisti, ki terja razmisleke in spremembe glede reprezentativnosti sindikatov. “Članstvo sindikatov je v upadu, zato sem prepričan, da se je temu treba prilagoditi, tudi tako, da se delež, potreben za reprezentativnost sindikata zmanjša,” je poudaril Pogačar.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade ter strokovnjakinja s področja socialnih politik dr. Andreja Črnak Meglič je v razpravi osvetlila model socialne politike v Sloveniji, ki predstavlja kombinacijo konzervativnega in socialnodemokratskega modela. Prvi se v Sloveniji odraža v politiki socialnih transferjev, drugi, socialno demokratski pa je bolj razviden pri zagotavljanju storitev, ki jih zagotavljajo v pretežni meri javne službe.

Svojstven model, ki ga ima Slovenija, je sicer po besedah Črnak Megličeve posledica različnih zgodovinskih civilno-družbenih in političnih momentov naše družbe in države, je pa ob tem izpostavila ključne kazalnike socialne politike pri nas in posledicah teh na ljudi. Prav čas krize, ob katerem se je politika posluževala precej drastičnih restriktivnih ukrepov, je po mnenju Črnak Megličeve, poleg postopne izravnave in ukrepov za izboljševanja položaja ljudi moment, ko lahko skozi perspektivo te težke gospodarske in finančne krize uvidimo, kje so pomanjkljivost in možnosti za izboljšave socialnih politik. Kriza je Slovenijo prizadela v največji meri, bili smo priča t.i. w krizi, ko nas je po krajšem premoru, kriza udarila še bolj kot poprej.

“Brezposelnost, ki je sledila temu upadu, je bila in tudi danes ostaja jedro tistega, s čimer se moramo soočiti, ne samo na kratek rok in v sled dobrih statistik o upadu brezposelnosti, temveč in predvsem v pomembnosti skupnega vsedružbenega dogovora o pomembnosti in pomenu socialnega modela, ki ga želimo,” je poudarila Andreja Črnak Meglič.

Spodbuden delež javnih storitev, ki so pod okriljem javnih služb, pa moramo ohraniti, če želimo prav v časih kriz in zategljajev ohraniti dostopnost in kakovost javnih storitev (npr. Izobraževanja in zdravstva) za vse naše državljanke in državljane.

Poslanska skupina SD z mnogimi opozorili glede zakona o drugem tiru

Ob obravnavi predloga Zakona o drugem tiru je namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne uvodoma poudaril, da smo Socialni demokrati zakon presojali skozi prizmo pogleda, da gre razvoj uspešnih, tudi najbogatejših držav v učinkovitosti in daljnosežnosti njihovih industrijskih politik, skupaj z razvojem ključne infrastrukture.

To po mnenju poslanca Škoberneta predstavlja okolje za rast gospodarstva, razvoj kvalitetnih delovnih mest in države blaginje ter da poskrbimo za ljudi, za zdravstvo, za izobraževanje, za visok življenjski standard. V luči tega je Škoberne drugi železniški tir med Koprom in Divačo opredelil kot projekt temeljnega pomena za ohranitev ter nadaljevanje rasti sektorja logistike v Sloveniji. “To je ena izmed panog, ki je v krizi največ izgubila, hkrati pa ima še od obdobja tranzicije največ rezerve za razvoj za ustvarjanje dodane vrednosti,” je povedal Škoberne.

Sta pa zakon ter model izgradnje po besedah Škoberneta precej daleč od tega kar Socialni demokrati želimo. “Boljšo rešitev smo v SD videli in jo še danes vidimo v partnerstvu države, Luke Koper in Slovenskih železnic,” je pojasnil Škoberne in hkrati poudaril, “da bi bilo tovrstno javno-zasebno partnerstvo časovno učinkovitejše, cenejše in predvsem bolj stabilno ter opozori na tveganja, ki so po njegovem ključna tako z vidika izvedbenih, javno finančnih kot tudi korupcijskih vprašanj”.

“Po našem mnenju zakon namreč pomeni, da bo treba v času izgradnje, še posebej v letih 2021 in 2022, bistveno povečati strukturni napor, kar pomeni, da bomo vsaj del investicij v druge sektorje, v druge dele države, lahko pa tudi del socialnih transferjev in orodij, s katerimi zagotavljamo državo blaginje, prisiljeni zmanjševati v kolikor gospodarska rast ne bo ustrezno visoka ob spremljanju te izgradnje,” je opozoril Škoberne.

Ob tem je poslanec SD izpostavil 250 milijonsko obremenitev državnega proračuna v dveh letih, ki ji bo sledila še dvakrat tolikšna v celotnem obdobju financiranja, brez jasnega načrta o povračilu investicije. Tako je po njegovih besedah na mestu vprašanje uspešne izvedbe projekta v primeru stečaja družbe 2TDK in s tem povezanimi obveznostmi države za poplačilo projekta do izteka amortizacijske dobe, vprašanje neomejenosti pripravljalnih del in nejasnosti glede vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju.

Zaradi vseh teh odprtih vprašanj je Škoberne v zaključku stališča Poslanske skupine SD poudaril, da bomo Socialni demokrati projekt podrobno spremljali. “Če želimo delati manjše in večje korake naprej, moramo tu in tam tudi verjeti, da so nekatere stvari mogoče in da jih ljudje delajo v dobri veri na način, kot najbolje znajo,” je dodal Škoberne.

Škoberne povprašal premierja v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih

Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je danes, ob prvem dnevu marčevske seje Državnega zbora, predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih.

Namreč podizvajalci, ki so za podjetje Vegrad gradili stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani, so že pred stečajem podjetja Vegrad z njim sklenili pogodbe, da se njihovo delo namesto izplačila kompenzira s stanovanji v Celovških dvorih. Na podlagi teh pogodb so podizvajalci že tako preplačali stanovanja, ko je bila cena za kvadratni meter slednjih več kot tri tisoč evrov, čeprav se iztržena vrednost  teh stanovanj danes giblje okrog dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Kljub zagotovilom takratnega člana uprave NLB Marka Jazbeca podizvajalcem, da bodo hipoteke za stanovanja izbrisane takoj, ko objekt dobi uporabno dovoljenje, se to ni zgodilo. Še več, DUTB, ki je od NLB-ja prevzel terjatve nad stanovanji v Celovških dvorih, od podizvajalcev terja, da morajo – v kolikor želijo postati lastniki stanovanj – poplačati hipoteke, kar po izračunih navrže še dodatnih tisoč evrov za kvadratni meter, od podjetnikov, pa se v zameno za lastništvo stanovanj terja odplačilo hipotek na ta stanovanja.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta in odgovor predsednika vlade nanj (magnetogram):

JAN ŠKOBERNE: Velika Britanija 100 let po koncu prve svetovne vojne še vedno odplačuje svoje vojne kredite. To je mogoče zaradi tega, ker investitorji verjamejo, da ne glede na to kako huda bo situacija, bodo države svoje obveze izpolnile. Slovenija je ena od teh držav, ki je, ne glede na ostrino, vedno spoštovala dogovore, ki jih je v skupnosti sklenila. Tako smo denimo z Zujfom reševali Maastrichtski dogovor, tako smo v ustavo zapisali fiskalno pravilo in tako danes hitreje, kot bi bilo potrebno, prodajamo državno premoženje, ker smo se k temu zavezali.

Pred dnevi pa je Uroš Slak v svoji oddaji razkril, da se je delavcem, obrtnikom in malim podjetnikom, ki so gradili in delali za Vegrad, pa tega niso dobili plačanega zaradi stečaja. Tako so sklenili dogovor, da bodo v zameno za vložen material in opravljeno delo dobili stanovanja, ki so bila sicer ovrednotena zelo napihnjeno, previsoko. Za skoraj dvakratno ceno so kompenzirali, da bo državna NLB izbrisala hipoteke in da bodo vsaj deloma – za pošteno opravljeno delo – dobili pravično plačilo.

Namesto, da bi bila ob pridobitvi uporabnega dovoljenja NLB stanovanja predana tem obrtnikom in se tako poplačalo delavce, ta stanovanja prešla na državno DUTB kot terjatev. Danes pa se menda dogaja, da DUTB naj ne bi  imela osnovnega namena poplačati te delavce in obrtnike. Od teh ljudi, ki so svoje opravili, pa niso dobili plačila, terjajo še tisoč evrov po kvadratnem metru stanovanja. Ob tem ni odveč povedati, da je lastnik NLB in DUTB država.

Zato imam, ker verjamem v to državo in v to vlado, retorično vprašanje. Ali bo vlada kot skupščina nemudoma ukrepala in zagotovila spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen z obrtniki, z delavci, ki je bil sklenjen tako, kot vsi ostali dogovori, v dobri veri, da bodo izpolnjeni. Zelo narobe bi bilo, če bi ljudje dobili občutek, da država svoje dogovore izpolni samo takrat, ko jih sklene z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom, ne pa tudi takrat, ko bi morala garantirati, da bodo izpolnjeni do delavcev, do obrtnikov, do malih podjetnikov. Ker verjamem v to vlado in ker verjamem v to državo sem prepričan, da bo vaš odgovor, da, seveda.

DR. MIRO CERAR: Dovolite mi najprej nekaj uvoda, da bo javnosti bolj jasno v kakšnem kontekstu podajate odgovor. Kot veste je DUTB stanovanje pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk, ki je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. In ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je pač DUTB od bank prevzela tudi tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana tudi z nepremičninami in tak je tudi primer Celovških dvorov.

Zdaj, glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB, in to je pomembno, upravljati to premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in seveda po načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nadzor nad delom DUTB na podlagi zakonodaje izvaja ministrstvo za finance. Ampak to ne pomeni, da bi se lahko ministrstvo opredeljevalo do konkretnih poslov, ki jih samostojno upravlja DUTB. Vlada pa, kot ste navedli, je skupščina DUTB, ampak za vodenje poslov seveda ne odgovarja vlada, to je popolnoma jasno, ampak seveda spet poslovodstvo in to tako odškodninsko, kot korporacijsko pravno. Torej, skupščina, vlada kot skupščina, ne more odločati neposredno o vprašanjih vodenja konkretnih poslov razen, če bi tako seveda zahtevalo samo poslovodstvo.

No, in zdaj prehajam na to problematiko. Tudi do mene je prišla ta novica iz medijev in seveda me je zaskrbelo tako kot vas in kot sem že prej govoril, včasih mediji… Povedal sem drugače, kot se je potem povzemalo. Seveda povzemajo zadeve tako kot so, včasih pa se še posebej v tako imenovanem rumenem tisku ali kjerkoli pojavljajo tudi neresnice. Zato smo zelo previdni in vsako zadevo jasno preverjamo. Zato sem naložil ministrstvu za finance, da v najkrajšem možnem času pridobi vse informacije od DUTB in da tudi samo preveri kaj je na tej stvari.

Namreč, ko bo jasno kaj drži in kaj ne, bomo lahko videli kdo je pristojen za neko ukrepanje. Vsekakor pa se strinjam, da, bom rekel nekoliko bolj po ljudsko, da tu ne bi smelo priti do tega, da bi nekdo prinesel naokoli podjetnike, ki so pošteno opravili svoje delo z jasnimi zagotovili, glede tega kako bodo pridobili nepremičnine in zato se bom že kako zavzel in zaradi tega pričakujem, da me bo ministrstvo v najkrajšem času seznanilo z dejstvi, s stanjem in potem bomo videli kdo je pristojen za sprejetje ukrepov, če bodo ti potrebni, kajti zagotovo moramo razmišljati v smeri o kateri ste razmišljali tudi vi.

JAN ŠKOBERNE: Najlepša hvala za odgovor, sploh z zadnjim delom, z duhom zadnjega dela smo lahko zadovoljni. Pa vendar mi dovolite nekaj. Ko je bilo vprašanje Cimosa in prav je tako, je vlada na čelu z ministrom odreagirala hitro, mislim, da v tednu dni, in zagotovila 7 milijonov. Ko je šlo za vprašanje Magne Steyr smo hitro takoj sprejeli zakon. Tu gre za tri vprašanja, ali res obstajajo hipoteke, ki bi morale biti izbrisane ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. In če obstajajo, ali drži, da DUTB terja še dodatno plačilo tisoč evrov nekomu, ki mu je v resnici ta družba, država kakorkoli zdaj želite, dolžna plačilo za pošteno opravljeno delo. In če to drži, se mora to rešiti takoj.

Ne potrebujemo vprašanja kdo je pristojen. Če je vlada pristojna da DUTB dokapitalizira s 50 milijoni, ob tem, da moramo cel zakon sprejeti zato, da v tem Državnem zboru rešimo J skupino najslabše plačanih javnih uslužbencev, potem jaz verjamem, da bo, meni je vseeno kdo, ali minister za gospodarstvo ali minister za finance, če me pooblastite, bom z veseljem jaz dvignil telefon, vprašal, potem pa mora Vlada kot skupščina ukrepati. Ljudje so delali, zalagali s svojim denarjem in niso vredni tega, da jim z lista preberemo pristojnosti, postopkovne, ki jih vlada ima do DUTB. Vredni so tega, da se odgovori: ukrepali bomo v najkrajšem času in v tem delu sem vam hvaležen.

Vas pa iskreno prosim, da tega vprašanja, ki ga postavljam danes ne bo treba postavljati čez mesec dni še nekomu.

DR. MIRO CERAR: Kot sem rekel, že poteka preučevanje dejstev in zahteval sem, da se to nemudoma ugotovi. Torej, da vidimo kje smo, kaj se je v resnici dogodilo. In ko bo znano, se bo pač moralo, bo pač moral nekdo ukrepati.

Seveda pa je treba govoriti o pristojnosti, ker se mora vedeti ali mora ukrepati DUTB ali ministrstvo ali vlada, to bomo pa ugotovili potem, ko bomo videli do česa je prišlo, ali so bile nepravilnosti in kako jih je treba odpraviti. Zagotovo pa ta Vlada ne bo spregledala človeka. To pa dobro veste.

Škoberne: Z novelo zakona o SDH želimo izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja

Poslanci Socialnih demokratov in poslanec DeSUS Primož Hainz smo v postopek DZ vložili predlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katero želimo med drugim razširiti nadzorni svet SDH s predstavniki sindikatov, upokojencev, mladih in delavcev ter mu dati večja pooblastila. Skupaj s civilno pobudo Sinteza, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskim svetom Slovenije (MSS) želimo spremeniti miselnost glede upravljanja z državnim premoženjem.

Poslanec SD Jan Škoberne je na novinarski konferenci dejal, da so predlog pripravljali zadnjega pol leta in da ga niso spodbudili zadnji primeri, kot je propad prodaje Cimosa ali kadrovanje v upravo in nadzorni svet SDH. “Glavni cilj je izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja,” je povedal poslanec SD. Škoberne sicer pričakuje široko podporo, tudi zunaj koalicije. “Razširitev nadzornega sveta in njegovih pristojnosti pri upravljanju tako velikega premoženja ne bi smela biti problematična za nikogar,” meni Škoberne.

“Upravljanje je ključni faktor uspešnosti. V Sloveniji imamo upravljanje državnega premoženja organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer v Evropi,” je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Andrej Cetinski iz civilne pobude Sinteza, ki je bila pobudnik sprememb glede Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pri pripravi predloga novele so sodelovali še predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije.

Kot je dejal Cetinski, je bila sedanja ureditev upravljanja z državnim premoženjem sprejeta v času pritiska trojke in pritiska za hitro razprodajo državnega premoženja. Pri pobudi za spremembo zakona so se zgledovali po nemški ureditvi, kjer da je v velikih podjetjih upravljanje razdeljeno med kapital in delavce. Cetinski je prepričan, da bi s sprejetjem predlaganih sprememb naredili pomemben premik pri upravljanju z državnim premoženjem.

Predlog novele med drugim predvideva, da bi nadzorni svet SDH razširili s sedanjih pet na deset članov. Od dodatnih petih članov bi štiri DZ v imenovanje predlagala vlada, in sicer dva na predlog reprezentativnih sindikatov ter po enega na predlog ZDUS in Mladinskega sveta Slovenije. Petega dodatnega člana bi izvolili zaposleni v tistih družbah, ki jih strategija upravljanja kapitalskih naložb države opredeljuje kot strateške ali pomembne. Uvedli bi, da bi morala uprava pred prodajo posamezne naložbe pripraviti načrt prodaje in zanj pridobiti soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet pa bi imel tudi večjo vlogo pri akreditaciji kandidatov za nadzorne svete družb v upravljanju SDH.

“Sprememba upravljanja podjetij v državni lasti lahko pripomore k spremembi korporativne kulture,” je dejal Andrej Zorko iz ZSSS ter menil, da so nemška podjetja boljša tudi zato, ker imajo v njih delavci vpliv na upravljanje, medtem ko so v slovenskih podjetjih le številke oz. sredstvo za doseganje ciljev kapitala. Dejal je tudi, da prodajalce državnih podjetij zanima le kupnina, ne pa položaj zaposlenih in prihodnost podjetja.

“Pričakujemo, da se bo s predlagano spremembo zakona tovrstna praksa spremenila,” je dejal Zorko in dodal, da podpora zakonu pomeni sprememb miselnosti pri prodaji državnega premoženja. “Socialne pravice morajo postati enakovredne ekonomskim pravicam. Višina kupnine ne sme biti v ospredju,” je prepričan.

Vpliv na upravljanje želijo tudi upokojenci. “Upokojenci želimo kot močan člen civilne družbe – nas je 630.000 – sooblikovati politiko upravljanja s premoženjem, ki je nastalo v času našega aktivnega dela,” je dejal predsednik ZDUS Janez Sušnik.

Mladinski svet meni, da bodo z novelo v soodločanje enakopravno vključeni tudi mladi. “Pomembno je, da se glas mladih sliši in da je upoštevan ter da se o prihodnosti družbe ne razpravlja brez mladih,” je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl.

Kakšna je podpora v ostalih poslanskih skupinah, zaenkrat ni znano. Koalicija naj bi o predlogu še razpravljala. Poslanec DeSUS Hainz se je za podpis pod predlog odločil, da postopki čim prej stečejo. “Pri odločanju smo včasih malce počasni. Ne glede na dogovor iz prejšnjega tedna, da se s to novinarsko konferenco počaka, se mi zdi bolje, da je čim prej,” je povedal. Rešitve podpira, ker pri razvoju gospodarstva pogreša participacijo delavcev pri upravljanju. Ali bodo ostali poslanci DeSUS predlog podprli, ni želel ugibati, dejal pa je, da so bili prvi pogovori “pozitivni”.

Sušnik je povedal, da so predlog predstavili vsem poslanskim skupinam. Podporo so napovedale tudi nekatere opozicijske stranke, je dejal, v največji poslanski skupini, SMC, pa jasnega odgovora niso dobili.

Škoberne o predlogu zakona o vajeništvu: “Poleg znanja je potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco.”

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.

Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.

Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.

Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.  

Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.

Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima  sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.

“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.

“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.

V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”