Prispevki

Predsedstvo SD podprlo Pahorja za nov mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov podprlo Pahorjevo kandidaturo za vnovičen mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov je v četrtek, 31. avgusta 2017, na svoji seji podprlo kandidaturo aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja za vnovičen mandat. Pahor je zaprosil za podporo stranke, ki jo je 15 let tudi vodil in ji, kot je dejal predsednik SD Dejan Židan, dal osebni pečat. Pahor je izrazil hvaležnost za podporo, ki po njegovem mnenju danes ni samoumevna. Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, je predlog za podporo Pahorju na oktobrskih predsedniških volitvah podprlo 21 članov predsedstva, dva sta bila proti, en glas vzdržan. Pahorja je tudi sam podprl, je pojasnil Židan.

Dejan Židan in Borut Pahor na L15

Pahor je imel po njegovih besedah pogum, da je v času največje gospodarske in družbene krize prevzel vlado in ko jo je predal, “je Slovenija skorajda prišla iz krize, ponovno smo imeli gospodarsko rast”. “Pahor je imel pogum, da je v času krize zvišal minimalno plačo za tretjino in je tisti politik, ki v Sloveniji morda še najbolj razume, da je zaradi majhnosti naroda potrebno, da delujemo skupaj,” je še pojasnil Židan in napovedal, da bo SD aktivno sodelovala v predsedniški kampanji.

“Socialni demokrati verjamemo, da bo aktualni predsednik republike Pahor tudi novi predsednik,” je povedal predsednik stranke Dejan Židan.

Pahor je v skupni izjavi z Židanom spomnil, da je pred petimi leti kandidiral kot kandidat SD in kot kandidat skupine volivcev. Pet let pozneje pa je po njegovem mnenju prav – ker si je prizadeval biti predsednik vseh ter politično in strankarsko nepristranski -, da kandidira zgolj s skupino volivcev. Je pa stranko SD zaprosil za podporo, pri čemer gre po njegovih besedah za simbolno in stvarno podporo. A mu je, kot je priznal, prva še veliko pomembnejša. Spomnil je, da je s stranko soustvarjal pomemben del slovenskega političnega prehoda v demokracijo, ustanavljanja države in njenega umeščanja v mednarodni prostor, s SD je vodil vlado. “Z njo sem bil v težkih in lepih trenutkih, z njo sem spreminjal tako stranko kot Slovenijo,” je dodal.

Pahor in Židan po seji Predsedstva SD

Po njegovih ocenah se je podpora SD njegovi kandidaturi za predsednika republike pred petimi leti zdela skoraj samoumevna, saj je bilo to tik po Kongresu stranke, ko je njene vajeti prevzel nov predsednik. “Danes pa odločitev SD, da me podpre, vedoč, da se pri nekaterih vprašanjih razhajamo, ni samoumevna in je zame izraz velikega zaupanja,” je poudaril Pahor in dodal, da je stranki zelo hvaležen. Takšna odločitev SD po Pahorjevem mnenju kaže na to, da razume, da je eno položaj predsednika stranke, drugo pa položaj predsednika republike. To je pomembno spričevalo zrelosti stranke, meni Pahor. Vsem, ki mu bodo v volilni kampanji pomagali, bo Pahor, kot je obljubil, po svojih najboljših močeh vrnil z delom kot predsednik republike.

Glasovanje članov predsedstva SD

Stranki je sicer podpredsednik Janko Veber dan pred sejo predsedstva ponudil, da je njen kandidat za predsednika republike. A je volilni štab po Židanovih besedah na glasovanje dal predlog, da stranka podpre Pahorjevo kandidaturo. Veber je povedal, da se mu je zdelo prav, da kot podpredsednik stranke poda svoje videnje o položaju stranke. Ocenjuje, da bi bilo treba bistveno bolj opozoriti na težave zaradi neoliberalnih ukrepov in politike, ki prevladuje v Sloveniji in zaradi katere se kljub gospodarski rasti slabša socialni položaj ljudi. Prav tako je po njegovih besedah prav, da se je na ta način obudila razprava o aktualnih težavah v državi. “Upam, da sem s tem pripomogel, da bo ta predsedniška kampanja šla tudi v vsebinsko smer,” je še povedal Veber.

Borut Pahor se bo za ponoven mandat potegoval z enakim sloganom kot pred petimi leti – Skupaj. Zbiranje podpisov na stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji za njegovo kandidaturo pa se bo začelo v ponedeljek, 4. septembra.

Janko Veber v pisarni DZ

Poslanec Veber s predlogom zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem

Poslanec SD Janko Veber je v sredo, 26. aprila, predstavil predlog zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki določa pravila o zaščiti standardnih stanovanj pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb in rubežev. Kot je povedal Veber na novinarski konferenci, predlog zakona ščiti državljane pred brezdomstvom in ščiti pravico do lastnine.

“Zakon je odgovor na porazno stanje v Sloveniji, ki smo ga lahko spremljali tudi v medijih,” je dejal in spomnil Veber na primer družine Vaskrsić, ki je ostala brez hiše zaradi dolga v višini 124 evrov. Take ukrepe sodišč je označil za “popolnoma nesorazmerne” in tudi za krivce povzročanja brezdomstva, ker ljudje ostanejo brez stanovanj.

Predlog zakona tako prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlog popolnoma prepoveduje vsako obliko izterjave dolga na tisti del stanovanjske površine v lasti dolžnika, ki predstavlja standardno stanovanje. To je po predlogu zakona stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oz. upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo.

Velikost standardnega stanovanja za lastnika, kadar je ta edini stanovalec, po predlogu zakona tako znaša od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca pa od 45 do 50 kvadratnih metrov. Standardno stanovanje družine s tremi člani znaša od 50 do 55 kvadratnih metrov, za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za pet kvadratnih metrov.

“To je minimalna stanovanjska površina, ki ti v vsakem primeru pripada, ko si enkrat lastnik stanovanja oziroma hiše. S tem se trajno zaščiti ljudi pred brezdomstvom in izgubo njihove lastnine,” je pojasnil Veber.

Popolno zaščito pri standardnem stanovanju imajo po predlogu zakona matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposelni in družine z mladoletnimi otroki. V tem primeru velja tudi popolna zaščita pred rubežem vseh predmetov v stanovanju, izvršitelj pa nima pravice vstopa v takšno standardno stanovanje. V takem stanovanju tudi ni dopusten odklop elektrike, vode ali ogrevanja. Nastale stroške fakturira dobavitelj po enakih delih državi, občini in v breme svojih prihodkov, še predvideva predlog zakona.

Veber je predlog zakona poslal koalicijskim partnerjem, ki jih je povabil k sopodpisu. Odgovore pričakuje do 9. maja.

Na vprašanje o primernosti ureditve veljavne izvršilne zakonodaje že dlje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Kot so na uradu varuha spomnili v zapisu na njihovi spletni strani, so že pred petimi leti ugotavljali, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve, in hkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca.

Varuh je še spomnil, da do sedaj do zakonodajnih premikov na tem področju (še) ni prišlo. V izvršilnem postopku je za sedaj še vedno uveljavljeno načelo povsem proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Zato je izvršba na nepremičnino dolžnika lahko prvo in edino izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku za poplačilo upnikove denarne terjatve.

Na uradu varuha še ocenjujejo, da bi upoštevanje njegovih priporočil lahko odpravilo kršitve pravic posameznika in Sloveniji oz. davkoplačevalcem prihranilo stroške.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Janko Veber o demografskem skladu

Socialni demokrati v okviru delovne koalicijske strokovne skupine pripravljamo zakon za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada

Socialni demokrati smo novembra lani na seji 5. Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij« skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Socialni demokrati smo namreč utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti.

Ob tem smo zaskrbljeni glede demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo. Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so tako lani po obsežni razpravi soglasno sprejeli predlog Deklaracije SD za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga je skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi dobrimi predlogi iz razprave. V nadaljevanju procesa je nato dopolnjeno Deklaracijo SD na svoji seji podprlo še Predsedstva Socialnih demokratov, ki je prav tako sprejelo tudi predloge stališč podpredsednika stranke in poslanca SD Janka Vebra.

Med predlogi stališč Janka Vebra glede oblikovanja Demografskega rezervnega sklada, ki bi jih bilo potrebno vključiti v deklaracijo, so med drugim, da bi upravljanje demografskega sklada moralo biti koncentrirano v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), naložbe v demografskem skladu bi morale biti sektorsko zaokrožene zaradi enotne razvojne strategije, primerna bi morala biti tudi usposobljenost vodstva Demografskega rezervnega sklada. Iz SDH bi bilo po Vebrovem predlogu potrebno izločiti celotno slovensko energetiko (od proizvodnih podjetij, do distribucijskih podjetij in omrežnih upravljavcev), vse deleže v zavarovalniških družbah (tako pozavarovalnico Sava Re, kot delež v Modri zavarovalnici in vse državne deleže v Zavarovalnici Triglav), deleže v telekomunikacijskih družbah v državni lasti, dodatno bi morali v demografski sklad vključiti tudi fond državnih nepremičnin.

V zakon o vzpostavitvi deografskega sklada bi bilo po Vebrovem predlogu nujno vključiti določilo o obveznem vsakoletnem pregledu poslovanja Demografskega rezervnega sklada in vseh družb v skladu, s strani Računskega sodišča. Po Vebrovem mnenju bi bilo potrebno oblikovanje takšnega demografskega rezervnega sklada, ki ne bi razprodajal državnega premoženja, ampak bi ga dolgoročno ohranjal za dopolnitev pokojninske blagajne. Zato bi morala država svoje resurse upravljati skrbno in zagotoviti njihovo dolgoročno oplajanje.

Deklaracija Socialnih demokratov je bila tako temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada, ki zdaj nastaja v okviru delovne koalicijske strokovne skupine, v kateri iz vrst SD sodelujeta mag. Marjan Podgoršek in dr. France Križanič.

Janko Veber v DZ

Poslanec Veber sprašuje Vlado v zvezi z delovanje agencij AZN in ATVP pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa

Poslansko vprašanje Janka Vebra, ki ga je v zvezi z delovanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa danes naslovil na Vlado Republike Slovenije.

Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado Republike Slovenije:

Na 27. seji  Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko, ki je obravnaval delo ATVP in AZN, odgovorni niso pojasnili svojega delovanja v primeru netransparentnega nakupa delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re. Odgovorom so se izmikali, preusmerjali pozornost na druge teme in se sklicevali na tajnost postopkov. Ker ustreznih odgovorov na seji odbora ni bilo, postavljam to poslansko vprašanje Vladi RS. Ker člane sveta ATVP in AZN na predlog Vlade imenuje Državni zbor, od Vlade pričakujem vsebinske odgovore na zastavljena vprašanja in ne sklicevanje na nepristojnost, samostojnost agencij, posamezne zakonske člene, tajnost poslovanja in podobno.  

Hrvaška skupina Adris je znana po proizvodnji in prodaji cigaret na balkanskem trgu. V preteklosti naj bi bila povezana s celo vrsto spornih poslovnih praks. Sedaj s finančnimi sredstvi, ki so lahko tudi sumljivega izvora, agresivno kupuje delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re. Pri tem uporablja skrbniške delniške račune v tujini in tako prikriva dejansko ekonomsko lastništvo delnic in način financiranje nakupa teh delnic. Pristojne državne inštitucije ne ukrepajo. Postavlja se vprašanje ali nadzor nad kapitalskim in zavarovalniškim trgom v Sloveniji  deluje primerno.  

V preteklih letih ni bilo odkrito ali pojasnjeno nobeno t.i. »parkirišča« delnic, prodaja podjetij družbam iz davčnih oaz ali nakup podjetij z denarjem sumljivega ali nezakonitega izvora. V Sloveniji smo dvignili veliko prahu zaradi tako imenovanih tajkunov, mnogo manj je reakcij na balkanske tajkune. Ko jih začnejo preganjati državni organi v njihovih matičnih državah, pridejo k nam. Serijsko se kupujejo najboljša podjetja,  hotele in zavarovalnice v Sloveniji. Nesprejemljivo bi bilo, če nadzorne agencije podlegajo interesu zasebnih lobijev in kapitala.

Poglejmo recimo, kako delujejo primerljive inštitucije v tujini. Kot na primer ameriški SEC (Securities Exchange Commission), v zibelki razvitih kapitalskih trgov, v ZDA. Ukrepajo odločno in predvsem v realnem času. Spomnimo se primera bivšega direktorja ameriške borze Bernija Madoffa, ki je ogoljufal na tisoče investitorjev. V šestih mesecih od aretacije, so ga obsodili na 150 let zapora in odvzem vsega premoženja.  

Zaradi tega je zaupanje ljudi v državne inštitucije nizko. Ker si odgovorni posamezniki zaupanja ljudi ne pridobijo s svojim delom in ravnanjem. To moramo pri nas spremeniti.

Zato Vladi Republike Slovenije zastavljam naslednja vprašanja:

1. Vprašanja glede delovanja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN):

1.1. Kako je lahko AZN dal soglasje hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re na 20%, ko je v času izdaje soglasja Adris imel v lasti že 19% Save Re, zakonito dovoljenje AZN pa le za 10% lastništva? Ali so sprožili primerne postopke glede prikritega prevzema in glede tega dali ovadbe pristojnim državnim organom?
1.2. Ali je AZN preveril druge skrbniške račune, ki imajo v lasti delnice Save Re, ter Zavarovalnice Triglav in ugotovil njihovega končnega, ekonomskega lastnika?
1.3. Koliko delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re je danes (skupaj posredno ali neposredno) že v lasti hrvaškega Adrisa?

2. Vprašanja glede delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP):

2.1. Ali je ATVP preveril, kdaj je hrvaški Adris začel kupovati delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re?
2.2. Ali je ATVP poskrbel za primerno obveščanje malih delničarjev, da hrvaški Adris prevzema oziroma očitno kupuje vseh 100% izdanih delnic Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Sava Re, od vsega začetka?
2.3. Kaj konkretno so naredili, da bi preprečili škodo malim delničarjem obeh zavarovalnic?
2.4. Ali je ATVP zaslišal člane uprave Zavarovalnice Triglav in člane uprave Save Re, člane uprave in člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ali obstajajo kakšni pisni ali ustni dogovori med člani uprave obeh zavarovalnic in prevzemnikom hrvaškim Adrisom? Ni namreč verjetno, da bi hrvaški Adris kupoval delnice brez tihe podpore uprav Zavarovalnice Triglav in Save Re.

Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov

Janko Veber v pisarni DZ

Poslanska pobuda Janka Vebra vladi za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu

Poslanec SD Janko Veber je v poslanski pobudi vladi predlagal, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob.

Veber je navedel, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. “Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje,” je poudaril Veber. Po njegovem mnenju “slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi”.

Kot je zapisal Veber, se na sprejem zdravstvene reforme ne sme čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, je treba ukrepati takoj. “Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje,” je prepričan Veber.

Tako je Veber vladi predlagal, da v enem mesecu uredi sistem prerazporeditve bolnikov na tiste bolnišnice po državi, kjer so čakalne dobe manjše. Če bi bolnik zavrnil obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, pa je po prepričanju Vebra “treba razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega”. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, po Vebrovem mnenju ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov.

“Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug,” je opozoril Veber. “Za prednostno financiranje čakalnih vrst preko 90 dni pa naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve z drugih manj nujnih proračunskih postavk,” je še predlagal poslanec SD.

Poslanska pobuda Janka Vebra za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu naslovljena na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc:

“Spoštovani,

v poslanski pobudi predlagam vladi, da se vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. V treh mesecih naj vlada predlaga Državnemu zboru program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delovanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in zmanjšanje čakalnih dob uredi dolgoročno.

Primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane je strateški interes Republike Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje. Slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi. Na sprejem zdravstvene reforme ne smemo čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, moramo ukrepati takoj. Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje.

Vladi dajem tudi poslansko pobudo, da se v roku enega meseca uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami.

Zastopnica pacientovih pravic v Republiki Slovenije je ugotovila: »Nemalokrat se pacienti znajdejo v situaciji, ko ob sumu na težko diagnozo ali pa že ob znani takšni diagnozi čakajo najprej na nadaljnjo diagnostiko in potem šele na sprejem na zdravljenje po več mesecev. Ali pa, ko jim njihovo sicer ne življenjsko ogrožajoče stanje povzroča hude bolečine in morajo v vmesnem času prejemati razne protibolečinske terapije in čakati na zdravljenje v bolniškem staležu«. Zastopnica hkrati opozarja tudi na dejstvo, da so pacienti včasih premalo seznanjeni z možnostmi, da si za posamezne zdravstvene storitve poiščejo drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe sprejemljive in ustrezajo z napotnico predpisani dobi glede na stopnjo nujnosti.

Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za ne ukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več. Ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Za prednostno financiranje čakalnih vrst, preko 90 dni naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve iz drugih manj nujnih proračunskih postavk.”

Janko Veber
poslanec SD

Janko Veber v DZ

Poslanec Veber sprašuje Vlado RS glede poslovanja DUTB oz. t.i. slabe banke

Poslanec Socialnih demokratov Janko Veber je v zvezi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje.

Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado RS:

Sanacija slovenskega bančnega sistema je izjemno draga in žal prepletena z netransparentnimi postopki, na kar sem opozarjal že ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). DUTB ali t.i. slabo banko je ustanovila vlada Janeza Janše, ki je za glavni razlog ustanovitve navedla razčiščevanje domnevno spornih poslov v slovenskih bankah. Minister za finance, ki je predlagal in izpeljal ustanovitev, je bil Janez Šušteršič.

Vodstvu DUTB je vlada odobrila izredno visoke plače in jim omogočila tudi 12 mesečne odpravnine v primeru razrešitve. Ob ustanovitvi je vlada dokapitalizirala DUTB s 3,6 mio EUR, ki so šli skoraj v celoti za stroške svetovalne pogodbe družbe Quartz+Co, tudi s podjetjem v lasti nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona v vrednosti 2,1 mio EUR. Te pogodbe sedaj preiskuje policija.

Sporen je tudi seznam za prenos terjatev na slabo banko, ki ga je sestavil takratni minister za finance Janez Šušteršič. Najel je tuje svetovalno podjetje ERC, ki je dobilo kar 2,5 mio EUR za pregled poslovanja slovenskih bank. Banke so na DUTB prenesle za 5 mrd EUR slabih terjatev in za to prejele 1,5 mrd EUR državnih obveznic. Država je ob tem v DUTB vložila še 204 mio EUR sredstev.

Tega obdobja se spominjamo po tem, da so predstavniki takratne oblasti naredili vse, da referendum proti SDH in slabi banki ne bi uspel. Z grafologom so preiskovali podpise poslancev PS in nekje  »izgubili« 361 zbranih podpisov pod sindikalno zahtevo za referendum. Podpisi so se »izgubili« na poti med Državnim zborom, pod vodstvom predsednika DZ Gregorja Viranta iz Državljanske liste in Ministrstvom za notranje zadeve, pod vodstvom ministra SDS Vinka Gorenaka.

Svojo vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče RS, ki je preprečilo ljudski referendum o SDH in slabi banki. To so storili zaradi »zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarskega sistema« in »uresničevanja človekovih pravic zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela«. Ob tem so v odločbi omenili, da je »Državni zbor izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov, zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize«. Matevž Krivic je to odločitev pospremil z besedami, da se približuje konec ustavnega prava ali vsaj konec zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.

Naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek je nepregleden projekt slabe banke in SDH pospešeno nadaljevala. Glede na pregled poslovanja vidimo, da so podjetja dokončno prevzeli prodajno svetovalni lobiji. Iz teh podjetij se izčrpava milijone svetovalnih in drugih honorarjev. Vlada RS je edina, ki ima v državi zakonite vzvode za prekinitev stanja na tem področju. Toda iz poročila Ministrstva za finance glede opravljanja nadzora nad DUTB vidimo, da se zateka k izogibanju odgovornosti saj navaja, da odločitve sprejema DUTB in ne vlada ali ministrstvo.

Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednja vprašanja:

– Ali Vlada RS razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
– Ali je Vlada RS mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno?
– Ali bo Vlada RS zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
– Ali je Vlada RS seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi?
– Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko?
– Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes?
– Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
– Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
– Ali bo Vlada RS kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?

Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov

Janko Veber v DZ

Poslansko vprašanje Vebra zdravstveni ministrici glede imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana

Poslanec SD Janko Veber je na ministrico za zdravje Milojo Kolar Celarc naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača.

POSLANSKO VPRAŠANJE JANKA VEBRA:

Že na 18. seji Državnega zbora, 18.4.2016, sem postavil ustno poslansko vprašanje glede postopka imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana zaradi v javnosti navedene nezakonitosti postopka, ker ni predložil dokazila o nekaznovanosti. Zaradi odsotnosti ministrice ni bilo odgovorjeno.

Po seji državnega zbora se zaznava v redkih javnih nastopih  izbranega kandidata g. Andraža Kopača nova opažanja, ki zahtevajo dodatna vprašanja. Nanašajo se na poznavanje oziroma nepoznavanje delovanja UKC Ljubljana in na zelo kratke in nedorečene odgovore na novinarska vprašanja izbranega kandidata za  generalnega direktorja UKC Ljubljana g. Andraža Kopača. Občutek daje, da težko komunicira z javnostjo.

Boj proti korupciji ni zaznati med njegovimi prioritetami, dolge čakalne dobe bolnikov  na preglede in zdravstvene storitve bo šele spoznaval. Dejstvo pa je, da te že danes bistveno vplivajo na zdravje bolnikov saj se jim zaradi tega zdravstveno stanje slabša, kvaliteta materialov, ki se uporabljajo je vse slabša in s tem se še dodatno ogroža zdravstveno stanje bolnikov. Oboje veliko stane zdravstveno blagajno, delodajalce in bolnike, ki se pogosto odločajo za preglede in zdravstvene storitve pri zasebnikih. Glede na vse težji položaj velikega števila ljudi, bo takšna oblika dosegljiva le majhnemu številu bogatih posameznikov. Zato bi morali imenovati na najzahtevnejša in najodgovornejša mesta v zdravstvu ljudi, ki se zavedajo takšnega položaja in imajo izdelane rešitve. Žal tega pri novem generalnem direktorju UKC Ljubljana ni zaznati.

Spremenjen statut UKC Ljubljana  z dne 2.7.2015 določa, da mora imeti generalni direktor najmanj 5 let delovnih izkušenj na PRIMERLJIVIH delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Torej, ki so po vsebini primerljiva z delovnimi nalogami generalnega direktorja UKC, saj to določa statut naj eminentnejše zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pred tem je 28. člen statuta določal glede izkušenj samo 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem. Torej se je s spremembo statuta zaostril pogoj na primerljivih delovnih mestih.

Zato sprašujem ministrico:

1.        Ali drži, da g. Kopač ni pridobil potrdila o nekaznovanju, ker ni bilo zahtevano na razpisnih pogojih, čeprav bi to moralo biti in ali velja potrdilo, če ga podpiše sam?

2.        Katera po vsebini primerljiva delovna mesta z generalnim direktorjem UKC Ljubljana je opravljal izbrani kandidat?

3.        Vsaka vodstvena funkcija – v primeru, ko gre za tako velik sistem, ki poleg velikega števila zaposlenih vključuje tudi veliko število bolnikov, ki potrebujejo preglede in zdravstvene storitve, pa še toliko bolj – zahteva od vodje visok nivo socialnih kompetenc. Izbrani kandidat pa bi se naj ravno na tem področju soočal z določenimi manki. Sprašujem vas ali lahko zagotovite, da je izbrani kandidat v dovolj dobri fizični in psihični kondiciji, da bo se bo lahko na primeren način odzival in spoprijemal z vsemi izzivi, ki jih taka funkcija prinaša?

Sestanek SD - ZDUS v Ljubljani

Veber: SD in ZDUS potrdila zavezanost k uskladitvi pokojnin še letos

Predstavniki vodstva Socialnih demokratov in Foruma starejših SD ter Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so danes med srečanjem na sedežu stranke v Ljubljani potrdili skupno zavezanost k izredni uskladitvi pokojnin. Podpredsednik ZDUS-a Janez Sušnik je izrazil zadovoljstvo, da je v zvezi s tem že doseženo veliko soglasje strank in se zahvalil vodstvu SD za podporo upokojencem. Tako v SD kot v ZDUS-u pa pričakujemo, da bo uskladitev izpeljana še to jesen.

“Dve osrednji temi današnjega srečanja sta bili izredna uskladitev pokojnin in problematika davčnih blagajn,” je v izjavi za medije po srečanju s predstavniki ZDUS-a pojasnil podpredsednik SD Janko Veber. Pri uskladitvi pokojnin smo po njegovih besedah vsi skupaj le še okrepili zavezanost k temu, da jo je treba izpeljati. V SD pričakujemo, da bo na vladi določena dinamika uskladitve, ki naj bi bila izvedena najpozneje v septembru. “Takšna stališča bomo Socialni demokrati zastopali tudi znotraj koalicije,” je napovedal Veber.

V zvezi z davčnimi blagajnami je Veber izpostavil predlog ZDUS-a, po katerem naj bi se iz sistema davčnih blagajn izvzelo društva, ki letno ustvarijo do 10.000 evrov prometa. Kot je dejal, bi s tem zlasti pomagali društvom iz bolj oddaljenih krajev, ki prihodke povečini ustvarjajo s članarinami in manjšimi prispevki.

Izjava za medije Janko Veber in Janez Sušnik

Gre za društva z majhnim prometom, ki morda delujejo na podeželju in nekatera tudi niso povezana s spletom, je dodal podpredsednik ZDUS-a. Zveza se je sicer v zahtevah po spremembi zakonodaje povezala tudi v nekakšno koalicijo z Olimpijskim komitejem Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije in še z nekaterimi nevladnimi organizacijami.

Beseda je na sestanku SD in ZDUS-a tekla tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in o demografskem skladu. V zvezi s slednjim je podpredsednik SD Veber dejal, da bo premoženje sklada lahko nudilo stabilnejši pokojninski sistem v prihodnosti, aktivnosti v zvezi s tem pa bi bilo po njegovem mnenju treba pospešiti.

Predstavniki SD so predstavnikom ZDUS-a predstavili zadnje predloge in ukrepe Socialnih demokratov na več področjih, kot npr. Zakon o delavskih odkupih, predloge ukrepov za reševanje prekanega dela, ter še strankin Ekonomski program za razbremenitev srednjega razreda. Po besedah Vebra je predlog SD uravnotežen. “Če se že posega z več razredi v dohodninsko lestvico, je treba to tudi nadomestiti z dodatnimi viri, ki jih je mogoče pridobiti z v evropskem merilu primerljivo obdavčitvijo dobička,” je pojasnil.

Obisk v Luki Koper

Židan med obiskom v slovenski Istri: “Gradnja 2. tira naj se začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj Luke Koper in Obalno-kraške regije.”

Vodstvo Socialnih demokratov na čelu s predsednikom Dejanom Židanom se je v sredo, 30. marca, mudilo na delovnem obisku na slovenski Obali, na temo novih razvojnih priložnosti Primorja z zaledjem in projekta 2. železniškega tira Koper – Divača. Za Socialne demokrate je izjemno pomembno, da se gradnja drugega tira začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj luke in nove razvojne potenciale celotne Obalno-kraške regije. Vodstvo SD je najprej obiskalo Mestno občino Koper, kjer se je srečalo z županom Borisom Popovičem, nato obiskalo družbo Luka Koper in se srečalo z vodstvom podjetja, v nadaljevanju obiska se je v Izoli srečalo z župani Obalno-kraške regije, delovni obisk pa je vodstvo stranke zaključilo na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra Obisk, kjer je pogovor potekal o lokalnih temah, projektih na državni ravni in tudi o Ekonomskem programu SD za razvoj gospodarstva in krepitev srednjega razreda.

Po srečanju v Luki Koper

Židan je ob robu obiska koprske občine pojasnil, da je predsednik vlade Miro Cerar za soboto na Brdu pri Kranju sklical sestanek, na katerem bodo poleg koalicijskih partnerjev sestali tudi z vsemi pomembnimi deležniki. Židan se je ob tem zavezal, da bo premierju predlagal, naj na sestanek povabi tudi koprskega župana, saj je pomembno, da sestanku sodelujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, kamor drugi tir železnice na koncu tudi pripelje, občino Koper pa lahko zastopa le župan. Koprski župan Popovič je poudaril, da drugi tir ne bi smel zadostiti zgolj potrebam pristanišča, pač pa je treba zlasti zaradi velikega turističnega potenciala regije pri drugem tiru razmišljati tudi o potniškem prometu.

Srečanje SD na MO Koper

Sicer pa je predsednik SD Židan navedel, da že v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. “Pomembno je, da so odkupljena zemljišča, da bo v prihodnjih dneh izdano gradbeno dovoljenje in da gremo po korakih naprej. Zdaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Namera vlade, da vloži 200 milijonov evrov, je pomemben korak naprej, saj dolgo časa ni bilo takega stališča,” je dejal predsednik SD, ki sicer verjame, da je drugi tir mogoče zgraditi, ne da bi vlagateljem v zameno za gradnjo ponujali upravljanje s pristaniškimi terminali. “Prav je, da se ne ustanovi podjetja zaradi podjetja, ampak podjetje, ki bo izvedlo tudi neposredno investicijo,” pa je o nameri po ustanovitvi projektnega podjetja za drugi tir pojasnil podpredsednik vlade Židan.

Izjava ministra Židana in župana Popoviča

“Meni in tudi Socialnim demokratom niti ni tako zelo pomembno, v kateri obliki se gradi, pomembno je, da se čim prej gradi,” je dodal Židan. “Če bo projektno podjetje, ki bo nekakšen novi ‘DARS’ za železnice, o katerem bo odločala vlada, poskrbelo za dokumente ter poiskalo denar in investitorje, bo premik za gradnjo tira opravljen,” je zatrdil predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan in dodal, da je država pripravljena k že vloženim 55 milijonom prispevati še 200 milijonov evrov, po informacijah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa so pripravljeni prispevati dodatne milijone tudi drugi partnerji iz sosednjih držav. “Če k temu dodamo še denar iz evropskih skladov in bančna posojila, je finančna konstrukcija zaprta.

Srečanje z vodstvom Luke Koper

Veliko strokovnjakov trdi, da mora biti končna vrednost drugega tira precej nižja od 1,4 milijarde evrov. To bo pokazala revizija projekta. Če je mogoče tir zgraditi za 500 ali 700 milijonov, potem ne bo težav z začetkom gradnje. Manjkajoči del sredstev bo morala zagotoviti država,” je dejal Židan in glede lastništva pristanišča dodal, da je za SD pomembno, da ostane Luka Koper v lasti Slovenije. Kaže, da bodo v Luki pretovor 25 milijonov ton dosegli bistveno prej, kot je bilo načrtovano. Zato se je treba vprašati, ali je smiselno iskati še dodatnega koncesionarja na omejenem pristaniškem območju, ki ga Luka Koper dobro upravlja. Prišepetovalci govorijo, da Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. To ni res, saj že zdaj stežka sprejema nove posle,” je opozoril Židan. Sicer pa je bil Židan odločen, da je drugi tir ne glede na uspešnost pri iskanju zunanjih partnerjev treba zgraditi, in če država pri tem ne bo uspešna, “bo pač morala država vstopiti z večjim deležem v samo financiranje”.

Srečanje vodstva SD z župani

Delovni obisk vodstva Socialnih demokratov se je v Izoli nadaljeval s srečanjem z župani Obalno-kraških občin, ki je bilo namenjeno bolj specifično lokalnim temam. Predsednik SD Dejan Židan, podpredsednika SD Tanja Fajon in Janko Veber, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik SD Dejan Levanič so skupaj z županom Občine Izola Igorjem Kolencem, županom Občine Piran Petrom Bossmanom, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem, županjo Občine Hrpelje – Kozina Sašo Likavec Svetelšek in županjo Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan spregovorili o lokalnih problematikah na področju kmetijskih zemljišč, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma ter o tem, kaj so njihove prioritete in kako lahko SD kot koalicijska stranka pomagamo. Minister Židan je ob tem poudaril, da so se nekatere zadeve, ki so jih v preteklosti izpostavili župani, začele v Ljubljani reševati ravno zaradi tega, ker v vladi sodelujemo Socialni demokrati, ki si želimo zadeve premikati v pravo smer in v korist razvoja lokalnih skupnosti.

Židan na srečanju z župani Obalno-kraških občin

Kmetijski minister Židan na srečanju podprl župana Popoviča pri nameri, da občina Koper kupi delež Vinakopra, saj minister meni, da je treba ohraniti stabilno lastniško strukturo Vinakopra, ki bo tej družbi omogočalo, da se bo še naprej razvijala. “Kadar so lastniki takih družb tudi domačini, se razvijajo v korist lokalne skupnosti in zaposlenih, drugačne zgodbe pa se v Sloveniji pogosto slabo končajo za zaposlene in skupnost,” je še ob tem dodal Židan.

Vodstvo SD z župani

Izolski župan Igor Kolenc pa je ministra Židana seznanil v prvi vrsti s problematikami kmetijskih zemljišč, vodooskrbe in obalne ceste. Obalne občine so na ministrstvo za infrastrukturo v prejšnjih mesecih naslovile več pobud, tako v zvezi z uvedbo lokalnih vinjet kot z alternativno traso hitre ceste do hrvaške meje. Kot je pojasnil Kolenc, na konkretne odgovore ministrstva še čakajo. Vodstvo SD se je zavezalo, da bo županom pomagalo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti Vlade ali Državnega zbora.

Pogovor s članstvo OO SD Istra

Srečanje s članstvom SD

Židan v podjetju Riko hiše 03

Vodstvo SD med obiskom v Ribnici in Kočevju o Ekonomskem programu stranke za razbremenitev ljudi in podporo gospodarstvu

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je skupaj s poslancema Jankom Vebrom in Matjažem Nemcem ter sodelavci stranke v ponedeljek, 21. marca, obiskal Ribnico in Kočevje. Namen obiska na Kočevskem je bila predstavitev Ekonomskega programa, ki smo ga Socialni demokrati pripravili, da bi v okviru javnofinančne vzdržnosti razbremenili tiste, ki največ prispevajo, a so davčno najbolj obremenjeni – zaposlene. Prepričani smo namreč, da razbremenitev nagrajevanja zaposlenih pomeni tudi pomoč gospodarstvu. Drugi razlog za obisk pa je zanimanje lokalnih ljudi za prednosti, ki jih bo za Kočevsko imel nedavni sprejem zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi.

V Ribnici je vodstvo SD na čelu s predsednikom Židanom obiskalo podjetje Riko hiše d.o.o., kjer je direktor Bojan Lukšič poudaril pomen dobrega upravljanja s slovenskimi državnimi gozdovi. To namreč pomeni dostop do lokalnega lesa; za podjetje Riko hiše d.o.o., ki v tujini dosega visoko dodano vrednost s sodelovanjem s priznanimi oblikovalci, veliko poslovnih priložnosti pa vidi v 100% slovenski hiši iz domačega lesa. Gozdno-lesna veriga, ki jo vzpostavlja novi zakon, to omogoča, saj pomeni možnost stabilne dobave slovenskega lesa podjetjem.

Obisk v podjetju Riko hiše 01

Obisk v podjetju Riko hiše 02

Obisk v podjetju Riko hiše 03

Obisk v podjetju Riko hiše 04

V nadaljevanju je vodstvo obiskalo tudi največjega zaposlovalca v Občini Kočevje, podjetje Melamin d.d., ki sodi med večje in uspešne izvoznike, posebej pohvalna pa je njegova povezanost z lokalnim gospodarstvom. Kot Riko hiše d.o.o. je tudi Melamin d.d. na znanju utemeljeno podjetje, zato je direktor Srečko Štefanič ob srečanju z delegacijo SD pozdravil predloge stranke za razbremenitev zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost.

Obisk v podjetju Melamin 01

Obisk v podjetju Melamin 02

Obisk v podjetju Melamin 03

Obisk v podjetju Melamin 04

Na zaključni okrogli mizi o Ekonomskem programu SD, je predsednik Židan izpostavil tudi njegove ključne točke: gre za razbremenitev zaposlenih tako, da se uvede nov, srednji davčni razred in poviša meja dosedanjega tretjega, ki trenutno krivično z 41% obdavči ljudi, ki zaslužijo le malo nad slovenskim povprečjem. Poleg tega bi razbremenili tudi udeležbo delavcev pri dobičku, kar bi delodajalce motiviralo za boljše nagrajevanje svojih zaposlenih.

Omizje v Kočevju 01

Direktor podjetja Riko Janez Škrabec, ki je sodeloval na omizju v Kočevju, je med drugim poudaril: “Prav je, da se Socialni demokrati pri pripravi ekonomskih politik posvetujete z uspešnimi gospodarstveniki, prav zato tudi uspevate loviti pravo ravnotežje med socialno državo in podporo gospodarstvu.” Škrabec je prav tako pozdravil ustanovitev novega državnega podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi, saj v lesno-predelovalni panogi v Sloveniji vidi največji potencial za prihodnost.

Omizje v Kočevju 02

Udeležence okrogle mize je še zanimalo, kaj za njihovo lokalno skupnost pomeni dejstvo, da bo sedež novega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi v Kočevju. V odgovor na to vprašanje v razpravi je poslanec SD Janko Veber odgovoril: “Preprosto, to pomeni, da se bodo slovenski državni gozdovi upravljali od tam, kjer je tudi njihova največja koncentracija – s Kočevske. Gozdovi imajo pomen in korist, če so dobro upravljani; sodelovanje lokalnega kočevskega znanja pa zagotavlja, da se bo to tudi zgodilo.”