Prispevki

Jernej Pikalo

Dr. Jernej Pikalo: Javno je za vse

V zadnjem času je nekaj medijsko željnih, ideološko navdahnjenih in politično profiliranih aktivistov, med njimi poslanci in drugi civilnodružbeni akterji, slovenski javnosti natrosilo toliko zavajanj, polargumentov in pristranskih interpretacij o javnem šolstvu, da se je vredno oglasiti in slovenski javnosti potrpežljivo pojasniti argumente v prid javnega šolstva kot glavnega stebra šolskega sistema v Sloveniji.

V Republiki Sloveniji imamo štiri tipe financiranja osnovnih šol s strani davkoplačevalcev:
1. javne šole, kjer Republika Slovenija v obsegu 100% plačuje izvajanje programa,
2. zasebne šole, ki so koncesije dobile pred letom 1996 in katerih program je 100% financiran iz javnih sredstev,
3. zasebne šole, ki jim je bila pripoznana javna veljavnost programa in so financirane 85%,
4. zasebne šole brez javnega financiranja.

Ustanavljanje zasebnih šol je svobodno, ustanovi jih lahko vsak, ki za to izpolnjuje programske, kadrovske, materialne, prostorske itn. pogoje. Ta sistem je bil vzpostavljen postopno pod desnimi, levimi in sredinskimi vladnimi večinami. Nobena politična večina ga ni resno ogrožala. Tudi ko je bila na oblasti vlada Socialnih demokratov, se je sistem samo nadgrajeval po teh načelih. Zato ne drži, da je levica proti zasebnim šolam in njihovem financiranju. Je pa proti pogoltnim apetitom tistih, ki bi iz šolstva radi naredili zgolj in samo biznis in proti tistim, ki bi v šolstvu radi naredili kakšne utrdbe in postojanke za needukacijske namene.

Zato tudi zasebne šole so, da s svojimi drugačnimi pedagoškimi pristopi, inovativnimi praksami, vsebinsko drugačnostjo, bogatijo in krepijo šolski prostor. Da so zasebne šole v javnem interesu, je pripoznal tudi zakonodajalec v več sestavah, zato je v Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996 uvedel 85% financiranje tistih zasebnih šol, katerih programi so pridobili javno veljavnost.

Marsikdo se v javnosti mogoče sprašuje zakaj ravno 85%? Ključ se skriva v Zakonu o osnovni šoli (torej ne v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je predmet sedanjih sporov), ki v 28. členu opredeljuje katere vsebine mora vključevati obvezni program OŠ, da bi se lahko priznala javna veljavnost takšne izobrazbe. Zakon od zasebne šole zahteva, da izvaja obvezni program z najmanj enim naravoslovnim predmetom (od javne šole zahteva tri), enim družboslovnim predmetom (v javnih dva), enim umetniškim predmetom (v javnih dva), enim tujim jezikom (v javnih dva). Obvezna programa zasebnikov in javnih šol se torej razlikujeta, država ima do zasebnega programa manj zahtev. Konsenz o 85% financiranju, ki je bil dosežen leta 1996, je primerna mera glede na zahteve zakona po manjšem obveznem programu.

Pravo vprašanje zato je, ali moramo davkoplačevalci plačevati tudi za tiste predmete v obveznem programu zasebnikov, ki jih zakon ni predpisal niti jih ne zahteva. Zasebniki namreč vsebine do polnega števila ur obveznega programa napolnijo s svojimi vsebinami (npr. Spoznavanje vere, Vera in kultura, Individualna in skupinska pomoč, Klasična kultura,…). Ali je torej prav, da davkoplačevalci plačujemo partikularne zasebne vsebine? Ali je prav, da nekdo dobi enak znesek za manj predpisanih predmetov? Ustavno sodišče je v preteklosti menilo, da ne. V sestavi iz leta 2014 pa meni, da naj bi zasebne šole dobile enak znesek kot javne za obvezni program. Zakon se v tem času seveda ni spremenil.

Še večji problem je popolnoma netransparentno ugotavljanje, katere zasebne šole in kateri programi sploh so v javnem interesu. Javni interes ni isto kot javna veljavnost. Javna veljavnost izobraževalnega programa je vprašanje priznavanja izobrazbe za nadaljevanje šolanja, zaposlovanje, priznavanje spričeval, itn. Javni interes pa je diskurzivna formacija brez definirajočih družbenih akterjev, ki ni določena enkrat in za vedno, ampak je v stalnem nastajanju. Od Madisona naprej vemo, da ne gre za interes večine (to je še ena zabloda pravniziranja samocenjenih strokovnjakov), ampak interes skupnosti, ki vključuje tudi interese manjšin.

V Sloveniji nimamo povsem jasnega mehanizma, s katerim bi ugotavljali, kaj je in kaj ni v javnem interesu npr. v smislu bogatenja šolskega prostora, novih pedagoških praks, itn. Ko je enkrat priznana javna veljavnost programa, se namreč začne popolnoma netransparetno lobiranje in politično izsiljevanje za financiranje, ki je pri nekaterih, do davkoplačevalskega denarja manj odgovornih vladah, bolj uspešno, pri drugih pa manj. Država kot skupnost vseh bi morala najprej ugotoviti potrebo po bogatenju šolskega prostora, nato pa poiskati izvajalce, ki lahko zapolnijo to vrzel.

Financiranje zasebnih šol ni niti geografsko niti časovno omejeno. Kljub temu, da davkoplačevalci financiramo javne šole na celotnem področju Slovenije (OECD celo ugotavlja, da je naša mreža javnih šol pregosta), v obstoječi zakonodaji ni omejitev glede financiranja novih. Ko enkrat pridobijo financiranje iz javnih sredstev, to ni časovno omejeno (npr. na 20 ali 30 let), ampak je na veke vekov pridobljena pravica.

Zasebne šole v Sloveniji ne izvajajo niti enega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali posebnega programa vzgoje in izobraževanja, niti niso zavezane sprejemati učencev s posebnimi potrebami. Skrb za najšibkejše, za tiste, ki imajo težjo obliko posebnih potreb, za tiste, ki ne zmorejo, je prepuščena javnim šolam.

Če ste danes oče ali mati iz manjšega kraja, npr. mojih Radelj ob Dravi, otroka ne morete vpisati v zasebno osnovno šolo, ker je tam ni. Lahko pa ga vpišete v kakovostno javno šolo, ki tam je in je za vse otroke, ne glede na to od kod so in kakšne so njihove potrebe. In kar je najpomembnejše: slovenska šola je preverjeno odlična. Spada med petnajst najboljših šol na svetu, kar je od vseh družbenih podsistemov v Sloveniji daleč najboljša uvrstitev. Je osnova gospodarskega, družbenega in intelektualnega razvoja. Predvsem pa je za vse, ker nas je državljanov Slovenije premalo, da bi kogarkoli pustili zadaj.

Dr. Jernej Pikalo, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

OZADJA

Matjaž Han: “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava!” 

Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev izglasoval Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije glede financiranja javnega osnovnega šolstva. Socialni demokrati pozdravljamo odločitev poslank in poslancev za nadaljevanje postopka spremembe oziroma dopolnitve Ustave, da se kakovost in dostopnost javnega osnovnega šolstva uredi ter zaščiti z najvišjim pravnim aktom. Po našem prepričanju gre za potreben korak, da se javno osnovno šolstvo zaščiti pred siromašenjem javnega na račun zasebnega.

“Slovenska javna šola je dobra šola, četudi ne idealna,” je v uvodni predstavitvi predlagatelja dopolnitve 57. člena Ustave poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Spomnil je na kakovost slovenskega osnovnega šolstva, ki jo prepoznajo tudi številne mednarodne organizacije, kazalniki katerih slovenskega šolarja postavljajo nad povprečje.

Ob tem je Han poudaril, da je “poglavitni cilj predloga za dopolnitev 57. člena Ustave, da se vsakomur, ne glede na njegov izhodiščni položaj ali položaj družine, zagotovi dostop do kakovostnega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega osnovnošolskega izobraževanja”. Prav s tem se po njegovih besedah odpravlja tudi nejasnost, ki se je odrazila v različnosti mnenj Ustavnega sodišča glede vprašanja: ali in v kolikšnem obsegu naj se zasebno izobraževanje financira iz javnih sredstev.

“Socialni demokrati smo večkrat poudarili, da drugo, tokrat diametralno nasprotno stališče Ustavnega sodišča ni bilo vsebinsko v ničemer argumentirano, kar bi bilo ob tako radikalnem odmiku nujno. Ni nepomembno, da je Ustavno sodišče tudi tokrat prepustilo zakonodajalcu, da področje uredi sámo, četudi s spremembo Ustave. Poslanke in poslanci imamo torej ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ohranimo kvalitetno in zaščitimo javno šolstvo,” je bil jasen vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot prvopodpisani k predlogu zakona Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo ob krepitvi spoznanja o pomenu javnega šolstva, ki se kaže tudi s podporo k sklepu za začetek dopolnitve Ustave, ki bi primarno javnofinančno skrb države za javno šolo opredelila kot posebej pomembno normo, zapisano v najvišjem pravnem aktu. “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava,” je ob tem izpostavil Han. Na očitke o ideološkosti vprašanja pa je Han odgovoril, da je idejni motiv Socialnih demokratov ob tej pobudi socialna država, da se poskrbi za ljudi na najboljši možen način.

“Nas zanima socialna država, za katero je ključen obseg javnih storitev, ki jih nudi posamezniku, vse to z namenom, da zagotovi okolje, kjer lahko posameznik na najboljši način razvije svoje potenciale ter tako postane dragocen člen družin in tudi družbe nasploh,” je izpostavil Han. “Ne pozabimo na pomembno kompenzacijsko vlogo sistema vzgoje in izobraževanja, katere cilj je nadoknaditi zaostanke, ki so posledica različnih, večinoma socialnih izhodišč,” je še poudaril vodja Poslanske skupine SD.

Han odločitev za javno šolo vidi kot odločitev za prihodnost te države, ki jo mora Državni zbor sprejeti kot avtonomna institucija, imuna na različne partikularne interese predstavnikov družbeno vplivnejših skupin, saj smo Socialni demokrati prepričani, da mora biti dostop do kakovostne javne izobrazbe pravica vseh, ne glede na njihove socialne položaje.

“V zaključku ponavljam stališče, da moramo iskati poti, kako krepiti javno šolstvo, da bo lahko v sistemu, kjer žal vse bolj očitno prevladuje tudi trženjska logika, vsak otrok imel možnost, da pride do kakovostne izobrazbe in razvije vse svoje sposobnosti na način, kot najbolje zmore,” je stališče za dopolnitev Ustave povzel vodja poslancev SD Matjaž Han.

PS SD

Odpravljena prva ovira na poti do spremembe 57. člena Ustave RS glede financiranja šolstva

Socialni demokrati verjamemo, da je naša pobuda za spremembo ustave v prid zaščite kakovostnega javnega šolstva danes preskočila prvo, a pomembno oviro. Članice in člani Ustavne komisije Državnega zbora so namreč v četrtek, 6. oktobra, s potrebno dvotretjinsko večino navzočih sprejeli predlog za spremembo ustave oziroma njenega 57. člena.

Predlog je nastal v dogovoru strank, ki so skupaj s Socialnimi demokrati kot predlagateljici sprememb v prid kakovostnega javnega šolstva bile pripravljene slediti nameri, izraženi že v prvotnem predlogu ustavne dopolnitve. Ta jasno določa možnosti financiranja in ločevanja javnega in zasebnega šolstva ter zapira prostor različnim interpretacijam, ki ga je odprlo ustavno sodišče z nasprotujočimi si odločitvami glede financiranja javnega in zasebnega osnovnega šolstva.

Socialni demokrati pričakujemo, da bodo tudi ostali poslanci in poslanke, ki jih danes predlog ni prepričal, na podlagi argumentov v prid sedanjim in prihodnjim generacijam otrok, ki si zaslužijo kakovostno in dostopno javno izobraževanje, v Državnem zboru zmogli argumentirane razprave in navsezadnje odločanja v prid temu predlogu. Ob tem je treba poudariti, da ne gre samo za politično odločitev, temveč podporo širši družbeni vrednoti, ki ne sme biti več plen ideoloških, političnih ali interesnih apetitov, temveč naša skupna zaveza za družbeno dobro.

Matjaž Han in Jernej Pikalo

Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.

“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.

“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.

“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.

Jernej Pikalo ob prvem šolskem dnevu

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter bivši šolski minister dr. Jernej Pikalo je v poslanici ob prvem dnevu šolskega leta 2015/16 vsem učencem in dijakom ter staršem in vzgojno-izobraževalnim delavcem zaželel mirno, uspešno in znanja polno šolsko leto. Ob tem je poudaril, da se bomo Socialni demokrati še naprej zavzemali za kakovostno javno šolstvo, ki bo dostopno vsem otrokom v Sloveniji.

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu 01-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Javna osnovna šola

Ustavna komisija DZ začela razpravo o predlogu SD za spremembo ustave in zaščito javnega šolstva

Ustavna komisija Državnega zbora je danes začela razpravo o predlogu Socialnih demokratov za spremembo ustave in s tem za postavitev meje med financiranjem zasebnega in javnega šolstva. Spremembo 57. člena Ustave predlagamo poleg SD še štiri stranke, in sicer DeSUS, ZL in ZaAB, kot neposreden odziv na odločbo Ustavnega sodišča iz začetka leta, ki je takrat namreč naložilo, da mora država enako financirati javne in zasebne osnovne šole.

Po našem mnenju peterica ustavnih sodnikov z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole, grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. “Javno šolstvo je že tako ali tako deležno velikih finančnih pritiskov, odločitev ustavnih sodnikov, ki je porušila mejo med javnim in zasebnim šolstvom, ga je še bolj porinila na rob,” je prepričan prvopodpisani pobudnik ustavne spremembe, vodja poslancev SD Matjaž Han. “Socialni demokrati želimo zato s sopredlagatelji doseči, da bi ustava zagotavljala financiranje javnih šol, medtem ko bi bila ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu,” je bil jasen Han.

Vsak poseg v ustavo pa zahteva dvotretjinsko večino v Državnem zboru, te pa za spremembo 57. člena ta trenutek še ni. Predlogu nasprotujejo v strankah NSi in SDS, odločilni pa bodo glasovi največje koalicijske stranke SMC, kjer podpisov za predlog sprememb ustave zaenkrat še niso dali, so pa napovedali, da bodo v razpravi konstruktivno sodelovali. Na današnji seji ustavne komisije ni bilo o tem še nobene odločitev, poslanske skupine so le predstavile svoja stališča. Sklenili pa so, da bodo predlog ustavnih sprememb dali v presojo strokovnjakom.

NK-SD-za-ohranitev-javnega-šolstva-300x200

“ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo”

Danes je na sedežu stranke v Ljubljani potekala novinarska konferenca Socialnih demokratov z naslovom “ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo!”, na kateri so sodelovali glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanka SD Marija Bačič, nekdanja poslanka SD mag. Majda Potrata in nekdanji šolski minister dr. Jernej Pikalo. Sogovorniki so javnosti predstavili predlog ustavnega dopolnila za zaščito javnega šolstva kot odgovora na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in napovedanih varčevalnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil že posredovan koalicijskim partnerjem, prav tako pa bo predstavljen tudi vsem ostalim parlamentarnim strankam v Državnem zboru, in sicer z namenom, da bi dosegli široko podporo ustavnemu predlogu Socialnih demokratov za ohranitev javnega šolskega sistema v Sloveniji.

Socialni demokrati smo pripravili predlog dopolnitev Ustave RS, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bilo ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Ob tem zagotavljamo, da ne gre za poskus zaobiti nedavno odločbo Ustavnega sodišča. Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želimo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. S tem želimo po besedah mag. Majde Potrata doseči, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom.

Kot je danes povedal glavni tajnik Dejan Levanič “želimo Socialni demokrati odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah.” V SD menimo, da pri tem ne gre za poskus, da bi zaobšli nedavno odločbo ustavnega sodišča, s katero je to Državnemu zboru naložilo, naj v enem letu izenači financiranje javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, kot tudi ne poskus ukinitve financiranja zasebnih šol. Naš predlog v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. “Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev,” je pojasnil Levanič iz zapisanega besedila v obrazložitvi predloga. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Dejan Levanič, smo predlog v četrtek poslali vsem koalicijskim partnerjem, danes pa ga bomo poslali še vsem preostalim parlamentarnim strankam. Upamo na široko podporo, pri čemer bo nedvomno odločilna podpora stranke SMC. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave mora sicer vložiti najmanj 20 poslancev.

V SD smo danes izrazili tudi odločno nasprotovanje varčevalnim rezom v šolstvu, ki jih je pred dnevi predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Po besedah njenega predhodnika dr. Jerneja Pikala se rezi ne izvajajo v pravem času. “Uvajati predlagane stvari sredi šolskega leta je skrajno neodgovorno. So stvari, ki jih lahko delate sredi leta, ampak te zagotovo niso povezane z organizacijo dela z otroki, saj to prej ali slej za sabo potegne širše posledice,” je opozoril Pikalo. Poslanko SD Marijo Bačič pa skrbi ukinitev plačevanja učne pomoči učencem, ki imajo odločbe. Opozorila je, da omenjeni učenci ne bodo končali izobraževanja, v kolikor ne bodo dobili učne pomoči. Tudi sicer je zanjo ukinjanje plačevanja učne pomoči nedopustno in slovensko šolstvo vrača “veliko let nazaj”. Na novinarsko vprašanje, ali bo SD zaradi predlaganih ukrepov zavrnila rebalans proračuna, je Bačičeva odgovorila, da se po njenem mnenju to ne bo zgodilo, da pa je potreben dogovor. Glavni tajnik Dejan Levanič pa k temu dodaja, da stranka SD ne grozi z izstopom iz vlada, sporoča le, da je takšno varčevanje nesprejemljivo.

Videoposnetek celotne novinarske konference:

Novinarska konferenca SD "ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo" from Socialni demokrati on Vimeo.

PREDLOG POBUDE ZA DOPOLNITEV USTAVE

Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Matjaž Han)
Ljubljana, 16. 1. 2015

Državni zbor Republike Slovenije
dr. Milan Brglez, predsednik

PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA DOPOLNITEV USTAVE
REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA

I.

Na podlagi 168. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) predlagamo Državnemu zboru, da začne postopek za dopolnitev Ustave Republike Slovenije, ki je potrebna:

da se vsakomur v Republiki Sloveniji, ne glede na njegov izhodiščni položaj, omogoči dostop do kakovostnega javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se na ustavni ravni prepreči poseg v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;
da se na ustavni ravni nedvoumno izrazi, da je primarna javnofinančna skrb Republike Slovenije zagotavljanje dostopnosti in kakovosti javnega osnovnošolskega izobraževanja;
da se odpravi protiustavnost, ki jo je peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotovila v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Zaradi navedenega predlagamo dopolnitev drugega odstavka 57. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer se besedilo člena dopolni tako, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev.

Predstavnik skupine poslank in poslancev:
Pri obravnavi v Ustavni komisiji in Državnem zboru bo predlog v imenu predlagateljev predstavil in obrazložil g. Matjaž Han.

OBRAZLOŽITEV:

Peterica sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zahtevo, da morajo biti poleg javnih osnovnih šol iz javnih sredstev v celoti financirane tudi zasebne osnovne šole grobo posega v sistem osnovnošolskega izobraževanja. S tem izkazuje namero razkrojiti široko stopnjo doseženega družbenega konsenza o pomenu sistema kakovostnega in ideološko neobremenjenega šolstva na Slovenskem.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat dosedanje skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi javna mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Država tako izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave Republike Slovenije, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol. Pravica do izbire šole je namreč negativna pravica, ki državam ne nalaga, da finančno podpirajo zasebno šolstvo, hkrati pa podpore zasebnemu šolstvu ne prepovedujejo. Ne nazadnje, to več kot očitno izhaja iz predhodnih odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč, mednarodnih deklaracij in konvencij ter praksa drugih držav.

II.

OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI DRUGEGA ODSTAVKA 57. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

I.

V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) se drugi odstavek 57. člena dopolni tako, da se glasi:

“Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev.”

II.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.

III.

OBRAZLOŽITEV

V Republiki Sloveniji je bilo do sedaj sobivanje javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja usklajeno na način, da je zasebno bogatilo in ne siromašilo javnega. Temu primerno je bil urejen tudi način financiranja, ki je ob primarnem skrbstvu za javno sorazmerno velikodušno podpiral tudi zasebno. Teza o siromašenju javnega na račun zasebnega je v danih okoliščinah matematično dokazljiva. Odločitev peterice sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa ruši vzpostavljeno razmerje in zasebnemu na široko odpira vrata ne le za uveljavljanje ekonomskega interesa, ampak tudi za dosego ideoloških, celo političnih ciljev.

V presoji posledic morebitne izenačitve javnega in zasebnega osnovnošolskega izobraževanja v financiranju programa iz javnih sredstev so še bolj kot ekonomski pomembni nekateri drugi vidiki. Predlagatelji dopolnitve Ustave menimo, da bi bila izenačitev zasebnega in javnega v neposrednem nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, utemeljenimi na ustavnih določbah o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpeljanimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Med drugimi so to zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.

Ko država vstopi v polje zasebnega in pri tem niti ne razpolaga s sorazmernim vplivom na sprejemanje odločitev, pride do prepleta, ki ustvarja videz, da je državno zasebno, ali v obrazlaganem primeru še huje, da je zasebno državno. Takšna odločitev bi tako sprožila številne pomisleke o laični šoli in o svetovnonazorsko nevtralni šoli. Omenjeno pripoznava tudi Evropska komisija za človekove pravice, ko sprejme stališče, da nobena država nima dolžnosti, poskrbeti za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim prepričanjem.

Razlikovanje v obsegu financiranja osnovnošolskega izobraževanja, iz katerega je razvidno primarno skrbstvo države, da se za ustrezno zagotavljanje dostopnosti in kakovosti osnovnošolskega izobraževanja (izdatneje) financira javne izobraževalne institucije, je utemeljeno ne le na družbenem konsenzu, ampak tudi na nedvoumnih pravnih odločitvah oz. stališčih. Ta so razvidna iz preteklih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb mednarodnih sodišč in mednarodnih pravnih aktov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-68/98 zapisalo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo. Iz omenjene argumentacije tako sledi, da Ustavno sodišče v eni izmed svojih prejšnjih odločitev ne izraža nikakršnega dvoma o ustavni dopustnosti razlikovanja med deleži financiranja javnih in zasebnih osnovnošolskih zavodov, celo nasprotno, takšno razlikovanje dopušča in ga prepušča presoji zakonodajalca.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics. To je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja.

Tudi mednarodne deklaracije in konvencije državam ne nalagajo, da finančno podpirajo zasebno osnovnošolsko izobraževanje, je pa res, da ga ne prepovedujejo. Iz tega vidika je mogoče razumeti tudi stališča prej omenjenih institucij ter dejstva, da države praviloma zasebnemu izobraževanju namenjajo nižji delež javnih sredstev kot javnemu izobraževanju.

Peterica sodnikov je z odločitvijo, ki jo je sicer Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti že prepustilo zakonodajalcu, podobno kot to prepuščajo mednarodna sodišča in druge države, tokrat prejudiciralo odgovor na sicer strokovno vprašanje. Ta ne le da ni bil uskajevan s strokovno javnostjo, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, šolajočimi se in njihovimi starši oziroma skrbniki, ampak je z njihovimi, do sedaj izraženimi mnenji celo v nasprotju. Zato je mogoče tokratno odločitev šteti za izraz premoči ene veje oblasti nad drugo.

Predlog dopolnitve Ustave v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev, medtem ko odločitev o sofinanciranju zasebnih šol prepušča, tako kot sedaj, ureditvi z zakonom. Ta namreč skladno z Ustavo dopušča delno financiranje osnovnošolskega izobraževanja zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev, a kot pogoj zahteva izobraževanje po javnoveljavnem programu. Kar je zunaj njega, je interes zasebnika, ki naj za ta del zagotovi lastna sredstva v celoti. Nedvoumno izražena volja zakonodajalca o primarni skrbi za sistem javnih osnovnih šol, ki izhaja iz ustavne ureditve, je hkrati podlaga za razlikovanje obsega financiranja v zasebnih šolah, ki niso del javne mreže šol.

S sprejemom dopolnitve Ustave zakonodajalec tudi odpravlja protiustavnost, ki jo peterica sodnikov Ustavnega sodišča ugotavlja v odločbi št. U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

Odločitev o vzpostavljanju družbenih, političnih in ekonomskih razmerjih, ki odstopajo od utečenih, mora temeljiti na skrbnem premisleku. Med temi je razprava o vstopanju zasebnega na polje javnega odločujoča za prihodnost te države, pri čemer ne bi smeli spregledati dejstva, da 2. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Slednje je mogoče zagotoviti le z dostopnostjo in kakovostjo javnih storitev, pri čemer ima javno osnovnošolsko izobraževanje posebno in osrednje mesto.

Zato ne smemo dopustiti, da se ob vse bolj okrepljeni težnji po zagotavljanju konkurenčnega okolja javnemu, slednjega siromaši in žali, hiranje pa cinično pospremlja z mislijo, da bo tako dosežena nova kakovost.

IV.

ČLEN USTAVE, KI SE DOPOLNJUJE

57. člen
(izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

PRILOGA:
Podpisi poslank in poslancev

PODPISI POSLANK IN POSLANCEV