Prispevki

Jernej Pikalo

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalo o pomenu znanosti za družbo in v družbi

V sredo, 19. aprila, je v Ljubljani potekal protestni shod raziskovalk in raziskovalcev, s katerim so želeli opozoriti na slabšanje razmer v slovenski znanosti. Znanstvenice in znanstveniki se dnevno soočajo s problemi, ki jim otežujejo, včasih pa celo onemogočajo kakovostno in ustvarjalno delo, ki vodi v znanstvena odkritja in inovacije, s katermi se izboljšuje kvaliteta naših življenj. Socialni demokrati smo protest podprli, ker znanost ni zgolj ena izmed mnogih družbenih sfer, ampak ključna za napredek in obstoj slovenske ter evropske družbe.

Po podatkih o financiranju znanosti iz proračuna Republike Slovenije, ki jih je Javna agencija za raziskovalno dejavnost objavila na dan protestov, je mogoče razbrati, da so se v letu 2016 realizirana sredstva za znanost prvič po nekaj letih dvignila, a še vedno ostala pod ravnjo iz leta 2013 in let pred tem. Leta 2015 so bila realizirana najnižja sredstva za znanost v zadnjih desetih letih. Pri tem je pomembno vedeti, da je bila rast BDP v letu 2013 negativna (-1,1%), v letih 2015 in 2016 pa pozitivna (+2,3% in +2,6%).

Socialni demokrati smo, ko smo v madatu vlade 2013-2014 vodili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v zelo zahtevnih javno-finančnih razmerah uspeli iz državnega proračuna nameniti za znanost več denarja kot je to zagotovilo ministrstvo pod vodstvom ministrice iz vrst SMC v letih višje pozitivne gospodarske rasti v letih 2015 in 2016.

To smo Socialni demokrati naredili z jasnim zavedanjem, da bomo kot skupnost lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno.

V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Ključ je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Znanost v Sloveniji, poleg povečanja sredstev, potrebuje tudi spremembe v načinu organiziranja, zastavljenih ciljih in kadrovski politiki. V znanost je potrebno pritegniti več mladih perspektivnih raziskovalcev, jim omogočiti stabilno perspektivo za življenje in delo. In ob tem je potrebno vse tiste, ki so v preteklosti odšli v tujino, poskušati privabiti nazaj v Slovenijo. Na evropski ravni je treba zahtevati enako plačilo za enako delo pri evropskih projektih, predvsem pa uresničevati ukrepe ter smernice iz Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020.

dr. Jernej Pikalo

predsednik Sveta SD za izobraževanja, znanost in šport

NK SD - Han Pikalo in Omerzel

Socialni demokrati odločno nasprotujemo predlogu novele zakona za izenačitev financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol

Socialni demokrati odločno nasprotujemo na vladi potrjenem predlogu novele zakona, ki tudi zasebnim šolam omogoča stoodstotno financiranje obveznega javnega programa. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bo stranka tudi v DZ predlogu nasprotovala. “Menimo, da se s tem javno izobraževanje, ki mora biti jedro družbe, začenja slabiti,” je poudaril Han. Za predlog novele so na seji vlade glasovali ministri iz vrst SMC in DeSUS, le trije ministri SD so glasovali proti. Han je pojasnil, da je za SD meja, pod katero tudi zaradi programa stranke in ravnanj v preteklosti Socialni demokrati ne gremo.

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je potrditev novele na vladi označil za prelomno. Opozoril je, da tisti zasebniki, ki prevzamejo javni osnovnošolski program, tega nujno ne izvajajo v enakem obsegu. Zanje namreč veljajo izjeme in zato je po njegovem prepričanju 85-odstotno financiranje obveznega programa zasebnikov ravno primerno, glede na to, “koliko javnega programa zasebniki pravzaprav izvajajo”. “Prav zato v SD noveli nasprotujemo, ker bodo davkoplačevalci sedaj plačevali program, ki je po obsegu manjši od programa v javnih osnovnih šolah,” je pojasnil Pikalo in dodal, da “z zasebnimi osnovnimi šolami podvajamo mrežo javnih osnovnih šol na način, ki do davkoplačevalcev ni najbolj prijazen”.

Pikalo je spomnil na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki po njegovih navedbah glede financiranja šolstva že več desetletij konsistentno razsoja, da mora država omogočiti nastanek osnovnih šol, nikakor pa jih ni dolžna financirati. Kritičen je bil tudi do predvidenega postopka pri imenovanju ravnateljev, s katerim po Pikalovem mnenju vračamo politični vpliv. “Minister je politična oseba in temu primerno se bo tudi obnašal,” je dejal. Moti ga tudi, da v predlogu novele ni nobene omejitve glede števila novih šol, kar je po njegovem “osnova za razrast zasebnega šolstva”.

“Izenačitev zasebnih osnovnih šol kot enakovrednih uporabnikov proračunskih sredstev, ki nato na trgu tekmujejo za učence in dijake, je nesprejemljiva tudi za Mladi Forum SD,” je dejal podpredsednik Andrej Omerzel. “Primer, ki potrjuje naše trditve, se je zgodil v Čilu in na Švedskem, kjer se je izenačitev javnih in zasebnih šol pokazala kot zelo slaba,” je dejal Omerzel in navedel, da so se znižala sredstva za javno šolstvo, posledično je sledil upad kakovosti, prišlo je tudi do množičnega prehajanja učencev iz javnega v zasebno šolstvo, predvsem iz družin višjega dohodkovnega razreda. To pa po njegovih besedah vzpodbuja neenakost otrok in ne ponuja možnosti do enakega dostopa do izobrazbe.

Tako Pikalo kot Omerzel sta napovedala, da bomo v SD in Mladem forumu spodbudili nadaljevanje zbiranja podpisov pod peticijo Ohranimo javno šolstvo, od katere se bo podpise predalo v DZ. Trenutno jo je podpisalo nekaj več kot 3.200 posameznikov. Peticijo lahko podpišete na spletni povezavi www.ohranimojavnosolstvo.si

Jernej Pikalo - kolumna

Komentar dr. Jerneja Pikala: Modernizacija šolstva in vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. Je tudi eden od najstabilnejših, saj smo ga v Sloveniji kljub krizam, težnjam po njegovi privatizaciji, pritiskom po nižanju standardov in (pre)pogostem zakonskem mrcvarjenju in preobremenjevanju z nepotrebnimi pravili, rokohitrskimi spremembami in preobsežno regulacijo, uspeli obdržati na zavidljivo visoki ravni. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so naši otroci v dobrih in strokovnih rokah, saj zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj, od vrtca do univerze. Slovenski izobraževalni sistem danes po mnogih kazalcih spada med petnajst najboljših izobraževalnih sistemov na svetu, kar je izjemno v družbi nekaj manj kot dvesto držav sveta.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodnje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljni intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Nekateri v družbi so podpovprečno ali nadpovprečno nadarjeni. Za njih naj velja prav posebna skrb. Medtem ko imamo relativno dobro razvit sistem dela s tistimi, ki običajnih obremenitev ne zmorejo, pa zaostajamo pri delu s tistimi, ki zmorejo več. Z nadpovprečno nadarjenimi se dela sistematično v osnovni in srednji šoli, na univerzah posebnih vzpodbud za delo z nadpovprečnimi ni. Države v naši soseščini in dlje imajo bolje razvite sisteme dela z nadarjenimi, ki niso ozko vezane samo na izobraževalni sistem, ampak pri tem sodelujejo tudi drugi družbeni podsistemi (zavodi za zaposlovanje, fundacije, društva, …). Prevetriti bo treba sistem dela z nadarjenimi, ga organizirati bolj sistematično, predvsem pa ga razviti na tistih delih izobraževalnega sistema, kjer še ni dovolj razvit ali pa ne deluje.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

V razmišljanje o modernizaciji šolstva sodi tudi vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov. Programi morajo slediti duhu časa in sprememb v družbi, a obenem do njih ohranjati kritično distanco. Pri spremembah se je kratkovidno navezovati na današnje potrebe trga delovne sile, kajti te so ponavadi že povsem spremenjene, ko posamezniki ali posameznice končajo s šolanjem. To pa seveda ne pomeni, da izobraževalnih programov za tiste poklice, ki imajo neposreden izhod v določeno zaposlitev, ne razvijamo skupaj s partnerji iz gospodarstva, obrti, itn.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Izobraževanje ni samo za mlade, ampak za vse. Pri tehnološkem posodabljanju šolstva je za to potrebno paziti, da ne zadovoljuje samo šolskih interesov, ampak širše družbene, kajti znano je, da so npr. starejši v Sloveniji na repu Evropske unije po veščinah v uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Šola je veliko več kot zgolj izobraževalna ustanova, je center družbenega in družabnega življenja.

Dr. Jernej Pikalo je nekdanji šolski minister, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter profesor na FDV

Jernej Pikalo

Izjava Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport glede dogodkov na Univerzi na Primorskem

Svet SD za izobraževanje, znanost in šport z zaskrbljenostjo spremlja dogodke na Univerzi na Primorskem, ki so vezani na proces razdruževanja Znanstvenega in raziskovalnega središča Koper in Univerze na Primorskem. Zavedajoč se avtonomnosti univerzitetnega prostora ne moremo mirno spregledati nekaterih dejanj, ki niso v korist ne primorskemu univerzitetnemu in raziskovalnemu prostoru ne okolju, v katerega je umeščen.

Skrbi nas za prihodnost univerzitetnega in raziskovalnega prostora na Primorskem in pozitivnega vpliva, ki ga ima na gospodarstvo, družbo in kulturo. Temelj vsake univerze so naravoslovne, družboslovne in humanistične vede, zato je treba skrbeti za enakomeren razvoj le-teh. Ne sme se dogajati, da bi zaradi institucionalnih sporov kakorkoli trpel študijski proces ali kvaliteta pedagoškega dela. Dobrobit študentov mora biti na prvem mestu.

Zaradi tega priporočamo obema stranema, da v najkrajšem času dokončata že dogovorjen proces razdruževanja v duhu korektnih medsebojnih odnosov. Ustanovitelja, Republiko Slovenijo in v njenem imenu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa pozivamo, da v okviru zakonskih pooblastil in ustanoviteljskih pravic naredi vse, da do podobnih sporov ne bo več prihajalo oz. da se bodo razreševali na akademski način.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Jernej Pikalo

Voščilo ob svetovnem dnevu učiteljic in učiteljev

Ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljic in učiteljev, želimo Socialni demokrati čestitati in se zahvaliti vsem učiteljem in učiteljicam na vseh stopnjah izobraževanja, ki opravljajo to poslanstvo, ki je več kot samo poklic. Je izjemno družbeno odgovorno delo, saj je od kakovostnega dela učiteljic in učiteljev odvisna prihodnost naše družbe in države. Izzivi, s katerimi se soočate, so večji kot kadarkoli. Potrebno je veliko znanja in sposobnosti pedagoške empatije, da bi lahko razumeli posebnosti vsakega otroka in mladostnika. Potrebno je povezovati včerajšnje in jutrišnje, globalno in lokalno, tuje in domače, da bi bile prihodnje generacije pripravljene na izzive 21. stoletja.

Slovenska šola je dobra šola. Temelji na zavesti ljudi, da je vlaganje v znanje najboljša popotnica našim otrokom in mladini. To poslanstvo najbolje izpolnjujemo s kakovostno in dobro razvito mrežo javnih šol. Ta nam zagotavlja visoko raven izobraženosti vseh generacij, to je temelj učeče se družbe, ki želi napredovati in postajati vedno boljša. Naša šola zagotavlja dostopnost za vse, pravičnost in enakost v izobraževalnem procesu.

Prosim, prejmite naše iskrene čestitke z željo, da bi nadaljevali vaše dobro delo.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Jernej Pikalo

Komentar dr. Jerneja Pikala: Izobraževanje kot generator razvoja

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. V vsakem trenutku je vanj neposredno vpetih več kot 300.000 oseb oziroma skoraj vsak šesti državljan ali državljanka Republike Slovenije. Če k tej številki prištejemo še vse tiste, ki so na različne načine povezani z izobraževalnim sistemom (družine, podjetja, druge javne ustanove, …), lahko ugotovimo, da je vsaj polovica prebivalcev in prebivalk Slovenije na ta ali oni način povezana z izobraževanjem. Šolstvo je tudi eden od najbolj stabilnih podsistemov, ki vsak dan zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj – od vrtca do univerze. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so njihovi otroci v dobrih in strokovnih rokah.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. Namesto tega moramo pogledati dvajset, trideset let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju.

Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje: kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih imela eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika – saj zanju gre.

Socialni demokrati in socialne demokratke globoko verjamemo, da so znanje in veščine ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njegove ali njene talente do maksimuma njegovih ali njenih sposobnosti. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki in vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. V katero smer bodo posamezniki razvijali svoje talente, je njihova stvar, naloga sistema pa je, da jim to v največji meri tudi omogoči.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in si ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh pa ne majhne oziroma (pol)periferne države.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo. Socialni demokrati smo najbolj konsistentna in odločna politična sila v zagovarjanju javnega šolstva na Slovenskem. Za to smo se in se bomo borili na vse načine. Ker vemo, kaj pomeni in prinaša privatizacija ali nižanje standardov v izobraževanju.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. Znanje je javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost.

Star slovenski pregovor pravi, da kar si sejal, to boš žel. Za izobraževanje to velja celo še bolj kot za druga področja.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Jernej Pikalo in Žiga Štajnbaher

Pikalo: “Socialni demokrati smo za ohranitev mreže javnih šol in smo proti zapiranju podružničnih šol zgolj iz ekonomskih razlogov.”

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je skupaj s predsednikom Mladega foruma SD Žigo Štajnbaherjem pred začetkom novega šolskega leta na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil poglede stranke na nekatera aktualna vprašanja v šolstvu. Med drugim je Pikalo poudaril, da v SD nasprotujemo ukinjanju podružničnih šol iz zgolj ekonomskih razlogov. Opozoril je tudi, da veliko učbenikov, ki jih bodo letos zamenjali, še vedno ni natisnjenih, kar ni dobro.

Pikalo je prepričan, da podružničnih šol ne bi smeli zapirati izključno iz ekonomskih razlogov, pač pa bi bilo treba gledati širše. “V mnogih podružničnih šolah, kjer sem bil še kot minister za izobraževanje, je šola več kot samo šolski prostor. Je družbeni in družabni prostor neke vasi, zato je treba pri odločanju o tem, ali bo ukinjena, upoštevati tudi ta vidik,” je dejal nekdanji šolski minister. Še posebej pa bi bilo treba po njegovem mnenju ohranjati podružnice na mejnih območjih.

Z novim šolskim letom zaradi pomakanja učencev vrata zapira pet podružnic, med njimi tudi obmejna podružnična šola v občini Osilnica. Mati enega izmed dveh učencev, ki bi morala podružnično šolo obiskovati v novem šolskem letu, je že napovedala, da bo otroka protestno vpisala v bližnjo hrvaško šolo, kar je po mnenju Pikala zelo slabo sporočilo in se morajo pristojni vprašati, ali res ni možno najti drugačne rešitve za ta problem.

V zvezi z učbeniki je Pikalo opozoril, da mnogi še vedno niso natisnjeni in da se bo to zgodilo šele dva ali tri tedne po začetku pouka. Krivec za to je po njegovem mnenju ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki da je v zadnjih treh mesecih izdalo šest okrožnic, v katerih je različno navedlo učbenike, ki jih bodo letos zamenjali. Posledično po Pikalovih besedah založbe učbenikov niso natisnile, saj si ne želijo delati prevelikih zalog.

Nedavni dogovor med Slovensko avtorsko in založniško organizacijo za pravice reproduciranja (Sazor) in šolskim ministrstvom, po katerem bo slednje v zameno za kopiranje avtorskih del v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih letno plačalo okoli pol milijona evrov, je Pikalo označil kot pomemben korak v pravo smer. A je opozoril, da je bil dogovor sklenjen, ne da da bi bile narejene analize, koliko se v šolah in vrtcih dejansko kopira. Kot je dejal, si ne predstavlja, da bi država subvencionirala malice v šolah na način, da ne bi vedela, koliko učencev je dejansko malicalo.

Pikalo je danes tudi ponovil, da si bo SD še naprej zavzemala za ustavno spremembo, s katero bi ohranili obseg državnega financiranja programov zasebnih šol v višini 85 odstotkov. Pikalo je dodal, da Ustavno sodišče odloča o tem, ali so zakoni v skladu z ustavo, se pa lahko DZ kot pozitivni zakonodajalec tudi odloči, da ustavo spremeni.

“Potrebno narediti vse, da v Sloveniji ohranimo kvaliteten sistem javnega šolstva in mreže javnih šol,” je poudaril Pikalo. Ob tej priložnosti je spomnil tudi na peticijo civilne družbe Ohranimo javno šolstvo, katero smo podprli in se ji pridružili tudi Socialni demokrati in Mladi forum SD z aktivnim zbranjem podpisov na terenu. Peticijo je do danes podprlo že več kot 3.200 državljank in državljanov, Pikalo pa je napovedal tudi nadaljne aktivnosti pri zbiranju podpisov podpore.

Predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher pa je izpostavil, da si v forumu zelo prizadevajo za ponovno več subvencioniranja šolske prehrane, prav tako pa opozarjajo na nekatere slabosti pri sistemu fotokopiranja v šolah. Oba skupaj pa sta v zaključku vsem prvošolčkom, učencem in dijakom ter pedagoškim delavcem zaželela vse dobro ob začetku novega šolskega obdobja in predvsem varno pot do šol.

Jernej Pikalo

Voščilo Socialnih demokratov ob zaključku šolskega leta 2015/16

Spoštovane šolarke in spoštovani šolarji, dijakinje in dijaki, delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju,

z današanjim dnem, na skorajšnji praznik 25. obletnice samostojne Slovenije, se končuje letošnje šolsko leto. Socialni demokrati se veselimo uspehov vsake posameznice in vsakega posameznika na področjih šolskih in obšolskih dejavnosti ter vam vsem iz srca čestitamo. Učiteljem, mentorjem in drugim delavcem, ki so se vsak dan trudili, izrekamo pohvalo in priznanje za odlično delo.

V iztekajočem se šolskem letu smo v prvem razredu devetletke imeli okoli 22.000 otrok, kar je nekoliko več kot prejšnja leta, a daleč od generacij izpred tridesetih in več let. Soočili smo z begunskim valom in vprašanjem čim boljše integracije otrok prebežnikov. Današnji svet je postaja vedno bolj nestabilen in to vpliva tudi na naš šolski prostor. Obenem pa vedno večja medpovezanost sveta pomeni tudi več priložnosti za šolarje, dijake in učitelje.

Zaradi tega je še toliko pomembneje, da ohranimo (in v pravi smeri tudi nadgradimo) naš šolski sistem. Njegova ključna naloga je, da vsem šolarjem in dijakom v enaki meri zagotavlja možnost kakovostne izobrazbe, ne glede na debelino denarnic njihovih staršev ali mesta njihovega bivanja. Zaradi tega Socialni demokrati podpiramo pobudo Ohranimo javno šolstvo, ker je vsem dostopno javno šolstvo pogoj za enakomeren in socialno uravnotežen razvoj Slovenije v naslednjih desetletjih.

Vsem šolarkam in šolarjem, dijakinjam in dijakom želimo lepe, brezskrbne počitnice. Vsem delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju pa prijetne dopustniške dni.

dr. Jernej Pikalo
Predsednik Sveta SD za izobraževanje

Matjaž Han in Jernej Pikalo

Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.

“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.

“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.

“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.

SD - Ozadje 2

Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo proteste proti nastanitvi begunskih otrok in azilantov po Sloveniji

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je v izjavi novinarjem po seji vlade v luči protestov po nekaterih krajih zaradi predvidene namestitve migrantov posvaril pred nestrpnostjo, hujskanjem, sejanjem strahu. “S politični akcijami nagovarjati k nestrpnosti je napačno. Na težavah beguncev demokratične države ne morejo graditi svoje politike,” je medijem povedal Židan.

Od vseh političnih strank in ostalih pomembnih akterjev v Sloveniji pričakuje razumevanje, da bo begunska problematika še nekaj časa navzoča. Židan zagotavlja, da bo država zavarovala svoje državljane, a tudi humano ravnala z begunci in migranti. To, da lokalna skupnost ni želela sprejeti nekaj beguncev otrok brez staršev in da so se temu uprli tudi profesorji, je po njegovem mnenju nedopustno. “V kakšnem duhu torej vzgajajo državljane,” se sprašuje predsednik SD.

Protesti po Židanovih ocenah ne morejo privesti do politične krize oz. padca vlade, čeprav je to “mogoče namera tistih, ki so v ozadju te nestrpnosti”, strah pa ga je polarizacije pri državljanih. Na področju, kjer ni dovolj informacij, se namreč po njegovem mnenju ustvari strah, ki pripelje do pretiranih odzivov. Tako predsednik SD Židan pričakuje, da bo v prihodnjih dneh in tednih dostopnih bistveno več informacij, saj ima “ljudje pravico do zelo transparentnega odnosa države, do informacij”. Koliko prosilcev za azil Slovenija zmore namestiti, Židan ni odgovoril, je pa zagotovil, da naša država ne bo postala evropski žep za begunce in migrante.

Odziv predsednika Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala v zvezi z nasprotovanjem nastanitve šestih mladoletnih begunskih otrok v Dijaškem in študentskem domu v Kranju:

“Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja dogajanja v zvezi z nastanitvijo begunskih otrok, ki naj bi bili nameščeni v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Ogorčeni in razočarani smo nad pomanjkanjem temeljnega občutka za sočloveka pri tistih pedagogih Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, ki so nasprotovali namestitvi otrok brez mater in očetov, največjih žrtev vojne, v kranjskem dijaškem domu.

Poslanstvo pedagogov ni samo prenašanje znanja na mlajše generacije, ampak je tudi vzgoja za najbolj temeljne evropske vrednote humanizma in skrbi za sočloveka. In pri tem gre samo za to in nič drugega: pomagati otrokom, žrtvam vojne. Slovenke in Slovenci smo se v preteklosti že ogromnokrat izkazali s pomočjo otrokom, žrtvam vojn – od bosanskih do palestinskih otrok, da o pomoči, ki jo namenjamo humanitarnim organizacijam, ki pomagajo otrokom širom sveta, sploh ne govorimo. Pomagamo ne zaradi morebitne pohvale ali protiusluge, temveč preprosto zato, ker je tako prav.

Otroci (domačini in tujci) imajo po slovenskih zakonih in mednarodnih konvencijah pravico do izobraževanja, zato smo jim to tudi dolžni zagotoviti. Na preizkušnji je izobraževalni sistem, da to izvrši. Socialni demokrati smo prepričani, da bo sistem skupaj s pedagogi našel dovolj pedagoške modrosti in zrelosti, da bo nekoč v prihodnosti lahko ponosno rekel, da je v najtežjih časih ostal zvest najplemenitejši tradiciji evropskega humanizma, ki se med drugim zrcali v reku rimskega dramatika Terencija: Homo sum, humani nihil a me alienum puto. (Človek sem, nič človeškega mi ni tuje).”