Prispevki

Minister Židan in evropski komisar Hogan med obiskom v Sloveniji tudi o sporazumu TTIP

Minister Dejan Židan je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana, ki je ob tem poudaril, da sporazum TTIP med EU in ZDA ne bo sprejet, če EU z vsebino ne bo zadovoljna. Izpostavil je, da EU ne bo nižala prehranskih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali. “Naše standarde bomo ščitili in varovali,” je poudaril komisar Hogan. Komisar Hogan se je s svetom za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra Židana. Ta je po sestanku poudaril, da so se sprva dotaknili tudi izstopa Velike Britanije iz EU in njenih posledic za kmetijstvo. Poudaril je pomen EU za slovensko kmetijstvo in podpore, ki nam jih omogoča EU.

Minister Židan je komisarju Hoganu predstavil stanje v kmetijstvu v Sloveniji in ukrepih, ki jih izvajamo. Izpostavil je predvsem specifične pogoje kmetovanja, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kjer večina poteka na območjih z omejenimi dejavniki. “Prizadevati pa se moramo, da je čim več ukrepov usklajenih na ravni EU. Če bi pristajali na to, da bi vsaka država izvajala vrsto lastnih specifičnih ukrepov, bi bili kmetje v različnih tržnih pozicijah in bi to pomenilo razpad enotnega kmetijskega trga,” je poudaril Židan.

Komisar je dejal, da skuša Evropska komisija pomagati pri razvoju podeželja, tudi pri posledicah pozebe in snega. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bomo zagotovili potrebno prožnost v programu razvoja podeželja in tudi pomagali vašim kmetom, sploh pri pozebi. Nisem se zavedal, da je bila tako močna,” je dejal Hogan. Za komisarja so nasploh pomembni mladi kmeti, katerim bo namenil posebno pozornost, tudi s finančnimi ukrepi. Veliko napredka napoveduje tudi na področju poenostavitev, da bi tako zmanjšali administrativno breme, s katerim se soočajo kmetje.

Priznal je, da mlečni sektor ostaja velik problem, pri prašičereji pa da so se v zadnjih tednih cene močno dvignile, zlasti zaradi izvoza v države Daljnega vzhoda. Prepričan je, da je to posledica pravih ukrepov komisije v letih 2015 in 2016. V ponedeljek bo na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju predstavil tudi ukrepe za mlečni sektor. Z njimi želijo vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in povpraševanjem. Ob tem je pohvalil, da je Sloveniji uspelo svoje mlečne izdelke pripeljati tudi na kitajski trg. Glede normalizacije odnosov EU z Rusijo je Hogan poudaril, da je bilo storjenih več korakov v smer pravega dialoga. “A za ples sta potrebna dva. Na ruski stani ne kaže, da bi se pogled na stvari spremenil,” je še dodal evropski komisar.

Minister Židan: Potrebno je začeti razmišljati o spremembi EU kmetijske politike

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je v Novi Gorici organizirala 16. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij. Dogodka se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je udeležencem predstavil ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter pogled v prihodnjo ureditev v prehranskega sektorja in nujnimi spremembami kmetijske politike.

Židan z mladimi kmeti v Novi Gorici

Minister Dejan Židan je v nagovoru prisotnim dejal, da se stanje na področju proizvodnje hrane v Sloveniji izboljšuje. “Raste proizvodnja, raste število zaposlenih in raste tudi dobiček, s tem pa bodo podjetja lahko vlagala v razvoj, v nove proizvode in ustvarjala pogoje za rast,” je dejal minister. Vendar je po njegovih besedah na področju kmetijstva vedno več pritiskov, podobno kot na evropski ravni. “Če je bilo pred 50 leti, ko se je začela razvijati skupna evropska kmetijska politika, v Evropi premalo hrane, ta pa je bila slabe kakovosti in zelo draga, smo po 50 letih prišli v ravno nasprotni del – hrane je preveč in se zato tudi težko prodaja, je kakovostna in izrazito nizkocenovna, kar v praksi pomeni, da je marsikatera kmetija na robu preživetja, nekatere pa tudi ne morejo več živeti,” je poudaril Židan.

Židan v Novi Gorici

Zato je po ministrovem mnenju potrebno začeti razmišljati o spremembi evropske kmetijske politike, o čemer so včeraj potekale razprave že na neformalnem zasedanju v Amsterdamu. Kot je še dejal minister Židan, bo zagovarjal vse ukrepe, ki so v korist družinskim kmetijam. “To v praksi pomeni, da je potrebno ohranjati prvine programa razvoja podeželja, torej plačila za področja, kjer je težko kmetovati, za bolj sonaravno kmetovanje, investicijska podpora mladim kmetom in za to, da se del neposrednih plačil aktivira za obvezno zavarovanje v primeru tveganj,” je pojasnil Židan. Ob robu dogodka so razglasili rezultate in podelili priznanja Ecotrophelija Slovenija 2016, v tekmovanju študentov na področju razvoja inovativnih živilskih proizvodov.

Židan z ministri EU v Amsterdamu o izzivih nove kmetijske politike

“Dosedanja evropska kmetijska politika, ki se je začela pred 50 leti, se je ukvarjala s premalo in predrago hrano, sedaj pa je hrane preveč, je kakovostna in izrazito podcenjena, zato je marsikatero kmetijo to pripeljalo na rob preživetja,” je po koncu neformalnega zasedanja ministrov za kmetijstvo članic EU povedal minister mag. Dejan Židan. Ministri so v Amsterdamu spregovorili na temo Hrana prihodnosti, prihodnost hrane. Kmetijstvo v EU se sooča z velikimi izzivi in spremembami družbeno gospodarskega in socialnega okolja. Pričakovanja družbe, kaj vse mora kmetijstvo zagotoviti, so vse večja in bistveno presegajo zgolj pridelavo zadostnih količin hrane.

Potrošnika vse bolj zanima tudi, na kakšen način je hrana pridelana, ni mu vseeno, kdo jo pridela in kako pri tem dela z živalmi oziroma koliko škoduje okolju. Družba tudi vse bolj pričakuje, da se hrana prideluje v lokalnem okolju ter s tem prispeva h ohranjanju delovnih mest na podeželju in hkrati zmanjšuje transportne poti. Kot je ocenil Židan, je v Amsterdamu v ponedeljek in danes potekala prva resna razprava o novi kmetijski politiki. “Zavedamo se, da se je dosedanja kmetijska politika počasi preživela. Hrane je preveč, je zelo kakovostna in izrazito podcenjena, marsikatero kmetijo je to pripeljalo na rob preživetja, veliko je tudi tragičnih zgodb na tem področju,” je poudaril Židan.

Povečati je treba zaupanje med potrošniki, družbo in kmetijstvom ter prepoznavnost večnamenske vloge kmetijstva. Izpostavil je, da Slovenija pri oblikovanju nove kmetijske politike vztraja pri podpori kmetijam na območjih, kjer je težje kmetovati, podpori okoljskim kmetijskim praksam, zlasti pa da bo treba znotraj prvega stebra (neposredna plačila) več denarja nameniti za zavarovanje tržnih tveganj, saj se cene izrazito spreminjajo, vse več pa je tudi posledic podnebnih sprememb.

“Francija je opozorila, da je treba vzpostaviti obvezno zavarovanje za tržna in klimatska tveganja. Neposredna plačila bi zmanjšali, razlika v sredstvih pa bi se namenila za zavarovanja,” je dejal slovenski minister Židan in dodal, da bomo v Sloveniji naredili posebne analize, kako ohraniti družinski tip kmetovanja. Židan je opozoril, da se Evropa trenutno ne zna odzvati na mlečno krizo in da državne pomoči posameznih držav članic v tej krizi samo poglabljajo razlike med kmeti v posameznih državah. Ministri pa da so si bili enotni, da ukrepanje na tem področju ne more biti na ramenih posameznih držav. Zaključni dokumenti nove kmetijske politike se bodo sprejemali leta 2019, že kakšno leto prej pa morajo imeti posamezne države oblikovana svoja stališča.