Prispevki

Tanja Strniša: Podnebne spremembe so dejstvo. Kako v Sloveniji obvladujemo njihove posledice v kmetijstvu?

Izteka se drugi teden v januarju s temperaturami čez dan okoli 10 stopinj Celzija in zjutraj nad 0 stopinj Celzija. Tako vreme še ni razlog za preplah, je pa izhodišče za razmislek, kakšno vremensko leto nas čaka. Znano je, da je povprečna globalna temperatura v današnjem času za 0,85 stopinj Celzija višja kot ob koncu 19. stoletja in da je bilo vsako med zadnjimi tremi desetletji toplejše od kateregakoli desetletja v preteklosti, odkar so leta 1850 začeli beležiti temperature.

Ena od značilnosti globalnega segrevanja pa so tudi daljša obdobja enakega vremena. Zaradi daljših otoplitev v zadnjih dveh zimah se je narava zbudila prezgodaj, tako da je mraz konec aprila 2016 in 2017 povzročil škodo v kmetijstvu, kakršne nismo pred tem zabeležili več desetletij. Vse bolj pogosta so daljša obdobja lepega vremena poleti, ki povzročajo sušo. Vreme je tudi bolj nestabilno, vse bolj pogosta so neurja s točo. Po podatkih Evropske komisije se je v zadnjih 15 letih pogostnost obsežnih škod v EU zaradi neugodnih vremenskih pojavov povečala za eno tretjino.

V zadnjih 15 letih naravne nesreče v slovenskem kmetijstvu povzročile za 623 mio evrov škode

Spremenjene podnebne razmere povzročajo suše, toče, pozebe, pa tudi probleme s škodljivci in boleznimi rastlin in živali, ki jih prej v našem prostoru nismo poznali. Gre torej za vsestranske vplive, vendar se v tem prispevku osredotočam na obširne škode, ki jih povzročajo suše, neurja s točo in pozebe.

V zadnjih 15 letih smo vsako leto zabeležili vsaj eno naravno nesrečo v kmetijstvu kot posledico vremenskih neprilik, njihova skupna škoda pa je bila ocenjena na 623 mio evrov. Imeli smo kar 6 sušnih let (škoda 408 mio), dve manjši in dve pozebi izjemnih razsežnosti (škoda 97 mio), neurja s točo se pojavljajo vsako leto, kot naravna nesreča pa so bila obravnavana v petih letih, ko so povzročila za 102 mio škode. Kot naravna nesreča je bila razglašena tudi škoda po poplavah v letu 2005 v višini 2 mio. Trikrat v zadnjih letih je bila zabeležena tudi škoda v čebelarstvu v skupni višini 14 mio.

Najvišja skupna škoda po v višini 130 mio je bila zabeležena v letu 2003 (suša, pozeba, neurja s točo), drugo najbolj neugodno leto s skupno škodo 115,4 mio pa je bilo prav lansko, ko je pomladanska pozeba uničila pridelek v vrednosti 46,8 mio, škoda po poletni suši je po prvih ocenah znašala okoli 65,1 mio, zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično slabega medenja pa je bila škoda tudi v čebelarstvu (3,5 mio). Iz državnega proračuna se je za pomoč kmetom po naravnih nesrečah v zadnjih 15 letih namenilo 97 mio evrov (kar ne vključuje višine pomoči po lanski suši, ki še ni določena).

Preprečevanje posledic podnebnih sprememb prioriteta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vse pogostejše škode na pridelkih zaradi suše, pozeb in neurij predstavljajo enega glavnih tveganj v kmetijstvu ne samo zaradi izpada dohodka, pač pa tudi zaradi nevarnosti izgube trgov, ko gre za večje izgube pridelka. Zato smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v zadnjih letih sprejeli vrsto ukrepov, ki zajemajo tako pomoč pri izpadu dohodka kot pomoč pri aktivni obrambi proti podnebnim spremembam.

Pomemben ukrep je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje škod po pozebi in toči. Potem ko je bila zaradi varčevalnega proračuna stopnja sofinanciranja v obdobju 2014 do 2017 nižja, smo za leto 2018 ponovno dosegli ciljno, 50% stopnjo sofinanciranja za sadne nasade, hmeljišča in vinograde, za poljščine pa stopnjo dvignili na 40%. V letu 2016 je bilo zavarovanih 1328 ha intenzivnih sadovnjakov, 1249 ha hmeljišč, 3031 ha vinogradov, 24.032 ha žit in 7122 ha drugih rastlih.

Z interventnima zakonoma zagotovili 10,5 mio pomoči po pozebah v 2016 in 2017, denarna pomoč tudi za prizadete po suši in čebelarje

Po škodah, ki jih je mogoče zavarovati in za katere se sofinancira zavarovalne premije iz proračuna MKGP, ni možna državna pomoč po Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah. Ker pa sta zlasti sadjarstvo in vinogradništvo utrpeli katastrofalno škodo po spomladanski pozebi v zadnjih dveh letih, ki sta odnesli glavnino pridelka (pri jablanah je bil izpad pridelka celo 80 %), je bila pomoč države nujna, saj je izpad dveh zaporednih letin in s tem dohodka ogrozil obstoj številnih specializiranih sadjarskih in vinogradniških kmetijskih gospodarstev.

MKGP je zato pripravilo poseben interventni zakon v letu 2016, ki je omogočil finančno pomoč najbolj prizadetim sadjarjem in vinogradnikom iz proračunske rezerve v višini 3,5 mio evrov, in drugi interventni zakon v letu 2017, ki je zagotovil 7 mio pomoči iz proračunske rezerve za pomoč po lanski pozebi. Interventna zakona sta zagotovila še znižanje ali odpis najemnin za prizadete površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, znižanje ali odpis socialnih prispevkov ter možnost dokupa grozdja ali sadja kmetijam, ki se ukvarjajo s predelavo.

Pomembno pomoč za premoščanje likvidnostnih težav sadjarjev in vinogradnikov predstavljajo brezobrestni krediti (obresti financira MKGP) za obratna sredstva ter ugodni krediti za reprogramiranje investicijskih kreditov, oboje z možnostjo odloga začetka odplačevanja in daljšo ročnostjo. Ugodni krediti bodo na voljo pri Skladu za regionalni razvoj v Ribnici (razpis v decembru 2017 in januarju 2018).

Pomagali smo tudi čebelarjem in jim za kritje izpada pridelka medu v decembru že izplačali   520.548 evrov. Pomoči bodo deležna tudi kmetijska gospodarstva, ki so utrpela več kot 30% izpad pridelka po lanski suši; višino pomoči bo na podlagi programa, ki ga bo pripravilo ministrstvo, določila vlada.

Program razvoja podeželja podpira naložbe v prilagoditev podnebnim spremembam, po novem tudi višje sofinanciranje teh naložb

Še bolj kot kratkoročni ukrepi pomoči prizadetim kmetijam pa so pomembni ukrepi za preprečevanje škod. Iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 in 2014-2020 smo podprli 391 investicij v protitočne mreže v višini 6,2 mio evrov. Konec leta 2017 je bilo tako z mrežami proti toči pokritih že 1243 ha intenzivnih sadovnjakov in 6 ha jagod. V istem obdobju smo iz Programa razvoja podeželja podprli 382 naložb v namakalno opremo na kmetijskih gospodarstvih v skupni višini 3,3 mio ter 9 naložb v posodobitev ali izgradnjo namakalnih sistemov, v katere je bilo vključenih 2150 ha kmetijskih zemljišč in izplačanih 9 mio evrov nepovratnih sredstev.

Da bi kmetije spodbudili k investicijam v namakalne sisteme, protitočne mreže, oroševalne sisteme proti pozebi ter v rastlinjake, smo s spremembo Programa razvoja podeželja omogočili za 20 odstotnih točk višjo stopnjo sofinanciranje teh investicij, kot velja za druge naložbe v kmetijska gospodarstva. Tako bo v marcu objavljen javni razpis, na katerem bo mogoče pridobiti do 70%, za mlade kmete pa do 75% sofinanciranje teh naložb.

Namakanje je ključno za zagotavljanje stabilne pridelave hrane

Za odpravo in preprečevanje vse pogostejših suš sta bila lani avgusta sprejeta tudi Načrt namakanja do leta 2023 in Program namakanja do leta 2023, ki določata predlog območij, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo in dostopnost vodnega vira za namakanje. Do leta 2023 se tako predvideva izgradnja 2467 ha in tehnološka posodobitev 1273 ha namakalnih sistemov z več uporabniki ter izgradnja 348 ha individualnih namakalnih sistemov.

Z nedavno sprejeto spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih smo omogočili obnovo ali izgradnjo državnih vodnih zadrževalnikov iz sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in tako med drugim omogočili obnovo največjega vodnega zadrževalnika Vogrščka, ki je prepotreben za kmetijstvo v Vipavski dolini.

Obvladovanje podnebnih sprememb je učinkovitejše v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi

Investicije v izgradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov z več uporabniki prevzemajo občine, ki lahko za te investicije pridobijo 100% financiranje iz Programa razvoja podeželja, vključno z DDV, če si ga ne morejo poračunati. Če imajo lokalne skupnosti interes, lahko v upravljanje in obnovo prevzamejo tudi namakalne sisteme, ki so v lasti države. Tak namen je na primer nedavno izrazilo 5 občin na področju namakalnega sistema Vogršček, s katerimi je bil sklenjen dogovor, da MKGP in MOP zagotovita sredstva in izvedbo obnove zadrževalnika, občine pa bodo namakalni sistem obnovile in v nadaljevanju tudi zagotavljale njegovo vzdrževanje.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi MKGP izvaja tudi aktivno obrambo proti toči s sofinanciranjem letalske obrambe (posipavanjem točonosnih oblakov) na območju SV Slovenije. V letu 2017 je za letalsko obrambo MKGP zagotovilo 57.000 evrov, občine z branjenega območja pa 89.000 evrov.

Nekatere občine kmetom pomagajo tudi pri zavarovalnih premijah in jih sofinancirajo, poleg MKGP, do skupne najvišje možne stopnje pomoči, ki po evropskih predpisih znaša 65%.

Prilagoditve pa morajo biti tudi pri kmetu – v tehnologiji in sortimentu

Za prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam pa so potrebne tudi prilagoditve in inovacije v tehnologiji pridelave, sortimentu, rajonizaciji in podobno. Te spremembe mora narediti kmet sam. Ministrstvo jih pri tem podpira skozi kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrep sodelovanje v Programu razvoja podeželja, posredno pa tudi skozi tehnološka navodila in program javne službe kmetijskega svetovanja.

S promocijo lokalne hrane prispevamo k blažitvi podnebnih sprememb

Da bo sporočilo zaokroženo, je treba povedati, da kmetijski sektor nosi odgovornost tudi pri blažitvi podnebnih sprememb, saj kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 10% vseh izpustov toplogrednih plinov. Ministrstvo zato pri kmetijskih subvencijah spodbuja in daje prednost tehnologijam, ki izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo. Podpiramo tudi kratke dobavne verige s hrano, z manj izpustov zaradi transporta, hlajenja in obdelave živil.

Zato naj bo moja zaključna misel, da pomemben korak k zmanjševanju podnebnih sprememb lahko naredimo tudi potrošniki, če dajemo prednost sveži, sezonski, lokalni hrani.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tanja Strniša: Prihodnost kmetijstva z manj kemije in več dodane vrednosti

Da ne bo pomote. Na sodoben, konvencionalen način pridelana hrana je za potrošnika varna tudi ob uporabi sredstev za varstvo rastlin ali mineralnih gnojil. Ta so namreč podvržena strogim testom in predpisom in ob njihovi pravilni uporabi ne bi smelo priti do tveganj za potrošnika, okolje ali druge organizme. Primerov škodljivih učinkov v praksi ni ali so izjemno redki in še do teh pride običajno zaradi nedovoljene ali napačne uporabe.

Ne glede na zgoraj povedano pa je razumljivo, da je javnost zaskrbljena zaradi uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu zaradi možnih, morda še neznanih tveganj in da pričakuje, da se uporaba kemije v kmetijstvu zmanjša. To se je zelo dobro izkazalo v zadnjem letu in pol, ko je bilo v kmetijskih krogih in širši javnosti močno izpostavljeno vprašanje, ali naj Evropska komisija dovoli ponovno odobritev glifosata, najbolj široko uporabljanega herbicida na svetu. V razpravi se niso soočila strokovna mnenja, pač pa celotno dogajanje lahko razumemo kot izraz odpora pomembnega dela potrošnikov proti uporabi kemije (kar bi lahko razširili na nekatere druge sodobne tehnike) v kmetijstvu, ne glede na mnenje pristojnih strokovnih inštitucij o njihovi varnosti.

Zagovarjam stališče, da je varnost potrošnikov naša prva skrb, pa ne samo to, potrošniki so hkrati tudi davkoplačevalci, ki prispevajo za subvencije v kmetijstvu in zato upravičeno pričakujejo, da jim bo kmetijski sektor to »vrnil« ne samo z varno in kakovostno hrano, pač pa tudi z ustrezno skrbjo za okolje, pitno vodo, biotsko raznovrstnost. Zato se zavedam, da se moramo na pričakovanja potrošnikov ustrezno odzvati.

Pri tem moramo biti odkriti. Rastline in živali so, kot vsa živa bitja, podvržena boleznim in škodljivcem, ki zmanjšujejo pridelke in njihovo kakovost, lahko jih tudi popolnoma uničijo. Uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin omogoča višje in stabilne pridelke.  Preden so se začela uporabljati sredi prejšnjega stoletja, je lakota vladala povsod po svetu. Ali torej zmoremo zagotoviti preskrbo s hrano na drugačen način? Z manj kemije, z uporabo nekemičnih metod, ki so dražje in pomenijo na koncu dražjo hrano?

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  smo pred kratkim napovedali, da želimo iti v smer zmanjševanja uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu. Pripravili smo dopolnitev nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z vrsto ukrepov, ki omejujejo rabo pesticidov in spodbujajo uporabo nekemičnih metod varstva rastlin. Med drugim predvidevamo prepoved uporabe herbicidov na vseh javnih, nekmetijskih površinah in omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike (to so tisti, ki niso opravili ustreznega strokovnega usposabljanja), ki bodo v bodoče lahko kupovali le še sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Ukinili bomo tudi pristojbine za registracijo ekoloških pripravkov, da bi povečali njihovo izbiro.

Da bi kmetijstvo lahko šlo v smer zmanjšanja uporabe kemičnih sredstev, pa morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja. Prvi je, da imajo kmetje na voljo nekemične in druge alternmativne metode za varstvo rastlin ter čas, da se na nove tehnologije prilagodijo. Na ministrstvu  smo v zadnjih letih okrepili programe opazovalno-napovedovalnih služb za rastlinske bolezni in škodljivce z namenom bolj ciljnega varstva rastlin, financirali pripravo smernic za integrirano varstvo rastlin in pripravo javnega spletnega portala z informacijami za integrirano varstvo, ki je že dostopen vsem uporabnikom.

Preko Programa razvoja podeželja sofinanciramo stroje in naprave za mehansko zatiranje plevelov, podpiramo ekološko kmetijstvo in nekatere okoljske ukrepe v sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu s ciljem manjše uporabe kemičnih sredstev. Razvoj novih metod bomo financirali skozi ciljno raziskovalne projekte in ukrep »sodelovanje« v Programu razvoja podeželja. Vendar bo treba za bolj smeli premik v alternativah kemiji v razvoj in prenos znanja vlagati še več javnih in zasebnih sredstev.

Drugi, še bolj ključni pogoj je, da je potrošnik pripravljen plačati višjo ceno za hrano. Najprej mora seveda prepoznati v tako pridelani hrani višjo kakovost in višjo dodano vrednost. Opažamo, da je velik del potrošnikov osveščen in si želi bolj naravno pridelane hrane. Vendar mora tako hrano prepoznati tudi kot posebno vrednoto in sestavni del kakovosti življenja, ki nekaj stane.

Vprašali me boste, ali bo zaradi teh ukrepov slovenska hrana dražja. Če hočemo hrano z manj kemije, pa tudi brez GSO in nekaterih drugih novih tehnologij, to prinaša dražjo hrano. To pa ne pomeni, da bo moral potrošnik nujno kupovati dražjo hrano. Naša naloga je, da mu omogočimo izbiro med hrano različne kakovosti, ga o tem pošteno in celovito informiramo, sam pa se bo odločil, koliko bo odštel za hrano, saj bo na trgu vedno tudi cenejša hrana iz bolj intenzivne proizvodnje.

Na koncu še tole: Slovenija se lahko za smer kmetijstva z manj kemije odloča s potrebno mero samozavesti. Cvetoči travniki, ki jih zahodne razvite kmetijske države ne poznajo več, mejice, težki pogoji za kmetovanje in posledično neintenzivno kmetijstvo, čisti viri pitne vode, vse to govori že zdaj o visoki kakovosti kmetijskih proizvodov. Strukturna razdrobljenost kmetijstva (naše kmetije so v povprečju pol manjše, kot je povprečna evropska kmetija) in težki pogoji za kmetijstvo (75 odstotkov kmetijskih zemljišč je v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo) niti ne omogočajo, da bi svojo konkurenčnost iskali v visoko produktivnem in intenzivnem kmetijstvu. Naša priložnost je lahko le v čistem, sonaravnem, butičnem kmetijstvu in hrani visoke dodane vrednosti. To je hkrati priložnost za lepo in ohranjeno krajino, kakovost življenja na podeželju in privlačnost Slovenije kot turistične destinacije. Kmetijski sektor lahko to uresniči preko podpore potrošnikov in davkoplačevalcev.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka na MKGP

Židan na srečanju kmetijskih ministrov EU za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se sestali v Bratislavi na neformalnem zasedanju Sveta EU pod predsedstvom Slovaške. Tema tokratnega zasedanja je bila »krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano«. Razprava je bila postavljena v kontekst številnih iniciativ, tako na ravni EU kot nacionalni, za čimprejšnjo ureditev tega področja, Slovaška pa je večjo poštenost v prehranski verigi uvrstila med glavne prioritete predsedstva. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril, da je pomembno, da se ugotovijo in odpravijo nepoštene poslovne prakse v agroživilski verigi, s ciljem vzpostavitve enakopravnejših odnosov med pridelovalci, dobavitelji in distributerji živilskih proizvodov, čemur Slovenija že več let namenja posebno pozornost.

Čeprav ima že 20 držav EU posamezne prakse za večjo poštenost v prehranski verigi, je kmet pogosto še vedno zelo šibek člen, je ob koncu neformalnega srečanja ministrov v Bratislavi izpostavil slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. S kolegi so se zato pogovarjali predvsem o tem, kako na evropski ravni zaščititi kmeta in mu povečati pogajalsko moč. Kot je povedal Židan, gre za prioritetno temo, ker se je v zadnjih dveh letih pokazalo, da v primeru krize na področju prehrane, breme nosi samo kmet. “Ko se cene nižajo, se znižajo pri kmetu, medtem ko maržo ali dobiček pri industriji ter trgovini kriza enostavno ne doseže. Takšno stanje je ob dejstvu, da je evropska kmetijska politika pomembna, da želimo ohraniti in razvijati kmetijstvo in da na ta način uporabimo več kot 60 milijard evrov tudi davkoplačevalskega denarja letno, postalo nevzdržno in zato na več krajih iščemo rešitev,” je izpostavil minister iz vrst SD.

Slovenija je sicer po Židanovih besedah neke vrste pionir na področju urejanja razmer. “Mi smo že pred nekaj leti uvedli prostovoljni kodeks, ki je sicer dal spodbudne rezultate v obliki neto cen, a ker končni rezultat ni bil popolnoma zadovoljiv, smo šli v zakonodajne spremembe,” je dejal minister in izpostavil uvedbo varuha v prehranski verigi. “Predpisali smo tudi krajše plačilne roke za prehransko verigo in prepovedali nedovoljene prakse, ki so se dogajale znotraj prehranske verige,” je dodal Židan.

Po naši poti je šlo še 19 drugih držav, tako da ima že 20 držav EU posamezne prakse, s katerimi želi povečati poštenost v verigi. Kljub temu je treba to po besedah Židana urediti tudi na evropski ravni. Židan je s srečanjem ministrov zadovoljen, saj se je večina strinjala, da je treba stvari regulirati na ravni EU. Med drugim se bodo zavzeli za omejitev ali razbitje monopolov tam, kjer ti so, aktivno pa bodo posegli tudi v eno večjih nevarnosti, to je po Židanovih besedah akcijska prodaja hrane. “Ta je na policah dostopna po nedostojnih prodajnih cenah, ki ne pokrijejo niti osnovnih proizvodnih stroškov,” je poudaril Židan, ki je izrazil tudi prepričanje, da bodo ministri EU našli rešitve, ki bodo izboljšale položaj kmeta.

Židan pozdravil ustanovitev slovenskega Združenja za konopljo za prehranske in neprehranske nemene

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil ustanovne skupščine novega slovenskega Združenja za konopljo za prehranske in neprehranske namene. V svojem nagovoru je Židan dejal, da gre za zgodovinski trenutek ter nove člane združenja po konstituiranju in pripravi programa delovanja povabil na prvo srečanje na ministrstvo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije želi z ustanovitvijo združenja za konopljo združiti sedanje izkušnje pridelovalcev (ekoloških kmetov), predelovalcev in prodajalcev konoplje. “V slovenskem kmetijstvu nujno potrebujemo nove kmetijske proizvodnje, ki so potencialno donosnejše,” je povedal minister Dejan Židanin ob tem je opozoril, da je “kmetijstvo lahko uspešno le, če je stroškovno maksimalno učinkovito, uspejo pa lahko tisti, ki gredo skupaj skozi izzive, tako pa gredo lažje naprej, veliko težje pa je posameznikom”.

Konopljin list

Minister Židan je še poudaril, da sicer znamo kmetovati s tehnološkega vidika, imamo veliko znanja in izkušenj, pogosto pa nam primanjkuje znanje in izkušnje s področja prodaje. “Največja nevarnost je, če ne znamo prodajati, saj moramo namreč vedeti, kdo vse potrebuje izdelke iz konoplje,” je še opozoril Židan in dodal, “da se pri takih poslovnih projektih ne gre zanašati samo na ustna zagotovila o teoretični možnosti velikega povpraševanja po proizvodih; potrebni so konkretni dogovori, tudi pisna zagotovila za poslovno sodelovanje, sicer bo lahko sektor imel slabe in žalostne poslovne naložbe”.

Židan na ustanovitvi združenja za konopljo

Minister Židan je prisotne tudi opozoril, da pri svojem delovanju in promociji sektorja ne smejo prestrašiti potrošnika in jim deliti zavajajoče informacije, kot so se pojavljale ponekod. Za vzajemno zaupanje je po besedah ministra potrošniku treba navajati relevantna dejstva in informacije, ki 100% držijo, kjer je med drugim omenil informiranje o splošnem stanju in podatkih v celotnem kmetijsko / prehranskem sektorju in (ne)varovanju okolja s strani kmetov. Ob koncu je minister Židan navzočim podal predlog, da naj za uspešno in pozitivno zgodbo pripravijo dober poslovni model, sicer ne bo pravega in želenega učinka.

Minister Židan v Krškem: “Kmetijstvo ima poseben družbeni pomen, zato mu je potrebno ob vremenskih nesrečah pomagati.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v torek, 3. maja, v Krškem sestal s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave RS za zaščito in reševanje, Zadružne zveze Slovenije ter podjetja Evrosad na temo škode po nedavni pozebe. Na sestanku se je minister Židan s sodelavci seznanil s prvimi informacijami s strani pristojnih služb in institucij glede poškodb, ki jih je povzročila spomladanska pozeba in sneg.

Po sestanku je Židan dejal, da je za morebitne ukrepe na nacionalnem in EU nivoju čim potrebno prej sprožiti postopke popisa škode. Zelo resna ocena bo po besedah ministra mogoča v juniju, saj se bodo nekje poljščine opomogle, ocene poškodb pa se razlikujejo od nekaj malega do 100 odstotkov. “Kmetijstvo ima v Sloveniji poseben družben pomen, zato mu je pomagati, saj ima pravico do nekaterih prednosti in ugodnosti, ki omogočajo njihovo preživetje. Če bi nanj gledali kot na navadno gospodarsko dejavnost, bi pomenilo, da bi se morali pomembnemu delu kmetijstva odpovedati,” je poudaril Židan na srečanju v Krškem.

Minister Židan je še dejal, da je popis škode tudi pogoj za začetek in izvedbo pomoči in ukrepov, ki se nanašajo razpise, davčne olajšave, zmanjšanje administrativnih ovir, socialne prispevke, itd.. Slovenija bo po besedah ministra Židana informirala tudi Evropsko komisijo na majskem Svetu EU za kmetijstvo v Bruslju. Podatke za EU je potrebno pripraviti čimprej, da ne bi bilo za ta ukrep prepozno.

Slovenski minister Židan in hrvaški minister Romić

O tem pa se je v nadaljevanju dneva minister Židan v Zagrebu pogovarjal tudi s hrvaškim ministrom za kmetijstvo dr. Davorinom Romićem, kjer so tudi utrpeli veliko škodo v kmetijstvu, že minuli konec tedna pa se je o skupnem nastopu na zasedanju EU kmetijskih ministrov dogovoril z avstrijskim in slovaškim kolegom, pogovori pa potekajo tudi z Madžarsko.

Minister Židan v Prekmurju: Škoda zaradi posledic pozebe bi lahko presegla 2,5 milijona evrov

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednik SD mag. Dejan Židan si je skupaj s predstavniki soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZS) in sindikati kmetov v Prekmurju ogledal posledice škodo zaradi pozebe, kakršno v tem letnem času ni bilo nekaj desetletij. Škoda bi lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče, zato je ključno, da se čim prej izvedejo postopki za ugotovitev škode.

“V tem trenutku je prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker ocene realne škode še nimamo, ta bo znana šele čez nekaj tednov temveč le ocene poškodb, in takrat bomo lahko govorili o vseh možnih ukrepih. Naš resen namen pa je, da kmetijam pomagamo,” je ob ogledu posledic pozebe na prizadetih sadovnjakih, vinogradih in njivah s koruzo poudaril minister Židan. “V torek, 3. maja, sledi še srečanje s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave za zaščito in reševanje ter drugimi ustanovami s katerimi bi lahko predhodno ocenjevali škodo po vsej Sloveniji, kar omogoča potek nekaterih ukrepov tako na ravni Slovenije kot EU” je napovedal minister Židan.

Židan s predstavniki kmetov

Škoda zaradi nedavne pozebe je velika naravna nesreča, za marsikoga tudi katastrofa. Zato je treba izvesti vse postopke za ugotovitev realne škode, se je po ogledu posledic pozebe v Prekmurju s kmetijci strinjal kmetijski minister Dejan Židan. Sedanje stanje je po Židanovih besedah še poslabšalo težke razmere, v katerih je kmetijstvo v Sloveniji in EU, to pa pomeni, da je treba biti še bolj previden pri spreminjanju davčnih zakonov. “Ob jutrišnjem srečanju koalicijskih strank z nekaterimi ministrstvi v DZ bom sam predstavil današnje argumente in lažje argumentiral spremembe osnutkov zakonov, ki jih je ministrstvo poslalo vladi,” je dejal Židan.

Minister Židan se strinja, da se davčna zakonodaja mora spremeniti, a po njegovih besedah naj se tako, da bo za kmeta enostavnejša, bolj pregledna in da bo laže načrtoval, ne pa z zvišanjem prispevkov. Prvo informacijo o škodi bo v četrtek pripravil tudi za vlado, že v torek pa se bo srečal s hrvaškim kolegom, saj je tudi v sosednjih državah škoda zaradi pozebe opazna in bodo ministri pregledali možnosti skupnih korakov, ki jih lahko izpeljejo v Bruslju.

Židan na ogledu škode v vinogradu

Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan je Židana ob tem pozval, naj zaradi škode pohitijo z izplačili programov za okoljske ukrepe, s čimer se je minister strinjal. Kmete je pozval, naj prisluhnejo nasvetom svetovalnih služb, vse pristojne pa, naj pripravijo vse postopke za predhodni popis in potem za končno uradno oceno škode, ki državi omogoča izpeljati nekatere ukrepe v korist kmetov, morda tudi posebne razpise za obnovo. “A najprej je potrebna realna ocena škoda,” je še enkrat poudaril minister Židan.

Po besedah direktorja soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Franca Režonje je škoda v Pomurju zelo velika. Največ škode je polarna fronta, ki je minuli teden zajela Slovenijo, v sredo pa je presenetilo tudi močno sneženje, povzročila na trajnih nasadih, sadovnjakih in vinski trti, na poljščinah, oljnih bučah, krompirju in koruzi. “Za pravo oceno pa bo najverjetneje potreben popis po lokalnih skupnostih,” je dejal Režonja. Zanimivo je, da so vinogradi poškodovani le do nadmorske višine okoli 230 metrov, škoda pa je različna, ponekod se bo poznala več let. Na šestih hektarjih sadovnjakov družine Letina pri Selu bodo na primer ostali brez 60 odstotkov pridelka, za preostale površine pa še ni jasno, koliko si bo drevje opomoglo.

Židan na ogledu škode na polju

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po ogledu dejal, da je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja in Štajerske do Pomurja, kjer so veliki nasadi sadja in vinogradov, tu pa je bilo ob zmrzali tudi za dve stopinji Celzija bolj hladno. Ocen zaradi težav s snegom na Gorenjskem še ni, tudi Zupančič pa se zavzema za realno in pošteno oceno škode. Prag 2,5 milijona evrov je po njegovem izhodišče, da ne bi zamudili kakšnega postopka, saj moramo ob veliki naravni nesreči ravnati odgovorno.

Iz ormoško-ljutomerske vinske kleti P&F Jeruzalem pa so sporočili, da so na njihovem območju 26. aprila temperature padle vse do -4 stopinje Celzija, kar je povzročilo hujšo zmrzal na nižje ležečih in zaprtih vinorodnih legah. Tam je škoda tudi do 100-odstotna, poškodovani pa so tudi posamezni vinogradi na višje ležečih vinorodnih legah, saj dejansko ni vinograda, kjer ne bi bile vidne posledice zmrzali. Vinogradi so po oceni poškodovani med 13 in 15 odstotki, kar pomeni izpad pridelka med 500 in 570 tonami grozdja, pri kooperantih v povprečju okoli 15-odstotno, marsikateri vinogradnik je ostal povsem brez pridelka, skrbi pa jih tudi vpliv na rodnost v prihodnjih letih.

Židan na ogledu kmetijskih površin

Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu

Pred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.

Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.

Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.

Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Židan: Kmetijski ministri EU na zasedanju v Bruslju tudi o GSO in razmerah na trgu prehrane

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, med njimi slovenski minister mag. Dejan Židan, so na tokratnem zasedanju Sveta EU obravnavali vrsto pomembnih vsebin. Komisija je podala informacijo glede nadaljnjih korakov pri obravnavi zakonodajnega predloga, ki združuje obstoječi šolski shemi za sadje in zelenjavo ter za mleko. Slovenski kmetijski minister Židan je pozval k pripravi poenostavitve šolske sheme mleka. “To bi nam omogočilo, da damo dodatne količine mleka šolarjem in s tem ugodno vplivamo na prehranjevalne navade, hkrati pa s trga umaknemo del mleka,” je minister pojasnil za medije v Bruslju.

Zasedanje ministrov EU 1

Minister Židan je opozoril tudi na težavo hitrega padanja cen pri svinjskem mesu. Gre sicer za težavo, tako Židan, ki je v nekaterih državah bolj prisotna kot v Sloveniji, ki je nedavno izvedla pomembno akcijo označevanja svinjskega mesa in ugotovila kar nekaj primerov, ko skušajo tuje meso označiti kot slovensko. Če omenjeno težavo odpravljamo sami, pa na slovenski trg prihajajo meso in mlečni izdelki po neobičajno nizkih cenah, ki so celo nižje od cen v državah, od koder ti proizvodi prihajajo. “To lahko označimo kot predatorsko dejanje in Evropsko komisijo sem pozval, da državam članicam predstavi ukrep, kako naj proti takšnim praksam ukrepamo,” je dejal Židan. Težave na trgu prehrane so bile izpostavljene predvsem v luči nedavne odločitve Rusije, da za eno leto podaljša prepoved uvoza nekaterih kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU.

Zasedanje ministrov EU 2

Minister Židan pričakuje tudi težave pri sadju, zlasti pri jabolkih. Slovenija je tako pozvala, da se pri pripravi reševalnega paketa za to področje ne upoštevajo le države, ki izvažajo v Rusijo, temveč tudi države, ki jih ruski ukrepi posredno prizadenejo. “Lani smo denimo izvajali ukrep, ko smo s trga umaknili 3000 ton sadja in ga pomemben del namenili humanitarnim organizacijam,” je povedal Židan. Komisija je na zasedanju kmetijskih ministrov predstavila tudi ugotovitve iz pregleda postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO) ter predlog uredbe, ki naj bi državam članicam dal možnost prepovedi oz. omejitve uporabe gensko spremenjene hrane in krme. Predstavljeni predlog je po Židanovih besedah zelo slab, nedodelan in države potiska v nejasen položaj. Ministri so zato komisijo pozvali, da ga izpopolni.

Zasedanje ministrov EU 3

Minister Židan je kolege v Bruslju tudi obvestil o mednarodni ministrski konferenci, ki jo na temo kmetovanja brez GSO 21. avgusta pripravlja Slovenija. “Vesel sem, da se je vabilu na konferenco že odzval predsedujoči, luksemburški kmetijski minister, prav tako je udeležbo že potrdilo več ministrov,” je povedal in dodal, da je v Bruslju predstavil tudi rezultate mednarodne konference o gozdovih, ki je maja potekala v Sloveniji in katere ključno sporočilo je, da moramo skrbeti za gozdnatost. Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki prvič poteka pod predsedovanjem Luksemburga, so se ministri sicer seznanili tudi s programom oz. prednostnimi nalogami predsedujoče države članice v drugi polovici leta 2015.

Zasedanje ministrov EU 4

Več o tokratnem zasedanju Sveta ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, na povezavi: http://skrci.me/K5A07