Prispevki

Minister Židan: Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla

V Sloveniji bodo v petek, 20. novembra, pripravili že peti tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim želijo pristojne institucije ljudi spodbuditi k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane. “Veseli nas, da tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v nekakšno gibanje in da se po Sloveniji zgleduje vse več evropskih držav,” je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. “A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,” je dejal minister iz vrst SD. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. “To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov,” je povedal Židan.

Ministri s tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Prehranjevalne navade Slovencev se izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Na vsakodnevne jedilnike bi morali pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso. Organizirana šolska prehrana je eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude, zato je to kakovost treba negovati. Šole bi pristojni radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati. Zato so na šolskem ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo.

Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. “Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri, približno enak znesek pričakujejo tudi letos,” je še navedel minister Židan. Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se sopodpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. “Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017,” je napovedal Židan.

Ekipa MKGP z organizatorji SLO zajtrka

ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. “Do danes smo 110-odstotno uspešni,” je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva. Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo “prioritetno”. “Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,” je optimističen minister Židan.

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Minister Židan: Zelo podpiram spodbujanje približevanja lokalne hrane potrošniku v urbanem okolju

Minister za kmetijstvo, gozdarsto in prehrano mag. Dejan Židan je obiskal tržnico hrane, ki je izključno iz lokalnega okolja. Gre za pilotni projekt spodbujanja približevanja lokalne hrane potrošniku v urbanem okolju. Center biotehnike in turizma GRM Novo Mesto je na Zaloški cesti v Ljubljani pri gostilni Jurman organiziral prvo Tržnico lokalne hrane.

Učenci novomeškega Centra na njej prodajajo izborno lokalno pridelano zelenjavo, sir, mesnine, moko, kruh, vina, olja in vse drugo, kar običajno gospodinjstvo potrebuje za običajen teden. Veliko proizvodov je tudi pridelanih s strani Centra GRM, zagotovljajo pa tudi ponudbo drugih prehranskih proizvodov, na primer svežih prepeličjih jajc in ekološkega likerja iz smrekovih vršičkov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira tovrstne aktivnosti spodbujanja informiranja, pospeševanja, prodaje oziroma ponudbe lokalne hrane, zato se je tržnice udeležil tudi minister Dejan Židan. Pri tem pilotnem projektu gre za obetaven poskus spodbujanja pozitivnih odnosov v prehranski verigi.