Prispevki

Branko Verdev kandidat SD za župana Mestne občine Celje

Kandidaturo za celjskega župana na letošnjih lokalnih volitvah napovedal Branko Verdev, ki je tudi celjski mestni svetnik. Zavzemal se bo za enakomeren razvoj celjske občine s poudarkom na uravnoteženem razvoju urbanega in podeželskega okolja. Prav tako se bo zavzemal za več sodelovanja med mestno upravo s krajevnimi in mestnimi četrtmi in za vzpostavitev participatornega proračuna za projekte občanov.

“Treba bo urediti gospodarski razvoj, investicije zelenih podjetij in razvoj podjetniške cone v Celju. Občina mora vzpostaviti tudi ugodne pogoje za nove investicije. S tem bi pridobili tudi nova delovna mesta,” je dejal Verdev. Meni tudi, da mora Celje postati zanimiva turistična destinacija, ki bo obdržala goste vsaj nekaj dni. Verdev bi podpiral tudi projekte področja kulture, športa, zdravja in podjetništva.

Po njegovih besedah Celje potrebuje občinski prostorski načrt s poudarkom na opredelitvi območij za razvoj gospodarstva na eni in območij, namenjenih zelenim površinam, na drugi strani. Od države pa pričakuje, da bo zagotovila strokovno izvedbo ekološke sanacije Celjske kotline. Dodal je še, da morajo v občini ohraniti visok standard celjskih vrtcev in osnovnih šol ter ob tem zagotoviti, da bodo otroci hodili v šolo v bližini svojega doma.

Funkcijo celjskega župana bi 63-letni Verdev, ki je po poklicu diplomirani inženir strojništva, opravljal poklicno. Kandidiral bo s podporo SD, ki mu jo je izrekel tudi predsednik Občinskega odbora SD Celje Stane Rozman. Ta je ob tem napovedal tudi prizadevanja SD za izboljšanje števila svetnikov v celjskem v mestnem svetu.

Židan: “Predsedstvo SD, ob pripravah stranke na Kongres in lokalne volitve, ostro obsodilo ustanavljanje paravojaških formacij!”

Predsedstvo SD se je seznanilo s pripravami na oktobrski volilni Kongres in postopki, ki tečejo v skladu s statutom stranke. Članice in člani predsedstva so se seznanili tudi s predlogom kandidatne liste evidentiranih za voljene funkcije. Predsednik stranke mag. Dejan Židan se bo na volilnem Kongresu SD 6. oktobra v Novi Gorici ponovno potegoval za najvišji položaj v stranki.

Kot je ocenil na novinarski konferenci po seji Predsedstva, je stranka v zadnjih štirih letih naredila bistven korak naprej. “Stranka je močnejša in bistveno bolj prepoznavna,” je prepričan Židan, ki se nadeja, da se bo rast podpore in ugleda stranke nadaljevala tudi v naslednjih štirih letih, saj je “to za Slovenijo koristno in nujno potrebno”.

“Na 11. Kongresu SD bom ponovno kandidiral za predsednika Socialnih demokratov. V prvem mandatu na čelu stranke smo skupaj z vodstvom in sodelavci okrepili stranko ter ji dali nov zagon. Ni bilo lahko, a skupaj nam je uspelo,” je poudaril Židan. “Ponosen sem, da nam je uspelo izboljšati rezultat na letošnjih državnozborskih volitvah. Prav tako smo uspeli obrniti trende zaupanja ljudi v socialno demokracijo ter okrepili delovanje stranke tako na državnem kot na lokalnem nivoju,” je še povedal Židan.

Prav tako so se na Predsedstvu SD seznanili s postopki in pripravami, ki tečejo za jesenske lokalne volitve. Predsednik Židan je dejal, se nekateri županski kandidati SD že predstavljajo javnosti, večina dosedanjih uspešnih županov se je tudi že odločila za ponovno kandidaturo. “Na lokalne volitve gremo z ambicijo, da ponovno zrastemo, tudi zato, ker so lokalne skupnosti, ki jih vodijo župani iz vrst SD, vse po vrsti uspešne,” je povedal Židan.

“Socialni demokrati si želimo še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju in pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je povedal Židan. “Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je poudaril predsednik SD in dodal, da “imamo Socialni demokrati ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah”.

“Socialni demokrati bomo zagotovo kandidirali v vseh mestnih občinah z našimi kandidati, nekatera imena bodo zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je napovedal Židan.

Predsedstvo se je na dotaknilo tudi ustanovitve in postroja “Štajerske varde”, paravojaške formacije z oboroženimi pripadniki, ki jih vodi Andrej Šiško. “Socialni demokrati jasno povemo, da gre za nedopustno obliko delovanja, ki jo ostro zavračamo in obsojamo. Od pristojnih organov pričakujemo, da takšne oblike združevanja obravnavajo z ničelno toleranco, učinkovito in hitro. Gre za spodkopavanje demokratičnih vrednot in ustavne ureditve v Sloveniji,” je dejal predsednik Židan.

Na koncu novinarske konference je predsednik stranke in predsednik Državnega zbora Dejan Židan pozdravil skorajšnje imenovanje vlade. Kot je poudaril, so bili naši predlogi ministrskih kandidatov dobro sprejeti, prav tako je zadovoljen z resorji, ki jih bodo vodili ministrica in ministra iz vrst SD. “Šolstvo, razvoj znanosti, kultura in delovanje pravosodnega sistema so temelji delovanja slovenske države,” je dejal Židan, ki verjame, da bo predvidoma prihodnji četrtek na izredni seji vlada že izvoljena.

Župan Jevšek za STA: Zadovoljen sem z dosežki ob koncu prvega mandata na čelu murskosoboške občine

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je prepričan, da občani živijo bolje kot pred štirimi leti, za najpomembnejši dosežek pa šteje 10,3 milijona evropskih evrov, pridobljenih za celostne trajnostne naložbe. Z dosežki v mandatu je zadovoljen, očitke opozicije pa zavrača.

“Brezposelnost je v teh štirih letih padla za osem odstotkov, po podatkih, ki jih imam, je zaposlenih 524 ljudi več, naša podjetja v celotni regiji izvažajo za 2,8 milijarde letno, kar je za deset odstotkov več kot leta 2014, število gradbenih dovoljenj se povečuje, že v prvih šestih mesecih letos smo imeli toliko prihodov in nočitev turistov kot v celotnem letu 2015,” je dosežke občine v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA naštel župan Aleksander Jevšek.

Od omenjenih dobrih desetih milijonov pridobljenih evropskih sredstev občina črpa denar za obnovo oziroma revitalizacijo Soboškega jezera, v sklopu katere je projekt paviljona z milanskega Expa 2015, spreminjanje mestnega središča, kmalu bodo odprli prvo etapo soboške obvoznice.

Kot pomembno je izpostavil, da so v veliki meri tudi napolnili severno obrtno-industrijsko cono in da so v mestu zrasla nekatera nova podjetja oziroma so se obstoječa razširila. “Nismo pa uspeli pokriti bazena, kar sem obljubljal, vendar smo na poti k temu, da bomo to naredili, bazen smo letos prenovili in pripravili razmere za pokritje v prihodnosti,” pravi Jevšek.

Ob kritikah, da pri gospodarskem razvoju ni uresničil obljub, pojasnjuje, da so v občini ustvarjali primerne razmere, se potrudili za vsakega vlagatelja ter da nobeden od občinskih aktov ni v predalu čakal niti en dan, razen zakonskih pogojev. Pogovarjajo se tudi s potencialnimi japonskimi investitorji.

“Moramo pa se zavedati realnosti v tem prostoru, da uspe sprejeti investitorja, ki zaposluje od 100 do 200 ljudi, več od tega pa, mislim, da kadrovsko trenutno ni sposoben, ker imajo že zdaj družinska podjetja, uspešna v našem prostoru, problem pridobiti kadre”, je opozoril.

Občini ni uspel, čeprav to ni bilo v celoti odvisno od nje, prenos lastninske pravice stare ekonomske šole na mestno občino, da bi lahko zgradbo ali podrli ali jo prenovili, ugotavlja Jevšek. V celoti gledano pa vidi neuspeh lokalnih skupnosti tudi v tem, da se demografska slika še vedno slabša in da mladi še vedno odhajajo.

Glede odnosov v mestnem svetu je izpostavil, da je ta sprejel praktično vse odločitve, ki so jih dali na dnevni red, vključno z vsemi štirimi proračuni, in da nobena ni ostala nesprejeta zaradi takih ali drugačnih “razprtij”.

“Mislim tudi, da se je dialog v mestnem svetu popravil, z njim še nisem zadovoljen, ker so še vedno, čeprav sprejemam opozicijske kritike, te pogostokrat neutemeljene, ali pa so bile preveč strankarsko obarvane,” nadaljuje Jevšek.

Županov najostrejši kritik je njegov predhodnik na položaju Anton Štihec, ki mu v imenu svoje liste med drugim očita “nevzdržne stroške za paviljon”, da so na Center za ravnanje z odpadki “prisesani nekateri svetniki Jevškovih socialnih demokratov”, da je “vodstvo občine oddalo, spet brez javnega razpisa, občinsko zemljo pri gramoznici ob Bakovski cesti”, da si “bomo mandat zapomnili po jemanju denarja iz naših denarnic, betoniranju vsega mogočega in raznoraznih omejitvah”.

“Prepričan sem, da so vsi posli narejeni transparentno, sem mu pa že nekajkrat povedal, ko smo bili deležni nekih očitkov, da če misli, da je karkoli narobe, naj se obrne na pristojne institucije, ki preverjajo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek,” na očitke odgovarja Jevšek.

O paviljonu, ki so ga poimenovali Expano, pravi, da so 80 odstotkov denarja, za katerega se strinja, da ni majhen, pridobili iz evropskih sredstev, milijon iz t. i. pomurskega zakona, občina pa vlaga 700.000 evrov.

“Ta projekt bo bistveno spremenil ne samo videz, ampak tudi uporabnost tega degradiranega območja ob Soboškem jezeru, za katerega se že 30 let govori, da bomo nekaj naredili, pa se ni nič naredilo,” je dejal Jevšek. Prepričan je, da bo paviljon postal uspešna zgodba.

Na vprašanje, zakaj – ob tem, da je v občinskem glasilu zapisal, da je vse življenje branil zakon, pravico in red, kar da je njegovo poklicno in človeško poslanstvo – ne upošteva ugotovitve ministrstva za kulturo, da je poimenovanje paviljona z imenom Expano nezakonito, Jevšek odgovarja: “Jaz določbe ministrstva za kulturo nisem dobil na mizo, kot pa veste, ima inšpektorat, ki je pristojen, drugačno mnenje.”

Ob opozorilu, da inšpektorat ob ugotovitvi ministrstva iz neznanih razlogov ni ukrepal proti imenu, ampak proti sloganu Experience Pannonia, ki pa sploh ni bil izbran (izbran je bil slogan Doživite Pomurje), občina pa zdaj dela obvod in bo ime zaščitila kot blagovno znamko, Jevšek dodaja: “Jaz v nobeni odločbi od katerekoli državne institucije nisem prebral, da je to ime nezakonito, predvsem pa mislim, da je pomembnejša vsebina kot pa ime.”

O morebitni ponovni kandidaturi ne novembrskih volitvah se Jevšek še ni odločil. Prednost ima po njegovih besedah dokončanje omenjenih projektov, odločitev pa bo sprejel v pogovorih z ljudmi.

Župan Kontič v pogovoru za STA: Podoba Velenja se je v zadnjih letih močno spremenila

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je že napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji županski mandat, meni, da je občina Velenje v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. V tem mandatu je bil največji projekt vodooskrba Šaleške doline, vreden 37 milijonov evrov, s katerim so regiji zagotovili oskrbo s pitno vodo za nadaljnjih 30 do 40 let.

Kot je v pogovoru z novinarko Lili Pušnik za STA povedal Bojan Kontič, je bil projekt vodooskrbe največji kohezijski projekt, ki so ga izpeljali za nižjo ceno od tiste, predvidene s projekti. Brez evropskega in državnega denarja pa po Kontičevem mnenju projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati.

Sicer pa je Velenje v zadnjih letih dobilo novo podobo, je dejal. Nekaj objektov so obnovili in energetsko sanirali, preplastili so precej občinskih cest, zgradili precej novih stanovanj, samo v soseski Gorica npr. več kot 100. Od leta 2011 do letos je tako velenjska občina, ki ima v lasti 900 stanovanj, rešila 700 stanovanjskih vprašanj. Trenutno pa imajo na seznamu okrog 400 ljudi, ki potrebujejo stanovanja.

Kontič je tudi dejal, da so v tem mandatu uredili šaleški podjetniški inkubator, občina pa se ponaša tudi z brezplačnim mestnim prometom. Postregel je še s podatkom, da so v zadnjih štirih letih pridobili okrog 29 milijonov evrov evropskih sredstev, za naložbe pa so tudi sami prispevali 10 milijonov evrov.

“To pomeni, da smo za naložbe namenili enoletni proračun občine,” je dejal župan in dodal, da so premoženje občine v zadnjih letih povečali za 60 milijonov evrov.

Po njegovi oceni je velenjska občina povprečno zadolžena; med mestnimi občinami je po zadolženosti na tretjem mestu. V prvi polovici tega leta je občina zadolženost zmanjšala za milijon evrov, v zadnjih osmih letih pa so se zadolžili za osem milijonov evrov, predvsem zaradi novih naložb, pravi.

V osmih letih so za naložbe tako namenili 120 milijonov evrov. Sicer pa se velenjska občina lahko zadolži do osem odstotkov letnih prihodkov, trenutna zadolženost pa je pri 5,7 odstotka.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo azilnega doma, je Kontič pojasnil, da nikdar niso govorili o tem, da bi v Velenju zgradili azilni dom za 150 beguncev. “Na seji mestnega sveta smo sprejeli sklep, da lahko država s soglasjem občine v Velenju namesti do 30 beguncev. Kasneje se je pokazalo, da takšnih potreb ni, pokazala pa se je potreba po integracijski hiši,” je dejal in ocenil, da so to problematiko predvsem akterji desne politične opcije izkoristili priložnost za lastno promocijo in za nabiranje poceni političnih točk.

Zato je velenjski mestni svet nedavno sprejel sklep o namestitvi 30 oseb iz družin iz Sirije. Ne gre torej za posameznike in samske moške, kar se nam pogosto očita, pravi Kontič, ki pričakuje, da bodo v integracijsko hišo kmalu prišle tri družine iz Turčije. Večjih težav pri njihovi namestitvi pa ne pričakuje.

Za Kontiča je največja težava pri integraciji tujih državljanov nepoznavanje slovenskega jezika. Meni, da bo treba v prihodnosti poskrbeti, da se prišleki naučijo slovenščine. Od države, ki da ni poskrbela za njihovo integracijo, pa pričakuje ustrezne ukrepe.

Na področju ekologije je Velenje po županovih besedah prehodilo pot, kot je ni nobena lokalna skupnost v državi. Šaleška dolina je bila namreč degradirana in onesnažena, imeli so tudi slab zrak, mrtva jezera in onesnaženo zemljo. Skupaj z energetskimi podjetji v dolini pa so uspeli to sanirati.

Po Kontičevih besedah se Velenje danes sooča s trdimi delci zaradi povečanega prometa, na srečo pa imajo v občini daljinsko ogrevanje, ki je pripomoglo k temu, da imajo čistejši zrak.

Glede tretje razvojne osi je Kontič dejal, da podpira hitro cesto Velenje-Šentrupert, saj je po njegovem mnenju edina realno izvedljiva. “Če se pristojni odločijo, da bodo nekaj spreminjali, pa to pomeni ponovitev postopkov in odmik gradnje ceste za pet do 10 let, kar bi povzročilo gospodarski infarkt,” meni župan, ki pa ga veseli, da tudi nova vladna koalicijska pogodba predvideva, da se bo gradnja ceste začela v mandatu vlade Marjana Šarca.

Kontič pričakuje, da bo občina uspela s tožbo zoper Termoelektrarno Šoštanj, ki jo je vložila zaradi podražitve cene toplotnega ogrevanja. Spora ni bilo moč rešiti z dogovorom, saj je elektrarna vztrajala pri svoji ceni. Občina pa je želela priti do podatkov, na podlagi katerih je bila izračunana nova cena, a ji to ni uspelo.

Velenje sicer čaka še nekaj projektov – od energetske sanacije objektov, ureditve prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru, revitalizacije mestnega jedra do izgradnje kolesarskega omrežja. V ta namen, tako Kontič, naj bi pridobili od 15 do 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za vnovično kandidaturo se je Kontič odločil, ker želi nadaljevati projekte, ki so jih na občini že zastavili. Kandidiral bo kot član SD, podporo mu je izrekla tudi DeSUS, za tretji mandat pa bo zbiral tudi podpise podpore.

Zanikal pa je informacijo, da namerava na oktobrskem Kongresu Socialnih demokratov kandidirati za predsednika stranke. “Teh ambicij nisem nikoli imel, če bi želel kandidirati, bi se za kandidaturo odločil takrat, ko sva se z Dejanom Židanom odločila, da on prevzame vodenje stranke. Bil sem eden tistih, ki je Židana nagovarjal k prevzemu vodenja SD. Predsednik Židan v meni nima konkurence,” je še dejal Kontič.

Kandidat SD za novogoriškega župana Sebastjan Komel

Območna organizacija Socialnih demokratov Nova Gorica je predstavila kandidata za župana Mestne občine Nova Gorica Sebastjana Komela. Diplomirani ekonomist, ki prihaja iz gospodarstva, Sebastjan Komel med svojimi ključnimi prioritetami vidi zlasti spodbujanje gospodarskega razvoja novogoriške občine, saj meni, “da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo skoraj nič narejenega”.

“Kot občani imamo le dve možnosti – da le opazujemo dogajanje in smo ob tem pasivni, ali pa aktivno sodelujemo k razvoju občine. Za slednje sem se odločil tudi sam,” je svojo odločitev na novinarski konferenci pojasnil Komel. Gospodarski razvoj je po njegovem mnenju osnova, temelj za razvoj vseh ostalih področij.

Drugi pomemben poudarek Komelovega programa so mladi. Na Goriškem bi rad ustvaril razmere, da mladi ne bi več odhajali, pač pa bi se začeli celo vračati. Novogoriška občina bi jim morala zagotoviti, da bi tisti, ki bi to želeli, lahko začeli z lastno gospodarsko dejavnostjo. Predvsem pa bi potrebovali več novih stanovanj.

“Občina bi morala podjetnikom ponuditi spodbude za nove investicije in s tem tudi nova delovna mesta. To pomeni urejanje novih poslovnih con, kjer bi lahko podjetniki in obrtniki kupili zemljišče in gradili pod ugodnimi pogoji,” je poudaril Komel.

Pomembna bi bila tudi infrastruktura. Komel si želi izgradnje novega priključka na hitro cesto, zaključek gradnje vodovodnega omrežja do vseh občanov v novogoriški občini in boljše ravnanje z odpadki na Goriškem.

Posebno pozornost bi namenil tudi področju športa. Razmišlja, da bi bilo treba vso športno infrastrukturo umakniti iz centra mesta na obrobje. Tam bi uredili velik športni park z vso potrebno infrastrukturo za športe, ki so razviti v občini. Občinska sredstva pa bi med športna društva razdelil na boljši način od dosedanjega, je zagotovil kandidat SD za župana Nove Gorice.

“Predvsem si želim tako občino, v kateri bi ljudje radi živeli, se počutili dobro in varno. Zato nameravam odpreti vrata občine, da bodo občani lahko neposredno zaupali potrebe in želje ter jim tako približati delovanje občine,” je še dejal član Socialnih demokratov Sebastjan Komel.