Prispevki

Židan na ministrskem zasedanju v Luksembourgu s konkretnimi ukrepi nad goljufije v prehranski verigi

Na rednem zasedanju ministrov sveta EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, je kmetijski minister mag. Dejan Židan med drugim ponovno izpostavil preventivo in sankcioniranje goljufij v prehranski verigi. Na tem področju je predlagal več konkretnih ukrepov, tudi močno evropsko koordinacijo in vzpostavitev referenčnega laboratorija. Židan je opozoril, da je treba vsako goljufijo sankcionirati in delovati preventivno, saj se nezaupanje potrošnikov do deklaracij in inšpekcijskih služb z vsako novo afero le poglablja.

“Predlagali smo več konkretnih ukrepov, in sicer močno evropsko koordinacijo. Tudi na področju ponarejanja v prehranski verigi bi potrebovali referenčni laboratorij zaradi pravno vzdržnih izvidov, obenem pa ti laboratoriji dajejo analitične napotke pristojnim inšpekcijskim službam. Predlagamo tudi iskanje sistema, kako na enostaven način sporočati inšpekcijskim organom sume na nepravilnosti ali goljufije na področju hrane,” je v izjavi za medije pojasnil Židan.

“Zadnja kombinirana akcija pristojnih organov je na področju goljufij v prehrani odkrila čez 10.000 ton in čez milijon litrov prehranskih ponaredkov,” je dodal Židan. Pri razpravi razmer na trgu je Židan opozoril, da so se v zadnjem mesecu poslabšale. Pri mleku se vidi, da se cena te surovine še bolj ceni, proizvodnja pa še kar narašča. Obenem je Židan v razpravi ministrske kolege spomnil, da bi morali sprejeti tudi nekatere nefinančne ukrepe, ki bi omogočili kmetijam enak pogajalski status kot ostalim proizvajalcem hrane oz. trgovcem. “Eden teh ukrepov je označevanje vseh osnovnih surovin, ne samo mesa. O tem Evropa govori že mnogo let, a preprosto ne dobimo zadostne večine,” je opozoril slovenski minister.

Komisijo so ministri z večinskim glasom opozorili tudi na previdnost pri pogajanjih glede prostocarinskih sporazumov. Ministri so se seznanili tudi s stanjem pogajanj glede predloga uredbe o podatkih v ribiškem sektorju. Na področju ribištva se z namenom ohranjanja staleža rib spreminja zakonodaja. “Na tem področju je Slovenija zelo aktivna, saj želimo preprečiti sprejem prezahtevnih nadzornih mehanizmov za majhne ribiške flote,” je pojasnil Židan.

Več o zasedanju ministrov EU na povezavi MKGP: http://skrci.me/endvN

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Martina Vuk na Svetu EPSCO: Slovenija pozdravlja pobude za več pozornosti najtežje zaposljivim

Državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Martina Vuk se je udeležila zasedanja Sveta EPSCO (zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), ki je potekalo v Luksemburgu. Osrednja točka tokratnega srečanja je bila razprava na temo socialnega upravljanja v vključujoči Evropi, kjer so ministrice in ministri na osnovi dokumenta luksemburškega predsedstva predstavili svoja stališča o možnih načinih krepitve socialnega elementa v okviru obstoječega postopka makroekonomskih ravnotežij ter kako na podlagi evropskega semestra spodbuditi zbliževanje socialnih politik in politik zaposlovanja v smeri socialne uspešnosti in uspešnosti na področju zaposlovanja v evrskem območju.

Državna sekretarka Martina Vuk je v razpravi poudarila pomen celovitega ekonomskega upravljanja, del katerega mora postati tudi učinkovita socialna politika in politika zaposlovanja. Cena fiskalne konsolidacije brez vključevanja socialne dimenzije se je namreč že izkazala za previsoko. Tako finančnim kot socialnim indikatorjem je potrebno dati enako težo, hkrati pa težiti tudi k oblikovanju skupnih minimalnih standardov v vseh državah članicah EU.

DS Vuk na Svetu EPSCO

V okviru točke o socialnem upravljanju je Svet potrdil še ključna sporočila, pripravljena na osnovi poročila odbora za socialno zaščito s pregledom izpeljanih reform na področju socialne zaščite kot prispevek k letnemu pregledu rasti za leto 2016. V luči razsežnosti begunske krize so ministrice in ministri na delovnem kosilu spregovorili o njenem vplivu na socialno politiko in trg dela ter možnih ukrepih DČ in EK v tem kontekstu. Državna sekretarka Vuk je poudarila pomen zavezanosti k reševanju problematike na evropski ravni.

Na zasedanju Sveta EPSCO je med drugim komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, veščine in mobilnost delavcev Marianne Thyssen v imenu Evropske komisije predstavila predlog priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela. Priporočilo se zgleduje po modelu jamstev za mlade, vsebuje pa smernice za države članice za pomoč dolgotrajno brezposelnim pri iskanju ponovne zaposlitve. Ministri so se v okviru te točke seznanili s stališči odbora za zaposlovanje, predstavili pa so tudi svoja stališča o predlogu.

Državna sekretarka Vuk je pozdravila pobudo Komisije, da se še več pozornosti nameni delu z osebami, ki so težko zaposljive. Slovenija bo tudi v prihodnje tej skupini namenjala posebno pozornost in si prizadevala doseči čim boljše rezultate tudi s spodbujanjem medinstitucionalnega sodelovanja in s čim manj administrativnega bremena. V nadaljevanju so sprejeli sklep Sveta o smernicah zaposlovanja ter sklepe Sveta o varnosti in zdravju pri delu ter o ustreznih pokojninah, o čemer je potrdil tudi ključna sporočila, pripravljena na podlagi poročila odbora za socialno zaščito.

Pred samim zasedanjem Sveta EPSCO so se ministrice in ministri za zaposlovanje in socialne zadeve na pobudo luksemburškega predsedstva sestali še v sestavi držav članic evroobmočja ter preučili morebitne možnosti za tesnejše sodelovanje na področju socialne politike in zaposlovanja v okviru evroobmočja. Večinoma so bili udeleženci naklonjeni pobudi o tovrstnih srečanjih, saj se države evroobmočja soočajo s podobnimi izzivi. “Močnejše ekonomsko upravljanje vpliva vse bolj tudi na področje trga dela in socialnih politik, zato je tudi vključenost Sveta EPSCO v razprave o dimenzijah evroobmočja ključnega pomena,” je izpostavila državna sekretarka iz Slovenije Martina Vuk.

Ylva Johansson in Martina Vuk

Državna sekretarka MDDSZ Martina Vuk se je ob robu zasedanja Sveta na dvostranskem srečanju sestala tudi s švedsko ministrico za zaposlovanje Ylvo Johansson. Spregovorili sta o napovedanem svežnju o mobilnosti in zagotavljanju poštenih delovnih pogojev.

Židan na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu predlagal, da se del viškov hrane odkupi in preda človekoljubnim organizacijam

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se 14. in 15. septembra sestali na zasedanju ob robu neformalnega Sveta EU pod predsedstvom Luksemburga. Na njem so nadaljevali razpravo o kriznih razmerah v kmetijskem sektorju, začeto minuli ponedeljek v Bruslju. Ministri EU so se seznanili s predlogom Komisije o 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Slovenija je za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami s sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, dobila skoraj 1,4 milijonov evrov. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril na padec cen mleka tudi v Sloveniji.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z nadaljevanjem razprave o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je namreč minuli ponedeljek v Bruslju predlagala celovit sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, ki je bil osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je zato danes ministrom predstavil podrobnosti 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, bodo države članice dobile 420 milijonov evrov. Poleg tega Komisija predlaga ukrepe za skladiščenje presežkov in možnost predčasnega izplačila neposrednih plačil.

Slovenija po predlogu Komisije dobi skoraj 1,4 mio milijonov eur (1,37); za primerjavo – Slovenija je leta 2009 ob podobni zadevi za kmetijski sektor dobila 1,1 mio eur. Minister Dejan Židan je glede predlaganega zneska dejal, da je Slovenija majhna, zato je dobila tudi majhen znesek v primerjavi z večjimi državami, kljub temu pa je opozoril na specifičnost Slovenije, predvsem na velik delež gorskih in hribovskih kmetij oz območja z omejenimi dejavniki. Kot kriteriji za razdelitev deleža so bili upoštevani mlečne kvote, razlika med ceno mleka v posamezni državi in EU povprečjem, vpliv ruskega embarga, cena prašičjega mesa in vpliv suše na letošnjo kmetijsko proizvodnjo.

“Rešujemo krizo v prehranski verigi, ki pa ni kriza v prehranski verigi,” je dejal minister Židan in opozoril na izkoriščanega kmeta, zato je po njegovih besedah zelo pomembno, da krize ne rešujemo vsake 3 mesece naenkrat, ko to zahteva izkoriščan kmet. Pri tem je spomnil, da v državah obstaja mehanizem minimalne plače, ki zaščiti izkoriščanega delavca in mu zagotavlja preživetje, medtem ko kmeta nismo uspeli zaščititi in ga pustili samega. “Zato mora ta razprava rešiti ta problem in da je treba za začasno obdobje kmetu vrniti dostojanstvo, zato bi bilo potrebno ščititi kmetije z institutom realne interventne cene,” je še ministre EU na zasedanju opozoril Židan.

Predlog Komisije, s ciljem umika viškov s trga proizvodnje, vključuje tudi veliko povečanje sheme za privatno skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki lahko v celoti pokrije vse potrebe Slovenije, v kolikor se za to odloči. Komisija pa je obljubila tudi maksimalno fleksibilnost pri uporabi dodeljene ciljne pomoči in v primeru potrebe po predčasnem plačilu neposrednih plačil v kmetijstvu upoštevanje blažjih kriterijev kontrole. Minister Židan je na zasedanju tudi opozoril, da bi bilo zelo pomembno, da se državam omogoči še t.i. dopolnitev pomoči (top-up), torej če je potrebno za posamezen sektor, lahko posamezna država doda še denar iz proračuna. Izrazil je pričakovanje, da bo Komisija resnično posegla v celotno prehransko verigo in se ne samo ustavila pri govorjenju po pravičnosti.

Ob koncu je minister Židan poudaril na pomen pomoči v humanitarni krizi, ki se odvija v EU v povezavi z begunci. “Predlog da bi se del viškov hrane odkupil in se ga predal človekoljubnim organizacijam bi bil dvojno dober, saj bi na eni strani stabiliziral trg EU, na drugi strani pa bi hrano dobili tisti, ki jim jo ta trenutek primanjkuje in živijo med nami,” je dejal slovenski minister Židan in še dodal, da mora biti solidarnost sicer povsod, ne samo v kmetijstvu, temveč tudi pri ostalih težavah ki jih imamo v EU. Sicer pa je tudi po današnjem zasedanju že najavljeno, da se bodo Sveti EU v oktobru in novembru prav tako ukvarjali s krizo v kmetijskem sektorju.

Ministrica Katič na srečanju z obrambnimi ministri EU tudi o begunski krizi

Ministrica za obrambo se je 2. in 3. septembra v Luksemburgu udeležila neformalnega srečanja obrambnih ministrov EU. Prvo zasedanje je bilo namenjeno implementaciji sklepov junijskega Evropskega sveta in majskega Sveta EU s področja evropske obrambe in varnosti. Evropska obrambna agencija (EDA), Evropska komisija (EK) in Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) so ministre seznanile z dinamiko in napredkom na ključnih področjih. Ključna vodila, ki jih je podal Evropski svet, so razvoj nove zunanje in varnostne strategije EU, krepitev varnosti prek investiranja v obrambo, krepitev izgradnje zmogljivosti in partnerstva.

Za Slovenijo so ključnega pomena ustrezna in celovita odzivnost na aktualne varnostne grožnje z uporabo celotnega instrumentarija EU ter sodelovanjem s partnerji, predvsem z Natom. Pomembno je kontinuirano ohranjanje varnostnih in obrambnih vprašanj na agendi EU na vseh ravneh. V okoliščinah širokega spektra izredno raznolikih varnostnih izzivov v soseščini EU podpiramo proces temeljite strateške samorefleksije, zato močno podpiramo pripravo celostne zunanje in varnostne strategije pod vodstvom visoke predstavnice.

Drugo zasedanje je bilo namenjeno aktualnim vojaškim operacijam in misijam SVOP. Zasedanje je vodila visoka predstavnica Federica Mogherini, prisotni poveljniki misij in operacij ter visoki predstavniki Nata in OZN. Ministri so bili seznanjeni z aktualnim stanjem operacije EU NAVFOR MED. Operacija je na točki, ko lahko – po ustreznih analizah in po procesu političnega odločanja – preide v del druge faze, ki se bo izvajal v mednarodnih vodah (med ključnimi nalogami te faze so tudi zaseg in odstranitev tihotapskih plovil, preprečevanje proste plovbe tihotapskim plovilom, prijetje tihotapcev in reševanje migrantov, skladno z določili mednarodnega prava). Nadaljuje se načrtovanje nadaljnjega razvoja operacije.

S konkretnim prispevkom v operacijo EUNAVFOR MED Slovenija kredibilno izraža podporo solidarnemu in celovitemu mednarodnemu pristopu za reševanje migracijske in humanitarne problematike ter kot pomorska država deli soodgovornost za soočanje s pomorskimi varnostnimi izzivi v Sredozemlju. Gre za logično nadaljevanje naših aktivnosti v operaciji Naše morje – Lampedusa ter naših takratnih prizadevanj za širši angažma EU.

Slovenija deluje tudi v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, ki mora zaradi potencialno negotovih razmer ohraniti izvršilni mandat. V sklopu misij za usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti pripadniki Slovenske vojske prispevajo k izvajanju misije za usposabljanje v Maliju v Afriki (EUTM Mali).

Več držav, med njimi tudi Slovenija, je poudarilo, da je ustrezno pozornost treba posvečati tudi migracijskim tokovom, ki potekajo po t. i. balkanski poti.