Prispevki

Komentar Jerneja Štromajerja v luči nemških volitev: »EU bo od mladih ali pa je ne bo!«

Ko smo v začetku septembra z doktorskimi študenti in mladimi raziskovalci iz celotne Evropske unije na seminarju evropske fundacije za progresivne študije gledali TV duel med Angelo Merkel (CDU) in Martinom Schulzem (SPD), smo družno ugotavljali, da etablirana nemška in s tem tudi evropska politična elita preprosto nima nobenih svežih in naprednih idej, ki bi jih lahko ponudili volivcem.

Slednje je tudi največji problem socialdemokrata Schulza, ki skupaj s svojo stranko na volitvah ponuja program, ki kljub nekaterim idejam, ki zagotovo gredo v pravo smer in ki bi jih Nemčija potrebovala, ob zmerni in izkušeni političarki, kot je Angela Merkel, še vedno nudi samo bledo senco rdečega logotipa, ki krasi stranko. Istočasno je TV duel pokazal problem izzivalca, v tem primeru SPD, ki kot mlajši partner v veliki koaliciji težko predstavi razliko med sabo in svojo politiko ter politiko kanclerke, ki jo želi zamenjati.

Na ironijo izvora glavnih težav nemških socialdemokratov me je na seminarju sicer opozoril britanski tovariš, ki – milo rečeno – nima dobre besede o nekdanjem britanskem premierju Tonyju Blairu in njegovi tretji poti. Če SPD pod kanclerjem Schröderjem v rdeče-zeleni koaliciji ne bi sprejel Agende 2010, ki predstavlja temelj za trenutne nemške ekonomske kazalce, potem Angela Merkel, ki je dve od svojih treh vlad sestavila prav s SPD, ne bi imela platforme stabilnosti in učinkovitosti, s katero nagovarja volivce.

Da ne bo pomote, nemška tretja pot ni pokazatelj, da ta politika deluje. Ravno nasprotno, je samo odraz kapitulacije socialnih in ekonomskih politik levice z nekajodstotnim popustom, malo bolj socialno noto in človeškim obrazom tega, kar bi sicer lahko pričakovali od desnih prostotržnih prokapitalističnih strank. In ker imajo ljudje raje original kot slabo kopijo, tudi nič kaj ne kaže na volilni preboj SPD. Čeprav, bodimo iskreni, če se na nemško volilno nedeljo izkaže, da so se ankete ponovno zmotile, v resnici sploh ne bi smeli biti več presenečeni, sploh glede na izkušnje s Trumpom in Brexitom – vendar pa kljub vsemu, temu ni ravno za verjet.

Kakorkoli, s tovariši iz mreže mladih progresivnih akademikov, ki se združujemo pod okriljem omenjenega progresivnega možganskega centra, smo se strinjali, da morajo evropske laburistične, socialistične in socialdemokratske stranke najti nove, bolj progresivne programske rešitve in nehati ponujati le malo bolj socialen program desnice. In to je tudi namen naše mreže: da ponudimo realno izvedljive in napredne programske predloge, ki bi jih nato lahko implementirali. Sam bom tako sodeloval v delovni skupini, ki bo pokrila področje demokratizacije ekonomije in sprememb prevladujočega socioekonomskega sistema. Če kdo, smo namreč prav mladi prepričani, da alternativa obstaja.

In prav mladim bi morala politika tako v Nemčiji kot v EU bolj prisluhniti. Volilna in politična apatija mladih pač ni nekaj dobrega. Saj so volitve vendar odločanje o tem, kako bomo živeli v prihodnje. In če bi poslušali mlade, se veliko političnih pretresov, ki so se zgodili v preteklih letih, ne bi zgodilo; Britancev na primer ne bi bolela glava zaradi referendumske odločitve za Brexit. In če kdo, si mladi želijo sprememb v utečeni politiki, kar je v veliki meri pokazala tudi podpora mladih za Bernieja Sandersa in Jeremyja Corbyna, ki jim druge generacije na levem delu političnega spektra (žal) niso sledile.

Kakorkoli, politika ne potrebuje toliko novih obrazov kot nove programske usmeritve. Če ne gremo naprej in obstanemo na mestu, potem v bistvu nazadujemo. In kdor bo skupaj s potencialom za realno izvedbo progresivnih politik na volitvah sposoben ponuditi napreden program za prihodnost, ta bo tudi dobil podporo mladih – in tako ne bo samo na pravi strani prihodnosti, ampak tudi na strani razvoja in napredka Evropske unije.

Jernej Štromajer je strokovni sodelavec Poslanske skupine SD

Židan na mednarodni konvenciji Progresivnega zavezništva s Schulzem potrdil dobre odnose

Delegacija slovenskih Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je udeležila dvodnevne mednarodne konvencije Progresivnega zavezništva v Berlinu. Predsednik SD Dejan Židan se je sestal s kandidatom nemške SPD za novega zveznega kanclerja Martinom Schulzem, s katerim sta dogovorila tudi njegov obisk v Sloveniji po zmagi na jesenskih volitvah v Nemčiji.

Židan in Schulz

Na konvenciji se je zbralo 86 voditeljev strank socialne demokracije iz sveta in 11 voditeljev nevladnih organizacij. Skupno se je dogodka udeležilo več kot 100 delegacij. V slovenski delegaciji sta bila tudi podpredsednica SD in evropska poslanka mag. Tanja Fajon ter glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. Na konvenciji so med drugim izvolili novo vodstvo, visoki predstavniki posameznih držav in predsedniki strank pa so dogodek posvetili tudi “razvijanju boljših odnosov med posameznimi strankami,” je pojasnil Židan.

Govor Schulz

“Kot predsednik slovenskih Socialnih demokratov sem ponosen, ker vidim, da Socialna demokracija ponovno predstavlja upanje tako za Evropo kakor tudi za širni svet,” je dejal Židan, ki je poudaril, da je Progresivno zavezništvo skupina strank, ki v ospredje daje svobodo, vladavino prava in solidarnost.

Krivokapić Židan Fajon Stanishev Bernardić

V okviru bilateralnih srečanj se je Židan skupaj z delegacijo sestal z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta in kanclerskim kandidatom nemških socialdemokratov (SPD) Martinom Schulzem, s katerim sta potrdila dobro sodelovanje. Spregovorila pa sta tudi o dogodkih, ki bodo predstavljali nadaljevanje sodelovanja, med drugim sta se s Schulzem dogovorila tudi o njegovem obisku pri SD v začetku prihodnjega leta.

Židan in Lofven

Schulzev obisk, ki bo po Židanovih besedah predvsem politične narave, predstavlja poudarek na dobrem sodelovanju med slovensko in nemško socialno demokracijo. “Če na ravni političnih strank in politike dobro sodelujemo, pomeni, da dajemo slovenskemu gospodarstvu tudi trdne temelje za rast v prihodnje,” je poudaril predsednik SD.

Židan in Stanishev

“Martin Schulz z zmagovalno energijo predstavlja usmeritve naprednega zavezništva in podaja vizijo Evrope sodelovanja ter dialoga kot alternativo na argumente populistov,” je po srečanju v izjavi poudaril Židan ter dodal, da “Socialni demokrati delimo in podpiramo to vizijo, zato smo v Berlinu dogovorili tesnejše sodelovanje med slovensko in nemško socialno demokracijo”.

Levanič Schulz Fajon

Predsednik SD je imel ob robu zasedanja v Berlinu še nekatera druga bilateralna srečanja z evropskimi voditelji. S švedskim premierjem in predsednikom Socialdemokratov Stefanom Löfvenom sta govorila predvsem o skandinavskem modelu socialne politike, z županom Rige in predsednikom Socialdemokratov Latvije Nilsem Usakovsem pa o aktualnih evropskih temah in tudi o odnosih EU – Rusija. Židan je s socialdemokratskimi kolegi iz držav JV Evrope govoril o razmerah v regiji in pomenu širitve EU za njeno stabilnost.

Galerija fotografij na povezavi: http://skrci.me/W4uAw

Family foto

Konvencija Progresivnega zavezništva Zasedanje Progresivnega zavezništva Židan in Bernardić

Podpredsednica S&D Fajon pisala predsedniku EP Schulzu glede neobjektivnih trditev poslanca Zvera

Na pobudo Foruma starejših SD je Tanja Fajon, podpredsednica Socialnih demokratov ter poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu, 26. februarja 2016, predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu poslala pismo, v katerem pojasnjuje nekatere navedbe poslanskega kolega iz Slovenije Milana Zvera (SDS/EPP). Ta je namreč v začetku februarja letos, na predsednika Schulza naslovil pisno pobudo, da se v prostorih Evropskega parlamenta postavi spominsko obeležje izvensodno pobitim Slovencem in predstavnikom drugih narodov.    

Evropska poslanka Tanja Fajon je v svojem pismu predsedniku Martinu Schulzu pojasnila, da je situacija precej bolj kompleksna, kot jo pojasnjuje poslanec Milan Zver. “Trditve poslanca Zvera niso objektivne,” je v pismu predsedniku Schulzu EP zapisala evropska poslanka S&D Fajon. 

Velika večina umrlih, na katere se nanaša Zverovo pismo, so bili namreč pripadniki različnih okupatorskih vojsk, ki se po kapitulaciji Hitlerjeve armade niso predali zaveznikom in jugoslovanski partizanski vojski, temveč so se borili naprej s ciljem, da se prebijejo, pogosto skupaj s civilisti, ki so jih spremljali, na avstrijsko Koroško, da bi se tam predali zaveznikom in ponovno organizirali in oborožili za povratek v Slovenijo. Med njimi so bili poleg pripadnikov nemških vojsk in njihovih zaveznikov tudi pripadniki kvizlinških vojsk jugoslovanskih narodov, domobranci, četniki, ustaši in drugi, ki so se borili skupaj z okupatorji proti osvobodilni partizanski vojski v času okupacije Jugoslavije v 2. svetovni vojni. Vsem tem Slovenija še ni zagotovila ustreznih spominskih obeležij. 

Toda to niso domobranci, ki so se po kapitulaciji Hitlerjeve vojske, po nasvetu njihovih starešin in zavezniških vojsk vračali v Slovenijo. Za pietetno obravnavo le-teh, od katerih so bili mnogi res izvensodno pobiti, je slovenski DZ sprejel poseben zakon, ki jim zagotavlja pietetni pokop in spominska obeležja. Zakon predvideva tudi spominsko obeležje vsem padlim, katerega maketa je že postavljena na Kongresnem trgu v Ljubljani, v neposredni bližini Državnega zbora Republike Slovenije. 

Evropska poslanka Tanja Fajon je predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza obvestila še, da o vseh teh vprašanjih v strokovni in politični javnosti v Republiki Sloveniji še vedno teče utemeljena razprava, ki pa je pogosto neobjektivna in politično zlonamerna. Poudarila je tudi, da Evropski parlament ni prostor, kjer bi razčiščevali notranjo politiko, poleg tega pa enostranski pristopi, kakršnega je s pismom ubral poslanec Milan Zver, ne vodijo k objektivni resnici, marveč k novim političnim delitvam. Ne v Sloveniji ne v Evropi v tem trenutku ne potrebujemo več »simboličnih sporočil«, kakor je zapisal poslanec Zver. “Potrebujemo konkretne korake, ki nas bodo združevali ne glede na naše ideološke razlike,” je še zapisala Tanja Fajon.

Pismo evropske poslanke Tanje Fajon predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu:

Letter EP Tanja Fajon to President EU Parliament Martin Schulz